1

I. Barnett s tožbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela 10. marca 2014, predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) z dne 11. julija 2013, s katero je bil za leto 2013 sprejet seznam upravičencev do ukrepa iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije v različici, ki se je uporabljala do 31. decembra 2013 (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), v delu, v katerem ji je bila s to odločbo zavrnjena pravica do navedenega ukrepa, in odločbe o zavrnitvi njene pritožbe.

2

Člen 52 Kadrovskih predpisov določa:

„Brez poseganja v določbe člena 50 [Kadrovskih predpisov] se uradnik upokoji:

[…]

[…]“

3

Člen 77 Kadrovskih predpisov določa:

„Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Vendar pa je do nje upravičen ne glede na delovno dobo, če je star več kakor 63 let, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

[…]

Upokojitvena starost je 63 let.“

4

Člen 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom določa:

„1.   Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjenim 63. letom starosti, lahko zahteva, da se:

2.   Organ za imenovanja lahko v interesu službe in na podlagi objektivnih meril ter transparentnega postopka, uvedenega v splošnih izvedbenih določbah, odloči, da se za zadevnega uslužbenca zgornje znižanje ne uporabi. Skupno število uradnikov in začasnih uslužbencev, ki se vsako leto upokojijo brez kakršnega koli znižanja pokojnin, ne sme biti višje od 10 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Letni odstotek se lahko giba med 8 % in 12 %, pod pogojem, da skupni odstotek v dveh letih ne preseže 20 % in ob upoštevanju načela proračunske nevtralnosti. Pred iztekom petih let [Evropska k]omisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu [Evropske unije] poročilo o oceni izvajanja tega ukrepa. Kadar je to primerno, [Evropska k]omisija na podlagi člena 336 [PDEU] predlaga, da se po petih letih najvišji letni odstotek določi med 5 % in 10 % vseh uradnikov v vseh institucijah, ki se upokojijo v preteklem letu.“

5

Predsednik EESO je s sklepom št. 192/09 A z dne 13. marca 2009 sprejel splošne določbe za izvajanje (v nadaljevanju: SDI) iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom (v nadaljevanju: SDI EESO). SDI EESO so bile sprejete v dveh različicah, ena v francoščini in druga v angleščini.

6

SDI EESO v francoski različici določajo:

„[…]

7

V opombi k odstavku 6(b) SDI EESO je natančneje določeno, da „trajanje poklicne dejavnosti“ ustreza „dejanskim in ustrezno dokazanim obdobjem poklicne dejavnosti, izračunanim na dan 31. [decembra] leta, v katerem se uporabi ukrep predčasne [upokojitve]“.

8

Angleška različica odstavka 6 SDI EESO določa:

„In order to identify which applications best serve the interests of the service and to ensure complete transparency in the drawing-up of the list of officials who can benefit from the facility, a following points system shall be established based on the following criteria:

[…]

[…]“

9

Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije in Računsko sodišče Evropske unije so svoje SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom sprejeli 6. oktobra, 29. aprila, 28. aprila, 20. oktobra oziroma 21. decembra 2004.

10

SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejel Parlament (v nadaljevanju: SDI Parlamenta), v členu 5, naslovljenem „Preučitev prijave s strani [generalnega direktorata] za kadrovske zadeve in s strani službe ali politične skupine, v katero je oseba razporejena“, določajo:

„[…]

4.   Glede na interes službe se kot prednostna obravnava zahteva uradnika, ki je predmet ukrepov reorganizacije, ki jih je sprejela institucija: prenehanje nalog uradnika zaradi izvajajočih se ukrepov reorganizacije, ker ni bila opredeljena nobena nova naloga, primerna za zadevno osebo, oziroma verjetno ne bo opredeljena v bližnji prihodnosti.

5.   Služba ob določitvi prednostnih skupin […] in prednostnega vrstnega reda teh skupin upošteva tudi […] delovno dobo, ki jo je kandidat dopolnil v Evropskem parlamentu, in njegovo starost[.]

[…]“

11

Člen 6 SDI Parlamenta, naslovljen „Postopek izbire s strani [generalnega direktorata] za kadrovske zadeve“, v odstavku 2 določa:

„[Seznam uradnikov in začasnih uslužbencev, ki ga generalni direktor generalnega direktorata za kadrovske zadeve predlaga za upravičenost do predčasne upokojitve,] upošteva:

[…]

[…]“

12

SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejel Svet (v nadaljevanju: SDI Sveta), v členu 5 določajo:

„1.   Pojem interes službe se presoja glede na okoliščine in različne dejavnike, med katerimi so:

2.   [Organ za imenovanja,] pravočasno predloži zahtevo skupnemu odboru, da ta pripravi mnenje o objektivnih in konkretnih merilih, ki omogočajo izvajanje odstavka 1 v zadevnem letu. Skupni odbor mnenje izda v [petnajstih] delovnih dneh od datuma, ko ji je bila zahteva predložena.“

13

Po posvetovanju s skupnim odborom v skladu s členom 5(2) SDI Sveta zaradi uporabe merila interesa službe iz odstavka 1 navedenega člena je organ Sveta, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OI), za leto 2004 izbral naslednja merila, s katerimi je osebje seznanil v obvestilu uslužbencem št. 105/04 z dne 15. julija 2004:

14

SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejela Komisija (v nadaljevanju: SDI Komisije), v členu 5, naslovljenem „Preučitev prijave s strani služb Komisije“, določajo:

„[…]

2.   Vsako leto vsaka služba ali generalni direktorat pripravi seznam kandidatov na podlagi meril, določenih v odstavkih 4, 5, 6 in 7.

Upravičeni kandidati so razvrščeni v tri prednostne skupine glede na to, ali je interes službe v posameznem primeru velik, majhen ali ničen. […]

[…]

4.   Spoštovanje naslednjih meril v zvezi z nalogami uradnika se obravnava tako, da daje njegovi zahtevi določeno prednost glede na interes službe:

6.   Služba ob določitvi prednostnih skupin iz odstavka 2 in prednostnega vrstnega reda teh skupin lahko upošteva tudi […] delovno dobo, ki jo je kandidat dopolnil v Komisiji, in/ali njegov pozitiven prispevek k delu službe in/ali Komisije.

[…]“

15

SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejelo Sodišče (v nadaljevanju: SDI Sodišča), v členu 5, drugi odstavek, določajo:

„Skupni odbor v [petnajstih] delovnih dneh od prejema zahteve OI predloži seznam uradnikov in začasnih uslužbencev po prednostnem vrstnem redu, za katere glede na interes službe meni, da so lahko upravičeni do ukrepa. Ta seznam se sestavi med drugim ob upoštevanju teh objektivnih meril:

[…]“

16

SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejelo Računsko sodišče (v nadaljevanju: SDI Računskega sodišča), v členu 5 določajo:

„[…]

Skupni odbor v [petnajstih] delovnih dneh od prejema zahteve OI predloži seznam uradnikov in začasnih uslužbencev, za katere glede na interes službe meni, da so lahko upravičeni do ukrepa. Ta seznam se sestavi med drugim ob upoštevanju objektivnih meril, ki so v nadaljevanju našteta po prednostnem vrstnem redu:

[…]“

17

Tožeča stranka se je 1. marca 1982 v EESO zaposlila kot začasna uslužbenka. Nato je bila 1. junija 1982 zaposlena kot uradnica na poskusnem delu in zatem 1. decembra 1982 imenovana v naziv.

18

Člani osebja EESO so bili v obvestilu uslužbencem z dne 18. marca 2013 (v nadaljevanju: obvestilo z dne 18. marca 2013), objavljenem v francoščini in angleščini, pozvani, naj izrazijo morebitno zanimanje za predčasno upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pravic, tako da oddajo prijavo najpozneje 7. aprila 2013. V zgoraj navedenem obvestilu je bilo navedeno, da je bilo za leto 2013 določeno, da bosta upravičenca dva.

19

Prijavo je pravočasno oddalo osem uradnikov EESO, med njimi tožeča stranka.

20

OI EESO je z odločbo z dne 11. julija 2013 določil seznam dveh upravičencev do ukrepa iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za leto 2013, v tem primeru go. X in go. Y.

21

Tožeča stranka je z dopisom z dne 14. avgusta 2013 vložila pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov zoper odločbo OI EESO z dne 11. julija 2013, s katero je bil za leto 2013 določen seznam dveh upravičencev do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic, in sicer v delu, v katerem ni bila navedena na tem seznamu in je bila zavrnjena njena prijava, oddana 19. marca 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

22

Pritožba je bila zavrnjena z odločbo OI EESO z dne 9. decembra 2013 (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe). Tej odločbi sta bili priloženi dve preglednici, in sicer je bilo v prvi prikazano število točk, ki je bilo na podlagi odstavka 6(a), (b) in (c) SDI EESO dodeljeno ge. X in ge. Y ter tožeči stranki, in skupno število dodeljenih točk, to je 9,5, 9,5 in 8,5 točke, druga preglednica pa je vsebovala razvrstitev kandidatov; glede na to drugo preglednico je bila tožeča stranka na tretjem mestu za go. X in go. Y.

23

Tožeča stranka je bila na svojo zahtevo upokojena od 1. januarja 2014; posledično so se njene pokojninske pravice zmanjšale.

24

Tožeča stranka Sodišču za uslužbence predlaga, naj:

„[–] […] za nično razglasi odločbo EESO, s katero ji je bila […] za leto 2013 zavrnjena pravica do uporabe člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom […], […] kot je bila ta odločba o zavrnitvi uresničena z [odločbo z dne 11. julija 2013 o določitvi seznama dveh upravičencev do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic za leto 2013 in z odločbo o zavrnitvi pritožbe] […];

[–] […] [EESO] naloži plačilo stroškov.“

25

EESO Sodišču za uslužbence predlaga, naj:

26

Sodno tajništvo je v dopisu z dne 6. marca 2015 EESO pozvalo, naj odgovori na ukrepe procesnega vodstva, na kar se je ta stranka ustrezno odzvala.

27

Prav tako so bili v dopisih sodnega tajništva z dne 6. marca 2015 Parlament, Svet, Komisija, Sodišče in Računsko sodišče pozvani, naj odgovorijo na pripravljalne ukrepe, zlasti naj predložijo SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki so jih sprejeli njihovi OPI. Te institucije so se na ta poziv ustrezno odzvale.

28

Tožeča stranka s prvim tožbenim predlogom poleg razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe predlaga tudi razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožbe.

29

Opozoriti je treba, da kadar predlogi za razglasitev ničnosti, ki so formalno vloženi zoper zavrnitev pritožbe, nimajo samostojne vsebine, Sodišče za uslužbence odloča o aktu, zoper katerega je bila vložena pritožba (glej v tem smislu sodbi z dne 17. januarja 1989, Vainker/Parlament, 293/87, EU:C:1989:8, točka 8, in z dne 15. septembra 2011, Munch/UUNT, F‑6/10, EU:F:2011:139, točka 25).

30

Sodišče za uslužbence v obravnavani zadevi ugotavlja, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, iz katerih tožeči stranki ni bila priznana upravičenost do ukrepa iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, in da se seznam uradnic, katerima je bila priznana upravičenost do zgoraj navedenega ukrepa, le posredno nanaša na tožečo stranko, ker na njem ni navedena. Odločba o zavrnitvi pritožbe pa potrjuje izpodbijano odločbo in jo dopolnjuje z navedbo razlogov tako za odločitev za vpis ge. X in ge. Y na seznam upravičencev kot za izključitev tožeče stranke s tega seznama.

31

V takem primeru je treba preučiti zakonitost prvotnega akta, ki posega v položaj, ob upoštevanju obrazložitve, navedene v odločbi o zavrnitvi pritožbe, pri čemer se šteje, da se ta obrazložitev ujema z navedenim aktom (sodba z dne 9. decembra 2009, Komisija/Birkhoff, T‑377/08 P, EU:T:2009:485, točki 58 in 59 ter navedena sodna praksa).

32

Zato predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožbe nima samostojne vsebine in je treba za tožbo šteti, da je vložena zoper izpodbijano odločbo, katere obrazložitev je bila natančneje pojasnjena z odločbo o zavrnitvi pritožbe.

33

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga. S prvim tožbenim razlogom, navedenim primarno, se zatrjuje napačno uporabo prava pri razlagi odstavka 6(b) SDI EESO. Z drugim tožbenim razlogom, navedenim podredno, če bi Sodišče za uslužbence zavrnilo prvi tožbeni razlog, se podaja ugovor nezakonitosti odstavka 6(b) SDI EESO.

34

Tožeča stranka primarno trdi, da je razlika med številom točk, dodeljenih ge. X in ge. Y, in številom točk, ki so bile dodeljene njej, posledica napake, ki jo je EESO storil pri razlagi odstavka 6(b) svojih SDI. Za dodelitev točk na podlagi merila trajanja poklicne dejavnosti iz te določbe naj bi EESO namreč upošteval celotno poklicno dejavnost ge. X in ge. Y, tako tisto, ki sta jo opravljali znotraj institucij Unije, kot tisto, ki sta jo opravljali zunaj teh institucij, medtem ko naj bi se morala upoštevati le leta dela za Unijo. Če bi EESO pravilno razlagal zgoraj navedeni odstavek 6(b), bi bila tožeča stranka uvrščena na prvo mesto, saj je svojo poklicno pot v institucijah Unije začela več let pred go. X in go. Y.

35

Tožeča stranka v podporo prvemu tožbenemu razlogu navaja več trditev. Prvič, trdi, da je treba odstavka 5 in 6 SDI EESO brati drugega za drugim in da se oba nujno nanašata na delovno dobo v institucijah ali organih Unije.

36

Drugič, tožeča stranka trdi, da bi razlaga, ki jo zagovarja EESO in v skladu s katero izraza „trajanje poklicne dejavnosti“ („durée de l’activité professionnelle“) in „length of employment“, uporabljena v francoski in angleški različici odstavka 6(b) SDI EESO, zajemata celotno poklicno dejavnost, ki so jo kandidati za predčasno upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pravic opravili v svojem življenju, praktično onemogočila uporabo celotnega razpona točk, predvidenega v tej določbi, saj bi skoraj nujno privedla do tega, da vsak kandidat prejme najvišje število točk, predvideno za to merilo.

37

Tretjič, tožeča stranka trdi, da izraz „length of employment“, uporabljen v angleški različici odstavka 6(b) SDI EESO, kaže, da se nanaša le na delo, ki so ga kandidati za predčasno upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pravic opravili v institucijah Unije. Poleg tega naj bi bil v angleški različici obvestila z dne 18. marca 2013 izraz „length of service“ uporabljen tam, kjer je bil v francoski različici uporabljen izraz „trajanje poklicne dejavnosti“, kar naj bi še bolj dokazovalo, da bi EESO moral upoštevati le leta delovne dobe, dopolnjena v institucijah Unije.

38

Četrtič, tožeča stranka trdi, da lahko razlaga odstavka 6(b) SDI EESO, ki jo zagovarja EESO, pripelje do položaja, v katerem se leta poklicne dejavnosti, dopolnjena zunaj institucij Unije, upoštevajo enakovredno kot leta, dopolnjena v teh institucijah, tudi če je trajanje delovnega tedna omejeno. Tak položaj pa naj bi lahko pripeljal do kršitve načela enakega obravnavanja, saj naj bi omogočil „pridobitev koristi v obliki dodatnih pokojninskih pravic za isto obdobje zaposlitve“.

39

Petič in zadnjič, tožeča stranka meni, da je treba zaradi razlike med jezikovnima različicama SDI EESO odstavek 6(b) teh SDI razlagati glede na splošno sistematiko in cilj predpisov, katerih del je ta določba. Tako naj ne bi bilo nobenega razloga za sklepanje, da je EESO želel dodeliti enako težo poklicnim izkušnjam, pridobljenim zunaj institucij Unije, in delu, opravljenemu v teh institucijah. Nasprotno, bolj verjetno naj bi bilo, da je EESO želel dati prednost uradnikom, ki so večji del svojega poklicnega življenja namenili delu v tej instituciji ali delu v drugih institucijah Unije, v primerjavi s tistimi, ki so v institucijah Unije delali manj časa. Táko naj bi bilo sicer merilo, ki so ga upoštevali Parlament, Svet in Sodišče.

40

EESO odgovarja, prvič, da sta odstavka 5 in 6 njegovih SDI namerno napisana različno. Tako naj bi se v odstavku 5 SDI EESO zahtevalo, da je kandidat za ukrep iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom dopolnil petnajst „let delovne dobe“ kot uradnik ali uslužbenec Unije, medtem ko naj bi bil v odstavku 6(b) teh SDI namerno uporabljen izraz „poklicna dejavnost“, to je izraz, ki je v Kadrovskih predpisih večkrat uporabljen za sklicevanje na različne poklicne dejavnosti, ki jih je zadevni uradnik ali uslužbenec opravljal zunaj institucij Unije.

41

Drugič, EESO meni, da imata odstavka 5 in 6 SDI EESO različen obseg. Tako naj bi bil namen odstavka 5 SDI EESO opredeliti merila za upravičenost, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za predčasno upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pravic, medtem ko naj bi odstavek 6 teh SDI določal merila za izbor, ki naj bi omogočala razvrstitev izbranih kandidatov.

42

Tretjič, EESO trdi, da teza tožeče stranke vodi h kršitvi načela enakega obravnavanja, ker daje prednost uradnikom in uslužbencem, ki so državljani držav članic ustanoviteljic ali držav, ki so zelo zgodaj pristopile k Uniji.

43

Četrtič, EESO meni, da opomba 4 k odstavku 6(b) SDI EESO (glej točko 7 te sodbe) dokazuje, da je za uporabo te določbe dovoljeno upoštevati vse poklicne dejavnosti, ki jih je opravljal kandidat, vključno z dejavnostmi, ki jih je opravljal zunaj institucij Unije. Namreč, ker se ta opomba sklicuje na „dejanska in ustrezno dokazana obdobja poklicne dejavnosti“, naj bi se lahko nanašala le na poklicne izkušnje, pridobljene zunaj institucij Unije, ker institucija ne potrebuje dokazov o poklicni poti uradnika pri Uniji, saj že ima vsa potrebna dokazila o tej poklicni poti.

44

Petič, EESO poudarja, da tako izraz „trajanje poklicne dejavnosti“ v francoskem besedilu kot izraz „length of employment“ v ustrezni angleški različici, ki sta uporabljena v odstavku 6(b) njegovih SDI, potrjujeta tezo, da se lahko upoštevajo celotne delovne izkušnje kandidata, vključno s poklicnimi dejavnostmi, ki so se izvajale zunaj institucij Unije. Kar zadeva angleško različico obvestila z dne 18. marca 2013, naj bi bil izraz „length of service“ zaradi administrativne napake uporabljen tam, kjer je v francoski različici uporabljen izraz „trajanje poklicne dejavnosti“. Vsekakor naj taka administrativna napaka v obvestilu uslužbencem ne bi mogla ustvariti kakršne koli pravice, saj je edino veljavno besedilo tisto, ki ga vsebuje odstavek 6(b) SDI EESO v francoski in angleški različici.

45

Šestič, EESO zanika, da lahko njegova razlaga odstavka 6(b) SDI EESO povzroči kršitev načela enakega obravnavanja, saj zadevni ukrep ne omogoča, da bi se dodatne pokojninske pravice podelile uradniku, ki bi imel poklicno preteklost zunaj institucij Unije, ampak omogoča le, da se predčasno upokoji, ne da bi se njegove pokojninske pravice zmanjšale.

46

Sedmič in zadnjič, EESO ob sklicevanju na ustaljeno sodno prakso Sodišča o tem vprašanju meni, da francoska in angleška različica SDI EESO nista različni ter da vsekakor splošna sistematika in cilj SDI EESO dokazujeta prav to, da je njegova razlaga odstavka 6(b) teh SDI pravilna.

47

Iz dveh preglednic, priloženih odločbi o zavrnitvi pritožbe, je razvidno, da sta bili ga. X in ga. Y kot enakovredni uvrščeni na prvo mesto, pri čemer je vsaka dobila povprečno oceno 4,30 in skupno 9,5 točke, od tega 2,5 točke za dopolnjenih 59 let starosti na dan 31. decembra 2013, 4 točke za trajanje njune poklicne dejavnosti, to je 33 oziroma 26 let, in 3 točke za njuna ocenjevalna poročila. Tožeča stranka je bila uvrščena takoj za go. X in go. Y na tretje mesto, pri čemer je dobila povprečno oceno 4,50 in skupno 8,5 točke, od tega 1,5 točke za dopolnjenih 57 let starosti na dan 31. decembra 2013, 4 točke za trajanje poklicne dejavnosti, to je 31 let, in 3 točke za svoja ocenjevalna poročila.

48

Iz spisa je tudi razvidno, da sta ga. X in ga. Y poklicno pot v institucijah Unije začeli leta 1991. Ko sta se leta 2013 upokojili, sta torej v institucijah Unije vsekakor delali 22 let oziroma malo manj kot 23 let. Glede tožeče stranke ni sporno, da je v EESO delala 31 let.

49

Za določitev točk, ki se dodelijo na podlagi merila trajanja poklicne dejavnosti ge. X in ge. Y, to je 33 oziroma 26 let, je EESO torej leta njune poklicne dejavnosti zunaj institucij Unije prištel k letom delovne dobe v teh institucijah, v tem primeru malo manj kot 23 let in vsekakor več kot 22 let. Če pa bi EESO upošteval le leta njune delovne dobe pri Uniji, bi ga. X in ga. Y za to merilo dobili le po 2 točki, zaradi česar bi se njuno skupno število točk zmanjšalo na 7,5 točke in bi bila tožeča stranka uvrščena na prvo mesto.

50

Zato se je postavilo vprašanje, ali je EESO za izračun trajanja poklicne dejavnosti kandidatov, kot je predvidena v odstavku 6(b) SDI EESO, lahko upošteval celotne poklicne izkušnje kandidatov, pridobljene tako v institucijah Unije kot zunaj njih, ali pa bi moral upoštevati izključno leta delovne dobe, dopolnjene pri Uniji.

51

Sodišče za uslužbence v zvezi s tem na eni strani ugotavlja, da je v francoski različici obvestila z dne 18. marca 2013 uporabljen izraz „trajanje poklicne dejavnosti“ na mestu, kjer je v angleški različici uporabljen izraz „length of service“, to je trajanje delovne dobe. Ta jezikovna razlika pa ne more ustvariti kakršne koli pravice v korist tožeče stranke, ker je obvestilo z dne 18. marca 2013 ukrep za izvajanje SDI EESO in posledično nižji predpis od teh SDI. Sodišče za uslužbence na drugi strani ugotavlja, da izraza „trajanje poklicne dejavnosti“ in „length of employment“, uporabljena v francoski oziroma angleški različici odstavka 6(b) SDI EESO, nista različna, da pa njuno besedilo ne omogoča jasnega odgovora na vprašanje iz prejšnje točke. Potrebna je torej teleološka in kontekstualna razlaga odstavka 6(b) SDI EESO.

52

Taka razlaga odstavka 6(b) SDI EESO zahteva, da je združljiva v višjimi predpisi in predvsem s členom 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom (glej v tem smislu sodbo z dne 12. septembra 2006, De Soeten/Svet, F‑86/05, EU:F:2006:87, točka 42 in navedena sodna praksa), zato mora Sodišče za uslužbence najprej preučiti ratio legis zadnjenavedene določbe.

53

V zvezi s tem Sodišče za uslužbence ugotavlja, da dva dokumenta, pripravljena kot del pripravljalnih dokumentov za člen 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki ju je Svet predložil v odgovor na pripravljalne ukrepe, vsebujeta podatke o cilju te določbe. Tako je v skladu z obvestilom predsedstva Sveta št. 9522/03 z dne 19. maja 2003, ki vsebuje predlog predsedstva Sveta o reviziji Kadrovskih predpisov in je naslovljen na Svet, namen zadevne določbe „olajšati upravljanje osebja, zlasti v majhnih institucijah“. V skladu z obvestilom predsedstva Sveta št. 12957/03 z dne 26. septembra 2003 o odobritvi rezultatov spravnega odbora v okviru revizije Kadrovskih predpisov, naslovljenim na odbor stalnih predstavnikov, je namen navedene določbe „institucijam zagotoviti ustrezno prilagodljivost, zlasti v zvezi s procesom širitve [Unije]“. Sodišče za uslužbence ugotavlja, da je bila nato sprejeta uvodna izjava 33 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 2, str. 130), v kateri je navedeno, da mora biti „[n]amen [tega pravila o prilagodljivi ureditvi upokojevanja] olajšati upravljanje s kadri, predvsem v manjših institucijah“.

54

Sodišče za uslužbence meni, da je ratio legis člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom z odobritvijo predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic olajšati upravljanje človeških virov v institucijah Unije. Namen te določbe torej ni dajati prednost uradnikom ali uslužbencem, ki imajo ob koncu poklicne poti večje število let delovne dobe v institucijah Unije v primerjavi s tistimi, ki imajo manj let delovne dobe v institucijah Unije, ker je njihova poklicna pot v večjem obsegu kot pri prvih potekala zunaj teh institucij.

55

Drugič, navesti je treba, da je v skladu s členom 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom pravico do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic mogoče odobriti le „v interesu službe“. V zvezi s tem je bilo razsojeno, da je treba interes službe presojati na podlagi objektivnih meril in preglednih postopkov, določenih s SDI, ter da je zakonodajalec želel zakonsko opredeliti diskrecijsko pravico uprave glede interesa službe. Razsojeno je bilo tudi, da pomen ugodnosti iz Kadrovskih predpisov in jamstva, ki jih je zakonodajalec določil za dodelitev te ugodnosti, utemeljujejo to, da sodišče Unije na podlagi meril, ki so jih določile same institucije, izvaja natančen nadzor nad presojo interesa službe, ki jo je opravil OI (sodba z dne 12. septembra 2006, De Soeten/Svet, F‑86/05, EU:F:2006:87, točka 48). Vsaka institucija Unije s SDI sprejme svojo opredelitev interesa službe, ki upravičuje odobritev predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic.

56

Iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom izhaja tudi, da je zakonodajalec želel OI vsake institucije Unije podeliti diskrecijsko pravico glede meril, ki se uporabijo za izbor uradnikov in uslužbencev, katerim se odobri pravica do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic, pod pogojem, da so ta merila objektivna in predhodno določena. Zgoraj navedena določba torej ne zahteva, da vse institucije Unije sprejmejo skupna merila za razvrstitev kandidatov. Kot pravilno trdi EESO, če bi bila taka želja zakonodajalca, bi lahko institucijam naložil, da jih sprejmejo soglasno, ali pa bi jih lahko neposredno določil v Kadrovskih predpisih, česar ni storil. Ker prav tako ne obstaja splošno pravno načelo, ki bi institucijam Unije nalagalo, da uporabijo ista merila pri sprejetju svojih SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, je treba sklepati, da so institucije Unije lahko v svojih SDI svobodno opredelile interes službe, ki upravičuje odobritev predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic, in določile objektivna merila, ki so se jim zdela primerna za razvrstitev kandidatov za ta ukrep.

57

Ker člen 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom institucijam ne nalaga, da delovno dobo v institucijah Unije upoštevajo kot objektivno merilo za razvrstitev kandidatov za predčasno upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pravic, in ker tudi ne prepoveduje, da se institucije oprejo na to merilo za razvrstitev kandidatov, ni izključeno, da se institucija odloči uporabiti polje prostega preudarka, tako da v svojih SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom med drugimi merili določi merilo delovne dobe pri Uniji. Taka odločitev torej pomeni, da se prednost daje uradnikom, ki so več let delali v institucijah Unije, tako da se jim zagotovi boljša uvrstitev na seznamu kandidatov za upravičenost do ukrepa iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom kot pa njihovim sodelavcem, ki so v institucijah Unije preživeli manjši del svoje poklicne poti.

58

Taka je, kot je razvidno iz točk od 9 do 16 te sodbe, sicer odločitev, ki so jo sprejeli Parlament, Svet, Komisija, Sodišče in Računsko sodišče. Namreč, kar zadeva Parlament in Komisijo, člen 5(5) SDI Parlamenta in člen 5(6) SDI Komisije določata, da je delovna doba, dopolnjena v zadevni instituciji, eno izmed meril, ki se upoštevajo pri izboru kandidatov. Kar zadeva Svet in Računsko sodišče, je iz odstavka 3 obvestila uslužbencem št. 105/04, ki ga je sprejel Svet, in člena 5 SDI Računskega sodišča razvidno, da se vrednoti delovna doba v kateri koli instituciji Unije. Kar zadeva Sodišče, člen 5 SDI Sodišča določa, da je „delovna doba“ eno izmed objektivnih meril. Ko je Sodišče za uslužbence v okviru pripravljalnih ukrepov o tem vprašalo Sodišče, je to pojasnilo, da ta izraz zajema ne le obdobja dela, ki jih je uradnik dopolnil v službi Sodišča, ampak tudi obdobja dela, ki jih je dopolnil v drugih institucijah Unije.

59

Ker odločitev, ki so jo sprejele institucije, navedene v prejšnji točki, nikakor ne zavezuje EESO, je imel ta pravico uporabiti svoje polje prostega preudarka, ko je v svojih SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom kot objektivno merilo za izbor kandidatov določil trajanje celotne poklicne dejavnosti zadevnih oseb, ne da bi jo omejil le na poklicno dejavnost, ki so jo opravljale v institucijah Unije.

60

Glede na zgornje preudarke je treba na vprašanje, ali je EESO za izračun trajanja poklicne dejavnosti, kot je predvideno v odstavku 6(b) SDI EESO, lahko upošteval celotne poklicne izkušnje kandidatov, pridobljene tako v institucijah Unije kot zunaj njih, odgovoriti pritrdilno.

61

Dodati je treba še, da tega sklepa ne more ovreči trditev tožeče stranke, da bi taka razlaga odstavka 6(b) SDI EESO lahko povzročila kršitev načela enakega obravnavanja, ker bi bile izbranim kandidatom, ki so svojo poklicno dejavnost opravljali tudi zunaj institucij Unije, dodeljene „dodatne pokojninske pravice za isto obdobje zaposlitve“.

62

Ker se pokojninske pravice namreč izračunajo na podlagi let delovne dobe, dopolnjene v institucijah Unije, in eventualno na podlagi prenesenih nacionalnih pokojninskih pravic, odobritev predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic uradniku, ki lahko uveljavlja poklicno dejavnost, ki jo je opravljal zunaj institucij Unije, temu ne bo dala dodatnih pokojninskih pravic glede na položaj uradnika, ki je prav tako upravičen do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic, vendar je celotno poklicno dejavnost opravil v institucijah Unije.

63

Glede na navedeno je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen. Zato je treba preučiti tožbeni razlog, ki ga je tožeča stranka navedla podredno.

64

Tožeča stranka podredno trdi, da je odstavek 6(b) SDI EESO nezakonit, če je treba to določbo razlagati tako, da zajema tudi delo, opravljeno zunaj institucij Unije. Čeprav imajo namreč institucije določeno polje prostega preudarka v zvezi z objektivnimi merili, ki jih sprejmejo na podlagi člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, naj bi morala ta merila dejansko služiti interesu službe. Ker naj bi le delo, opravljeno v institucijah Unije, z izključitvijo dela, opravljenega zunaj teh institucij, dejansko služilo interesu službe, naj bi bil z odstavkom 6(b) SDI EESO kršen člen 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

65

Tožeča stranka je na obravnavi v zvezi s tem trdila, da mora EESO sprejeti objektivna merila v zvezi s posebnim interesom službe, ki ga ima, in da mora imeti sodišče Unije možnost izvajati nadzor zakonitosti tega interesa službe. Poudarila je, da mora sodišče Unije poznati ta interes službe in preučiti, ali objektivna merila, ki jih je določil EESO, omogočajo njegovo uresničevanje. V obravnavani zadevi pa naj SDI EESO ne bi vsebovale nobenega elementa, ki bi omogočal presojo interesa službe, za katerega si prizadeva EESO, ko uporablja merilo iz odstavka 6(b) svojih SDI, ki se nanaša na trajanje poklicne dejavnosti.

66

EESO odgovarja, da ima široko diskrecijsko pravico, ko sprejema ukrepe v interesu službe, in da se mora sodišče Unije pri nadzoru spoštovanja načela prepovedi diskriminacije omejiti na preverjanje, da ni uporabil razlikovanja, ki bi bilo samovoljno ali v očitnem nasprotju z interesom službe. EESO nadalje trdi, da objektivna merila v odstavku 6 njegovih SDI niso niti samovoljna niti v nasprotju z interesom službe.

67

Kot je bilo ugotovljeno v točkah 55 in 56 te sodbe, je pravico do predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic na podlagi člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom mogoče odobriti, če to upravičuje interes službe, to je interes, ki ga vsaka institucija Unije svobodno opredeli v svojih SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Dalje, OI mora za razvrstitev kandidatov določiti in uporabljati objektivna merila in pregledne postopke, ki so prav tako določeni v SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih sprejme institucija.

68

V zvezi s tem Sodišče za uslužbence ugotavlja, da SDI Parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča in Računskega sodišča dejansko vsebujejo opredelitev interesa službe v smislu člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Kar zadeva Parlament, se člen 5(4) SDI Parlamenta sklicuje na ukrepe reorganizacije, ki jih sprejme Parlament, in zlasti na prenehanje nalog uradnika zaradi izvajajočih se ukrepov reorganizacije, ker ni bila opredeljena nobena nova naloga, primerna za uradnika, oziroma verjetno ne bo opredeljena v bližnji prihodnosti. Prav tako v zvezi s Svetom člen 5(1) SDI Sveta določa, da se pojem interes službe presoja glede na okoliščine in različne dejavnike, med katerimi so potrebe po strukturnem preoblikovanju nekaterih služb in potrebe po prenovi ali preusmeritvi zahtevane usposobljenosti znotraj generalnega sekretariata Sveta glede na nove naloge, ki so mu dodeljene, in zahteve, povezane s širitvijo. Kar zadeva Komisijo, člen 5(4) SDI Komisije za namene presoje interesa službe določa merila v zvezi z ukrepi reorganizacije, kot so izvajajoči se ukrepi reorganizacije ali preoblikovanja. Kar zadeva Sodišče in Računsko sodišče, člen 5 SDI Sodišča in člen 5 SDI Računskega sodišča interes službe opredeljujeta kot reorganizacijo te službe.

69

Dalje, Sodišče za uslužbence ugotavlja, da SDI petih institucij, omenjenih v prejšnji točki, določajo objektivna merila, na podlagi katerih je mogoče odobriti ugodnost nekaterim kandidatom pred drugimi, kot so njihova starost, trajanje njihovih poklicnih izkušenj ali celo njihov osebni in družinski položaj, ter postopek, ki ga morajo upoštevati kandidati in institucija.

70

Nasprotno pa, kar zadeva SDI EESO, odstavek 6 določa, da se „[z]a izbiro zahtev, ki najbolje ustrezajo interesu službe, in za zagotovitev popolne preglednosti pri oblikovanju seznama uradnikov, ki so lahko upravičeni do ukrepa, […] vzpostavi sistem točkovanja“. V skladu z odstavkom 6 SDI EESO ta sistem točkovanja upošteva starost zadevne osebe (odstavek 6(a) SDI EESO), trajanje njene poklicne dejavnosti (odstavek 6(b) SDI EESO) – ki jo je treba, kot je bilo presojeno v točki 60 te sodbe, razumeti tako, da zajema vse poklicne izkušnje zadevne osebe – ter aritmetično povprečje točk iz ocenjevalnih poročil za zadnjih pet let (odstavek 6(c) SDI EESO).

71

Iz besedila odstavka 6 SDI EESO tako izhaja, da se je EESO omejil na določitev, prvič, meril v zvezi s starostjo, trajanjem poklicnih izkušenj in uspešnostjo, ki so jo kandidati izkazali v zadnjih letih dela v EESO ali institucijah, pri čemer so ta merila namenjena le za razvrstitev kandidatov, ter drugič, postopka, ki ga morajo upoštevati tako kandidati, ko vložijo zahteve, kot OI, ko sprejme odločitev, ni pa opredelil interesa službe, ki upravičuje odobritev ukrepa iz člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

72

Zgornja preučitev besedila odstavka 6 SDI EESO dokazuje, da je EESO menil, da je v interesu službe tega organa, da se olajša predčasna upokojitev njegovih najstarejših uradnikov, ki so delali največje število let svoje poklicne poti in imajo največje število točk v svojih zadnjih ocenjevalnih poročilih. Ta merila pa sama po sebi ne ustrezajo ratio legis člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki je, kot je bilo navedeno v točki 54 te sodbe, institucijam olajšati upravljanje človeških virov.

73

Ko je bil EESO na obravnavi vprašan o tem, je potrdil, da SDI EESO ne opredeljujejo interesa službe, kot je omenjen v členu 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. EESO glede na njegove navedbe najprej preuči, ali obstaja „splošni interes celotne službe“ za uporabo člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, in če je odgovor pritrdilen, začne postopek zbiranja prijav, ki je namenjen celotnemu osebju EESO. Vsi upravičeni kandidati, ki izpolnjujejo tri merila, določena v odstavku 6 SDI EESO v zvezi s starostjo, trajanjem poklicne dejavnosti in uspešnostjo v službi, se vpišejo na seznam v padajočem vrstnem redu glede na doseženo število točk. Ta seznam se objavi in pošlje kandidatom. Kandidati se lahko nato odločijo, da se pravici do predčasne upokojitve odpovejo ali ne.

74

Sodišče za uslužbence mora zato ugotoviti, da EESO v svojih SDI člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom ni opredelil interesa službe, ki upravičuje odobritev predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic, in da je EESO v praksi interes službe izenačil s predčasno upokojitvijo svojih najstarejših uradnikov, ki so delali največje število let svoje poklicne poti in imeli največje število točk v svojih zadnjih ocenjevalnih poročilih.

75

Vendar merilo trajanja poklicne dejavnosti – ne glede na to, ali je bilo dopolnjeno v institucijah Unije ali zunaj njih – določeno v odstavku 6(b) SDI EESO, niti samo niti skupaj z meriloma v zvezi s starostjo in uspešnostjo, določenima v odstavku 6(a) in (c) navedenih SDI, ne omogoča opredelitve interesa službe, ki upravičuje odobritev predčasne upokojitve brez zmanjšanja pokojninskih pravic.

76

Iz tega sledi, da odstavek 6(b) SDI EESO niti sam niti v povezavi s točkama (a) in (c) tega odstavka ni omogočal, da bi EESO presodil interes službe v smislu člena 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, glede na katerega je moral preučiti zahteve, kakršna je zahteva tožeče stranke, za uporabo zadnjenavedene določbe.

77

Zato je treba, potem ko sta bili stranki na obravnavi zaslišani o tem, ali lahko način, kako je EESO v svojih SDI upošteval interes službe, utemeljuje razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ugoditi podanemu ugovoru nezakonitosti, odločiti, da se odstavek 6(b) SDI EESO ne uporabi za obravnavani primer, in sprejeti drugi tožbeni razlog.

78

Ker izpodbijana odločba temelji na nezakoniti določbi, je ta odločba nezakonita in jo je treba zato razglasiti za nično.

79

V skladu s členom 101 Poslovnika brez poseganja v druge določbe poglavja 8 naslova II navedenega poslovnika neuspela stranka nosi svoje stroške in se ji na predlog naloži plačilo stroškov druge stranke. V skladu s členom 102(1) Poslovnika lahko Sodišče za uslužbence, če to zahteva pravičnost, odloči, da neuspela stranka nosi svoje stroške in da se ji naloži le delno plačilo stroškov nasprotne stranke ali da se ji ne naloži plačilo stroškov.

80

Iz obrazložitve te sodbe je razvidno, da je EESO tisti, ki ni uspel. Poleg tega je tožeča stranka v svojih predlogih izrecno predlagala, naj se EESO naloži plačilo stroškov. Ker okoliščine primera ne upravičujejo uporabe določb člena 102(1) Poslovnika, EESO nosi svoje stroške, naloži pa se mu tudi plačilo stroškov tožeče stranke.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

razsodilo: