–

za Komisia za zashtita na lichnite danni V. Karadzhov,

–

za romunsko vlado L.-E. Baţagoi, E. Gane in A. Wellman, agentke,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, C. Georgieva in H. Kranenborg, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2)(a) in člena 6(1)(e) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Komisia za zashtita na lichnite danni (komisija za varstvo osebnih podatkov, Bolgarija, v nadaljevanju: KVOP) in Tsentralna izbiratelna komisia (osrednja volilna komisija, Bolgarija, v nadaljevanju: OVK) ter Koalitsia „Demokratichna Bulgaria – Obedinenie“ (v nadaljevanju: Koalitsia), koalicijo bolgarskih političnih strank, v zvezi z navodili glede obdelave in varstva osebnih podatkov med volilnim postopkom (v nadaljevanju: sporna navodila), ki sta jih sprejeli KVOP in OVK.

3

V uvodnih izjavah 4, 16 in 129 SUVP je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 2 te uredbe z naslovom „Področje uporabe“ določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

[…]“

5

Člen 3 navedene uredbe opredeljuje ozemeljsko veljavnost te uredbe. V skladu z njegovim odstavkom 1 se SUVP „[…] uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne“.

6

Člen 4 SUVP določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]“

7

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„1.   Osebni podatki so:

[…]

[…]“

8

Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

2.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.“

9

Člen 58 iste uredbe, naslovljen „Pooblastila“, v odstavkih od 2 do 4 določa:

„2.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja popravljalna pooblastila:

[…]

[…]

3.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja pooblastila v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi:

[…]

[…]

4.   Nadzorni organ izvaja pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu s tem členom, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom, kot je določeno v pravu Unije in pravu države članice v skladu z Listino [o temeljnih pravicah].“

10

Člen 85 SUVP, naslovljen „Obdelava ter svoboda izražanja in obveščanja“, določa:

„1.   Države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja.

2.   Za obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja države članice določijo izjeme ali odstopanja od poglavja II (načela), poglavja III (pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), poglavja IV (upravljavec in obdelovalec), poglavja V (prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije), poglavja VI (neodvisni nadzorni organi), poglavja VII (sodelovanje in skladnost) in poglavja IX (posebni primeri obdelave podatkov), če so potrebni za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo izražanja in obveščanja.

3.   Vsaka država članica [Evropsko] [k]omisijo uradno obvesti o določbah zakonov, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2, brez odlašanja pa tudi o vsakršni naknadni spremembi teh predpisov ali spremembah, ki nanje vplivajo.“

11

Člen 272 Izboren kodeks (volilni zakonik) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:

„Ob odprtju glasovalnih skrinjic z glasovnicami in ugotavljanju rezultatov glasovanja so lahko v prostorih, v katerih so potekale volitve, prisotni kandidati, aktivisti ter predstavniki strank, koalicij in odborov pobud […], opazovalci […], po en registriran raziskovalec na registrirano agencijo za sociološke študije in predstavniki medijev, pri čemer jim je zagotovljeno neposredno videti štetje glasov.“

12

Sporna navodila so bila sprejeta s sklepom KVOP z dne 28. januarja 2021 in sklepom OVK z dne 8. februarja 2021.

13

V spornih navodilih je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov z video snemanjem (snemanje oziroma oddajanje v živo) v okviru volilnega postopka pojasnjeno, da je cilj take obdelave zagotoviti preglednost, objektivnost in legitimnost volilnega postopka, enako obravnavanje akterjev tega postopka ter svobodo izražanja in pravico do obveščenosti.

14

V zvezi z načini obdelave osebnih podatkov z video snemanjem med volilnim postopkom je v spornih navodilih na eni strani določeno, da mediji obdelujejo osebne podatke z video snemanjem le ob začetku volilnega dne, njegovem koncu, ob napovedi rezultatov glasovanja in žrebu zaporednih številk glasovnic.

15

Na drugi strani je v teh navodilih pojasnjeno, da noben drug udeleženec v volilnem postopku ne more obdelovati osebnih podatkov z video snemanjem zaradi nezdružljivosti vlog teh udeležencev v okviru volilnega postopka.

16

Koalitsia je s tožbo z dne 10. februarja 2021 pri Administrativen sad Sofia (upravno sodišče v Sofiji, Bolgarija) izpodbijala zakonitost teh navodil v delu, v katerem se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov z video snemanjem.

17

To sodišče je s sodbo z dne 15. marca 2021 razveljavilo:

18

Po mnenju Administrativen sad Sofia (upravno sodišče v Sofiji) se v skladu s členom 2(2)(a) SUVP ta uredba ne uporablja v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije, kot je dejavnost iz postopka v glavni stvari, in sicer organizacija nacionalnih parlamentarnih volitev oziroma lokalnih volitev države članice. Zato naj sporna navodila glede na to, da gre za ukrepe za izvajanje SUVP, ne bi imela pravne podlage.

19

KVOP in OVK sta 29. marca 2021 zoper to sodbo vložili pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), predložitvenem sodišču.

20

KVOP je z vlogo z dne 2. aprila 2021 ob podpori OVK predlagala, naj se pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z uporabo prava Unije v postopku v glavni stvari.

21

Koalitsia pred predložitvenim sodiščem trdi, da je treba navedeno sodbo potrditi in da Sodišču ni treba predložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe.

22

Predložitveno sodišče navaja, da so sporna navodila upravni akt, ki ima ponavljajoče se pravne učinke na volitvah. Poudarja, da se sporna navodila uporabljajo za vse nacionalne, lokalne in evropske volitve, organizirane na ozemlju Republike Bolgarije.

23

To sodišče se sprašuje med drugim o uporabi SUVP v okviru organizacije volitev v državi članici in – če se ta uredba uporablja v tem okviru – o vplivu določb SUVP na možnost organov, pristojnih za varstvo osebnih podatkov, da omejijo ali po potrebi prepovejo obdelavo takih podatkov v okviru volilnega postopka.

24

V teh okoliščinah je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25

Sodišče je 14. septembra 2021 na predložitveno sodišče naslovilo zahtevo za pojasnila, s katero ga je pozvalo, naj pojasni morebiten vpliv spremembe člena 272 volilnega zakonika, do katere je prišlo po vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe, na upoštevnost postavljenih vprašanj z vidika rešitve spora o glavni stvari.

26

Predložitveno sodišče je v odgovoru z dne 29. oktobra 2021 navedlo, da mora zakonitost spornih navodil v skladu z nacionalnim procesnim pravom presojati ob upoštevanju datuma, ko so bila sporna navodila sprejeta, in ne datuma, ko je prišlo do navedene zakonodajne spremembe. Zato naj ta zakonodajna sprememba, do katere je prišlo po sprejetju spornih navodil, ne bi omajala upoštevnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe.

27

Glede tega je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga zastavi nacionalno sodišče, v smislu člena 267 PDEU le, če niso spoštovane zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe iz člena 94 Poslovnika Sodišča, ali če je očitno, da razlaga ali presoja veljavnosti pravila Unije, ki jo zahteva nacionalno sodišče, nima zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, ali če gre za hipotetičen primer (sodba z dne 25. marca 2021, Obala i lučice, C‑307/19, EU:C:2021:236, točka 48 in navedena sodna praksa).

28

V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča nedvoumno razvidno, da to sodišče meni, da je odgovor na postavljena vprašanja nujen za odločitev o sporu, ki mu je bil predložen.

29

Iz tega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

30

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(2)(a) SUVP razlagati tako, da je obdelava osebnih podatkov v okviru organizacije volitev v državi članici izključena s področja uporabe te uredbe.

31

Prvič, navesti je treba, da se v skladu s členom 2(1) SUVP ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V skladu s členom 4, točka 2, te uredbe je z opredelitvijo „obdelave“ med drugim zajeto vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je med drugim zbiranje, beleženje, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa.

32

Iz tega izhaja, da video snemanje fizičnih oseb pomeni obdelavo osebnih podatkov, ki načeloma spada na področje uporabe SUVP (glej v tem smislu sodbo z dne 11. decembra 2014, Ryneš, C‑212/13, EU:C:2014:2428, točka 35).

33

Drugič, poudariti je treba, da so izjeme od področja uporabe navedene uredbe izčrpno določene v členu 2(2) in (3) te uredbe.

34

V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje, ali je obdelava osebnih podatkov z video snemanjem pri organizaciji tako evropskih kot nacionalnih volitev zajeta z izjemo, določeno v členu 2(2)(a) SUVP, v skladu s katero se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja „v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije“.

35

Poudariti je treba, da je to izjemo od uporabe SUVP, tako kot druge izjeme iz njenega člena 2(2), treba razlagati ozko (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 62 in navedena sodna praksa).

36

Kot je razsodilo Sodišče, je treba člen 2(2)(a) SUVP brati v povezavi s členom 2(2)(b) in uvodno izjavo 16 te uredbe, v kateri je pojasnjeno, da se navedena uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru „dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, kot so dejavnosti v zvezi z nacionalno varnostjo“ in „dejavnosti v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije“ (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 63).

37

Iz tega izhaja, da člen 2(2)(a) in (b) SUVP deloma pomeni kontinuiteto člena 3(2), prva alinea, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355). Iz tega sledi, da člena 2(2)(a) in (b) SUVP ni mogoče razlagati tako, da ima širši obseg kot izjema, ki izhaja iz člena 3(2), prva alinea, Direktive 95/46, v skladu s katerim je bila s področja uporabe te direktive že izključena med drugim obdelava osebnih podatkov med „dejavnostjo, ki ne sodi na področje uporabe zakonodaje Skupnosti, kot so tiste, opredeljene v naslovih V in VI Pogodbe [EU v različici pred Lizbonsko pogodbo], in v vsakem primeru v postopkih obdelave v zvezi z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo […]“ (sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 64).

38

S področja uporabe navedene direktive pa so bile izključene le obdelave osebnih podatkov, ki se izvajajo v okviru dejavnosti, ki je značilna za države ali državne organe in je izrecno navedena v navedenem členu 3(2), ali v okviru dejavnosti, ki jo je mogoče razvrstiti v isto kategorijo (sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 65 in navedena sodna praksa).

39

Zato je edini namen člena 2(2)(a) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 16 te uredbe izključiti s področja uporabe navedene uredbe obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo državni organi v okviru dejavnosti, katere namen je ohraniti nacionalno varnost, ali v okviru dejavnosti, ki jo je mogoče razvrstiti v isto kategorijo, tako da zgolj dejstvo, da je dejavnost značilna za državo ali državni organ, ne zadostuje za samodejno uporabo te izjeme za takšno dejavnost (sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 66 in navedena sodna praksa).

40

Dejavnosti, katerih cilj je ohraniti nacionalno varnost iz člena 2(2)(a) SUVP, zajemajo zlasti dejavnosti, katerih cilj je zaščita bistvenih funkcij države in temeljnih interesov družbe (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 67).

41

Dejavnosti v zvezi z organizacijo volitev v državi članici pa ne uresničujejo takega cilja in jih zato ni mogoče razvrstiti v kategorijo dejavnosti, katerih cilj je ohranitev nacionalne varnosti iz člena 2(2)(a) SUVP.

42

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(2)(a) SUVP razlagati tako, da obdelava osebnih podatkov v okviru organizacije volitev v državi članici ni izključena s področja uporabe te uredbe.

43

Najprej je treba opozoriti, da mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem iz člena 267 PDEU nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Ob upoštevanju tega lahko Sodišče po potrebi preoblikuje vprašanja, ki so mu predložena (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, Pensionsversicherungsanstalt (Doba za vzgojo otrok v tujini), C‑576/20, EU:C:2022:525, točka 35 in navedena sodna praksa).

44

Sodišče lahko v ta namen iz vsega, kar je predložilo predložitveno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbere elemente navedenega prava, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora o glavni stvari (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2022, HK/Danmark in HK/Privat, C‑587/20, EU:C:2022:419, točka 18 in navedena sodna praksa).

45

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da se spor o glavni stvari v bistvu nanaša na vprašanje, ali lahko organi, pristojni za varstvo osebnih podatkov, omejijo ali prepovejo obdelavo takih podatkov v zvezi z možnostjo snemanja volilnega postopka, zlasti štetja glasov.

46

Zato je treba razumeti, da predložitveno sodišče s tretjim, četrtim, petim in šestim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1)(e) in člen 58 SUVP razlagati tako, da nasprotujeta temu, da pristojni organi države članice sprejmejo upravni akt splošne uporabe, s katerim je omejeno ali po potrebi prepovedano video snemanje štetja glasov na voliščih med volitvami v tej državi članici.

47

Na prvem mestu, treba je poudariti, da člen 6 SUVP določa pogoje za zakonitost obdelave osebnih podatkov.

48

Natančneje, kar zadeva člen 6(1)(e) SUVP, na katerega se posebej nanaša predlog za sprejetje predhodne odločbe, je iz te določbe razvidno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

49

Točko (e) odstavka 1 člena 6 SUVP pa je treba brati v povezavi s členom 6(3) te uredbe, ki določa, da je podlaga za obdelavo iz te točke (e) določena s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

50

Člen 6(1)(e) SUVP v povezavi s členom 6(3) te uredbe državam članicam torej omogoča, da sprejmejo pravila, na podlagi katerih lahko upravljavci obdelujejo osebne podatke v okviru opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti.

51

V obravnavanem primeru se zdi, da predložitveno sodišče v okviru petega vprašanja meni, da bi nekateri od akterjev, navzočih na volišču med štetjem glasov, lahko opravljali nalogo v javnem interesu v smislu člena 6(1)(e) SUVP.

52

V zvezi s tem je treba poudariti, da se za zakonito obdelavo osebnih podatkov s strani takih akterjev na podlagi člena 6(1)(e) SUVP ne predpostavlja le, da je mogoče šteti, da ti akterji opravljajo nalogo v javnem interesu, ampak tudi, da obdelava osebnih podatkov za opravljanje take naloge temelji na pravni podlagi iz člena 6(3) te uredbe.

53

Kot je Komisija pravilno navedla v pisnem stališču, se zdi, da sporna navodila, ki so jih sprejeli pristojni bolgarski nadzorni organi, niso taka pravna podlaga. Nasprotno, zdi se, da ta navodila pomenijo ukrep, katerega namen je varstvo osebnih podatkov oseb, navzočih na volišču, pri čemer v zvezi s predstavniki medijev omejujejo, v zvezi z ostalimi akterji, navzočimi na volišču, pa prepovedujejo obdelavo takih podatkov z video snemanjem v določeni fazi volilnega postopka, in sicer med štetjem glasov.

54

Na drugem mestu, treba je opozoriti, da so pooblastila nadzornih organov določena v členu 58 SUVP.

55

Iz člena 58(2)(f) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 129 te uredbe izhaja, da imajo nadzorni organi med drugim pooblastilo za uvedbo začasne ali dokončne omejitve obdelave osebnih podatkov, vključno s prepovedjo obdelave, ter da je to pooblastilo treba izvajati ob spoštovanju načela sorazmernosti. Prav tako ima v skladu s členom 58(3)(b) SUVP vsak nadzorni organ pooblastilo, da na lastno pobudo ali na zahtevo v skladu s pravom zadevne države članice izdaja mnenja, in sicer za druge institucije in telesa poleg nacionalnega parlamenta ali vlade te države članice ter za javnost, o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Nazadnje, v skladu s členom 58(4) te uredbe se ta pooblastila izvajajo na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom.

56

Predstavitev bolgarskega prava in spornih navodil, kot izhaja iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, pa ne omogoča ugotovitve – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – da so pristojni bolgarski organi prekoračili pooblastila, ki jih imajo na podlagi člena 58(2)(f) in (3)(b) SUVP, in zlasti, da se s spornimi navodili ne spoštuje načelo sorazmernosti.

57

V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da je s spornimi navodili v zvezi s predstavniki medijev omejena, v zvezi z ostalimi akterji, navzočimi na volišču, pa prepovedana obdelava osebnih podatkov z video snemanjem v določeni fazi volilnega postopka, in sicer med postopkom odprtja glasovalnih skrinjic in ugotavljanja rezultatov volitev. Zdi pa se, nasprotno, da s temi navodili ni omejena možnost akterjev, navzočih na volišču med štetjem glasov, da opazujejo odprtje glasovalnih skrinjic in ugotavljanje rezultatov volitev, kar omogoča zagotavljanje preglednosti, objektivnosti in legitimnosti volilnega postopka, enakega obravnavanja akterjev v tem postopku ter svobode izražanja in pravice do obveščenosti v skladu s ciljem navedenih navodil.

58

Tako je treba ugotoviti, da je namen spornih navodil v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) SUVP zmanjšati oviro za pravico do varstva osebnih podatkov, povzročeno z video snemanjem volilnega postopka.

59

Na tretjem in zadnjem mestu, za vsak primer je treba opozoriti tudi, da lahko države članice za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo izražanja in obveščanja določijo izjeme in odstopanja od nekaterih določb SUVP.

60

V skladu s členom 85(1) SUVP države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo osebnih podatkov v novinarske namene. V skladu s členom 85(2) navedene uredbe države članice določijo izjeme ali odstopanja od nekaterih poglavij SUVP, med katerimi je poglavje II, v katerem je člen 6 te uredbe. Te izjeme ali odstopanja morajo biti omejena na to, kar je potrebno za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo izražanja in obveščanja.

61

Glede na zgornje preudarke je treba na tretje, četrto, peto in šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(1)(e) in člen 58 SUVP razlagati tako, da ti določbi ne nasprotujeta temu, da pristojni organi države članice sprejmejo upravni akt splošne uporabe, s katerim je omejeno ali po potrebi prepovedano video snemanje štetja glasov na voliščih med volitvami v tej državi članici.

62

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: