1

Češka republika s predlogom za izdajo začasne odredbe Sodišču predlaga, naj do izreka sodbe Sodišča o vsebini zadeve Republiki Poljski odredi, naj takoj preneha dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów (Poljska).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 259 PDEU, ki jo je Češka republika vložila 26. februarja 2021 in s katero se predlaga ugotovitev, da Republika Poljska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi:

3

Republika Poljska je 6. aprila 2021 predložila pisno stališče o predlogu za izdajo začasne odredbe.

4

Podpredsednica Sodišča je z ukrepom procesnega vodstva z dne 19. aprila 2021 Republiki Poljski postavila vprašanja za pisni odgovor, na katera je ta država članica odgovorila z dopisom z dne 26. aprila 2021.

5

Člen 1 Direktive o PVO določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

2.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]“

6

Člen 2(1) te direktive določa:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presoj[e] njihovih vplivov na okolje. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.“

7

Člen 4, od (1) do (3), navedene direktive določa:

„1.   Ob upoštevanju člena 2(4) se projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.

2.   Ob upoštevanju člena 2(4) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, odločijo, ali se projekt presoja skladno s členi 5 do 10. Države članice sprejmejo navedeno odločitev s:

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v točkah (a) in (b).

3.   Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III. […]“

8

V točki 19 Priloge I k Direktivi o PVO, naslovljene „Projekti iz člena 4(1)“, so navedeni „[k]amnolomi in dnevni kopi, kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov“, v točki 24 pa „[k]akršna koli sprememba ali razširitev projektov, naštetih v tej prilogi, kjer takšna sprememba ali razširitev sama po sebi doseže morebitne pragove, določene v tej prilogi“.

9

V točki 2(a) Priloge II k tej direktivi, naslovljene „Projekti iz člena 4(2)“, so navedeni „[k]amnolomi, površinski kopi in izkopavališča šote (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I)“, v točki 2(e) „obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca“, v točki 13(a) pa „[v]saka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I ali tej prilogi, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in imajo lahko pomembne škodljive vplive na okolje (sprememba ali razširitev, ki ni vključena v Prilogo I)“.

10

Člen 72(2) ustawa o udostępnianiu informacji o środowisku i jego ochronie, udziale społeczeństwa w ochronie środowiska oraz o ocenach oddziaływania na środowisko (zakon o dajanju na voljo informacij o okolju in njegovem varstvu, sodelovanju javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje) z dne 3. oktobra 2008 (Dz. U. št. 199, pozicija 1227, v nadaljevanju: zakon o informacijah o okolju) določa:

„Zahteva po odločbi o okoljskih pogojih se ne uporablja za spremembe:

[…]

(2) koncesije ali odločbe iz oddelka 1, točki 4 in 5, ki vključujejo:

[…]

[…]“

11

Dnevni kop lignita Turów je na poljskem ozemlju, blizu mej s Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo.

12

Pristojni poljski organi so 27. aprila 1994 družbi PGE Elektrownia Bełchatów S.A., ki je postala družba PGE Górnictwo i Energetyka Konwencjonalna S.A. (v nadaljevanju: upravljavec), podelili koncesijo za rudarjenje v tem rudniku za 26 let, to je do 30. aprila 2020.

13

Upravljavec je 24. oktobra 2019 vložil prošnjo za podaljšanje te koncesije za šest let na podlagi člena 72(2) zakona o informacijah o okolju.

14

Regionalni direktor za varstvo okolja v Vroclavu je 21. januarja 2020 sprejel odločbo o PVO, 23. januarja 2020 pa je to odločbo razglasil za takoj izvršljivo. Upravljavec je 24. januarja 2020 odločbo o PVO priložil prošnji za podaljšanje koncesije za rudarjenje, vloženi 24. oktobra 2019.

15

Minister Republike Poljske za podnebje je z odločbo z dne 20. marca 2020 na podlagi člena 72(2) zakona o informacijah o okolju izdal dovoljenje za pridobivanje lignita do leta 2026.

16

Češka republika je menila, da je Republika Poljska z izdajo tega dovoljenja z več vidikov kršila pravo Unije, zato je 30. septembra 2020 v skladu s členom 259 PDEU zadevo predložila Evropski komisiji.

17

Republika Poljska je 30. oktobra 2020 predložila svoje pripombe. Ti državi članici sta 13. novembra 2020 na zaslišanju, ki ga je organizirala Komisija, ustno podali stališča.

18

Komisija je 17. decembra 2020 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je Republiki Poljski očitala več kršitev prava Unije. Komisija je zlasti menila, da je ta država članica s tem, da je sprejela določbo, na podlagi katere je mogoče podaljšati dovoljenje za pridobivanje lignita do šest let, ne da bi se izvedla presoja vplivov na okolje, kršila člen 4(1) in (2) Direktive o PVO.

19

Češka republika je 26. februarja 2021 vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, navedeno v točki 2 tega sklepa.

20

Češka republika Sodišču predlaga, naj:

21

Republika Poljska Sodišču predlaga, naj:

22

Republika Poljska trdi, da je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila Češka republika, očitno nedopusten, saj zadnjenavedena ni dokazala obstoja neposredne in tesne povezave med predlagano začasno odredbo in kršitvami prava Unije, zatrjevanimi v njeni glavni tožbi.

23

V zvezi s tem Republika Poljska v bistvu trdi, da če bi bilo glavni tožbi ugodeno, ta okoliščina ne bi nujno pomenila prenehanja dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów. V okviru izvedbenih ukrepov bi morala le odpraviti napake in vrzeli v odločbi o PVO in v dovoljenju za pridobivanje lignita do leta 2026.

24

Republika Poljska pa opozarja, da je Sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen (C‑411/17, EU:C:2019:622, točke od 173 do 175), razsodilo, da pravo Unije – pod nekaterimi pogoji – ne nasprotuje temu, da nacionalna pravila omogočajo legalizacijo dejanj ali aktov, ki so nezakoniti po pravu Unije v zvezi z obveznostjo izvedbe presoje vplivov na okolje. Republika Poljska bi torej lahko na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz te sodbe, spremenila upravne odločbe, ki jih Češka republika izpodbija, ne da bi morala začasno ustaviti dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów.

25

Zato Republika Poljska meni, da namen začasne odredbe, ki jo predlaga Češka republika, ni zagotoviti polni učinek sodbe v glavni stvari in da bi izdaja te odredbe povzročila učinke, ki krepko presegajo obveznosti, ki bi iz te sodbe izhajale.

26

Teh trditev ni mogoče sprejeti.

27

Na prvem mestu je treba namreč navesti, da navedene trditve temeljijo na zamenjavi cilja postopka za izdajo začasne odredbe in obsega ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti na podlagi člena 259 PDEU.

28

V zvezi s tem je treba na eni strani poudariti, da je namen postopka za izdajo začasne odredbe zagotoviti polni učinek odločbe, ki bo izdana v postopku v glavni stvari, s katerim je povezan predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer gre v obravnavani zadevi za tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ki je bila vložena na podlagi člena 259 PDEU za ugotovitev, da Republika Poljska ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Unije.

29

Na drugi strani je res, da če Sodišče ugotovi, da katera od držav članic ni izpolnila kake obveznosti iz Pogodb, mora ta država na podlagi člena 260(1) PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. Vendar vprašanje, katere ukrepe zajema izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, ni predmet sodbe, izdane na podlagi člena 259 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 8. aprila 2014, Komisija/Madžarska, C‑288/12, EU:C:2014:237, točka 33).

30

S trditvami Republike Poljske pa bi se, če bi bile sprejete, izničilo bistvo postopka za izdajo začasne odredbe v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 259 PDEU, ker Sodišče v sodbi, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti, zadevni državi članici ne more odrediti sprejetja določenih ukrepov za izvršitev te sodbe. Vsekakor ni mogoče izključiti, da bi morala Republika Poljska, če bi bilo tožbi v glavni stvari ugodeno, sprejeti izvedbene ukrepe, ki bi povzročili začasno ustavitev dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów.

31

Na drugem mestu zadostuje ugotoviti, da čeprav je res, da je Sodišče v točki 173 sodbe z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen (C‑411/17, EU:C:2019:622), razsodilo, da pravo Unije ne nasprotuje temu, da nacionalna pravila v nekaterih primerih omogočajo legalizacijo dejanj ali aktov, ki so po pravu Unije nezakoniti, pa taka možnost ostaja izjema in mora država članica načeloma sprejeti ukrepe za začasen preklic ali razveljavitev soglasja za izvedbo projekta, ki je bilo sprejeto ob kršitvi prava Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen, C‑411/17, EU:C:2019:622, točki 172 in 174, ter z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točki 75 in 76).

32

V teh okoliščinah je predlog za izdajo začasne odredbe dopusten.

33

V skladu s členom 160(3) Poslovnika Sodišča je treba v predlogih za izdajo začasnih odredb navesti „predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe“.

34

Tako lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odobri začasno odredbo, le če se ugotovi, da je njena izdaja na prvi pogled pravno in dejansko upravičena (fumus boni juris), in če je nujna, ker je zaradi preprečitve resne in nepopravljive škode za interese tožeče stranke potrebno, da se sprejme in učinkuje pred sprejetjem odločbe o glavni stvari. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, po potrebi tudi pretehta zadevne interese. Ti pogoji so kumulativni, tako da je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, če kateri od njih ni izpolnjen (sklep z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska, C‑791/19 R, EU:C:2020:277, točka 51 in navedena sodna praksa).

35

V skladu z ustaljeno sodno prakso je pogoj v zvezi s fumus boni juris izpolnjen, kadar se za vsaj enega izmed razlogov, ki jih v utemeljitev tožbe v glavni stvari navaja stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, na prvi pogled zdi, da ni neutemeljen. To zlasti velja, kadar eden od navedenih razlogov razkriva obstoj kompleksnih pravnih vprašanj, katerih rešitev ni vnaprej jasna, in torej zasluži temeljito presojo, ki je ne opravi sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti predmet postopka v glavni stvari, ali kadar razprava med strankami pokaže na obstoj pomembnega pravnega nesoglasja, katerega rešitev ni očitna (sklepa z dne 17. decembra 2018, Komisija/Poljska, C‑619/18 R, EU:C:2018:1021, točka 30, in z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska, C‑791/19 R, EU:C:2020:277, točka 52).

36

V obravnavani zadevi Češka republika za ugotovitev obstoja fumus boni juris navaja med drugim razlog, ki ustreza prvemu očitku prvega tožbenega razloga, navedenega v okviru njene tožbe v glavni stvari, in temelji na tem, da je Republika Poljska s tem, da je sprejela člen 72(2) zakona o informacijah o okolju, v skladu s katerim se lahko veljavnost koncesije za pridobivanje lignita podaljša samo enkrat do šest let brez kakršne koli presoje vplivov na okolje, kršila zlasti člen 4(1) in (2) Direktive o PVO.

37

Po mnenju Češke republike je treba za projekte dnevnih kopov, katerih površina je večja od 25 ha, izvesti presojo njihovih vplivov na okolje v skladu s členom 4(1) Direktive o PVO in točko 19 Priloge I k tej direktivi. Poleg tega bi bilo treba v skladu s točko 24 te priloge tudi za vsako spremembo ali razširitev takih projektov izvesti presojo vplivov na okolje.

38

Češka republika prav tako opozarja, da je treba v skladu z določbami člena 4(2) Direktive o PVO v povezavi s točko 2(a) Priloge II k tej direktivi za projekte dnevnih kopov brez omejitve velikosti izvesti presojo njihovih vplivov na okolje.

39

Ker pa naj bi „koncesija“ v smislu člena 72(2) zakona o informacijah o okolju pomenila „soglasje za izvedbo“ v smislu člena 1(2) Direktive o PVO, naj bi bilo treba v postopku, ki pripelje do podelitve take koncesije, spoštovati obveznosti, ki iz te direktive izhajajo, zlasti tiste iz njenega člena 4(1) in (2). Po mnenju Češke republike je Republika Poljska s tem, da je v členu 72(2) zakona o informacijah o okolju določila, da se lahko veljavnost koncesije za pridobivanje lignita podaljša samo enkrat do šest let brez kakršne koli presoje vplivov na okolje, kršila te obveznosti.

40

Republika Poljska ni izpodbijala trditev Češke republike, ki se nanašajo na obstoj fumus boni juris v obravnavani zadevi.

41

V zvezi s tem je treba navesti, da v skladu s členom 1(2)(a) Direktive o PVO pojem „projekt“ v smislu te direktive pomeni vse posege v naravno okolje in krajino, vključno s tistimi, ki vključujejo pridobivanje mineralnih virov. Člen 1(2)(c) navedene direktive pa določa, da „soglasje za izvedbo“ v smislu iste direktive pomeni odločitev pristojnega organa ali organov, ki dovoljuje nosilcu projekta izvedbo projekta.

42

Projekti v smislu člena 1(2)(a) Direktive o PVO morajo biti pred izdajo soglasja predmet presoje njihovih vplivov na okolje v skladu s členom 2(1) te direktive, če bi ti projekti lahko pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije (sodba z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen, C‑411/17, EU:C:2019:622, točka 73).

43

Tako zadnjenavedena določba ne zahteva, da je vsak projekt, ki bi lahko pomembno vplival na okolje, predmet postopka presoje, določenega v Direktivi o PVO, ampak da je treba ta postopek uporabiti samo za projekte, ki so navedeni v členu 4 te direktive, ki pa glede na to, ali se uporablja njegov odstavek 1 ali 2, napotuje na projekte, ki so našteti v prilogah I in II k tej direktivi (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen, C‑411/17, EU:C:2019:622, točka 74).

44

Prvič, projekti, ki so zajeti s Prilogo I k Direktivi o PVO, na katere se nanaša člen 4(1) te direktive, po naravi pomenijo tveganje za pomembno vplivanje na okolje in morajo biti obvezno predmet presoje svojih vplivov na okolje (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen, C‑411/17, EU:C:2019:622, točka 75).

45

Med te projekte v skladu s točko 19 Priloge I k Direktivi o PVO spadajo dnevni kopi, če površina kopa presega 25 ha, in na podlagi točke 24 te priloge vsaka sprememba ali razširitev takih projektov, ki doseže ta prag.

46

Drugič, glede projektov iz Priloge II k Direktivi o PVO, na katere se nanaša člen 4(2) te direktive, države članice s preverjanjem za vsak primer posebej ali pa na podlagi pragov oziroma meril, ki jih same postavijo, ali na podlagi obeh teh postopkov določijo, ali je treba za te projekte izvesti presojo njihovih vplivov na okolje.

47

Med projekte iz Priloge II k Direktivi o PVO v skladu s točko 2(a) te priloge spadajo dnevni kopi, ki niso našteti v Prilogi I k tej direktivi, in na podlagi točke 13(a) vsaka sprememba ali razširitev takih projektov, ki bi lahko pomembno negativno vplivala na okolje.

48

Sodišče je razsodilo, da morajo pristojni nacionalni organi, ki se jim predloži zahteva za soglasje za izvedbo projekta iz Priloge II k Direktivi o PVO, opraviti potreben preizkus, ali je treba ob upoštevanju meril iz Priloge III k tej direktivi opraviti presojo vplivov na okolje (sodba z dne 14. januarja 2016, Komisija/Bolgarija, C‑141/14, EU:C:2016:8, točka 94 in navedena sodna praksa).

49

V obravnavani zadevi iz člena 72(2) zakona o informacijah o okolju izhaja, da za enkratno podaljšanje veljavnosti koncesije za pridobivanje lignita do šest let ni potrebna nikakršna predhodna presoja vplivov na okolje, če je razlog za to podaljšanje racionalno upravljanje nahajališča brez razširitve obsega koncesije. Poleg tega iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da je bilo dovoljenje za pridobivanje lignita do leta 2026 sprejeto na podlagi te določbe.

50

V teh okoliščinah na prvi pogled ni mogoče izključiti, da se s členom 72(2) zakona o informacijah o okolju kršijo zahteve, ki izhajajo iz člena 4(1) in (2) Direktive o PVO in v skladu s katerimi mora biti v bistvu razširitev projekta dnevnega kopa predmet presoje vplivov na okolje ali vsaj sprožiti predhodno preverjanje, ali je treba izvesti tako presojo.

51

Zato je treba – ne da bi se v tej fazi odločilo o utemeljenosti trditev, ki jih stranki navajata v okviru glavne tožbe, za kar je pristojno sodišče, ki odloča o glavni stvari – ugotoviti, da se trditve, ki jih Češka republika navaja v podporo prvemu očitku prvega tožbenega razloga svoje tožbe v glavni stvari in na katerih temelji ta predlog za izdajo začasne odredbe ter se nanašajo na kršitev člena 4(1) in (2) Direktive o PVO, na prvi pogled ne zdijo neutemeljene v smislu sodne prakse, navedene v točki 35 tega sklepa.

52

Iz tega izhaja, da je pogoj v zvezi s fumus boni juris v obravnavani zadevi izpolnjen.

53

Spomniti je treba, da je namen postopka za izdajo začasne odredbe zagotoviti polno učinkovitost prihodnje končne odločbe, da se prepreči vrzel v sodnem varstvu, ki ga zagotavlja Sodišče. Za dosego tega cilja je treba nujnost presojati glede na potrebo po začasnem odločanju, da bi se izognili nastanku resne in nepopravljive škode za stranko, ki predlaga začasno varstvo. Ta stranka mora dokazati, da ne more počakati do izida postopka v zadevi v glavni stvari, ne da bi utrpela tovrstno škodo. Za dokaz obstoja resne in nepopravljive škode ni treba zahtevati, da se nastanek škode dokaže z absolutno gotovostjo. Zadostuje, da jo je mogoče z dovolj veliko verjetnostjo predvideti (sklep z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska, C‑791/19 R, EU:C:2020:277, točka 82 in navedena sodna praksa).

54

V obravnavani zadevi Češka republika trdi, da bo nadaljevanje dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów do izdaje sodbe Sodišča, s katero bo vsebinsko odločeno o zadevi (v nadaljevanju: končna sodba), povzročilo znatno znižanje gladine podzemnih voda na češkem ozemlju blizu meje z Republiko Poljsko, kar bi prav tako ogrozilo oskrbo s pitno vodo za približno 10.000 oseb na češkem ozemlju in povzročilo pogrezanje tal, ki bi lahko poškodovalo stavbe.

55

Češka republika zlasti trdi, na prvem mestu, da te dejavnosti rudarjenja zaradi sistema odvodnjavanja tega rudnika že povzročajo masovno in neprekinjeno odtekanje podzemnih voda z njenega ozemlja proti poljskemu ozemlju s hitrostjo 3,10 m3 na minuto. Ta pojav, ki traja že desetletja, naj bi povzročal hitro nižanje gladine podzemnih voda, zlasti v terciarnih in kvartarnih plasteh, ter izsuševanje površinskih vodotokov. Češka republika dodaja, da je bila, odkar je bilo izdano dovoljenje za pridobivanje lignita do leta 2026, opažena znatna pospešitev nižanja gladine podzemnih voda, pri čemer je to znižanje doseglo 9,45 metra v desetih mesecih. Na podlagi teh elementov Češka republika navaja, da bi nadaljnje delovanje rudnika Turów do izdaje končne sodbe povzročilo še izrazitejše znižanje gladine podzemnih voda, pri čemer bi bile prizadete zlasti terciarne in kvartarne plasti.

56

Na drugem mestu, ta država članica poudarja, da znižanje gladine podzemnih voda neposredno vpliva na oskrbo prizadetega območja s pitno vodo, ker ta pojav na eni strani vpliva na izvir Uhelná (Češka republika), ki ga zdaj ni več mogoče v celoti uporabljati za dovoljeno odvzemanje vode, in na drugi strani na površinske izvire, za katere obstaja nevarnost, da se izsušijo. Nadaljevanje dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów do izdaje končne sodbe bi poslabšalo hidrološki položaj izvira Uhelná in onemogočilo uporabo teh izvirov, tako da bi bila na zadevnem območju ogrožena oskrba s pitno vodo za približno 10.000 oseb.

57

Na tretjem mestu, Češka republika trdi, da lahko znižanje gladine podzemnih voda na zdaj prizadetem območju povzroči tudi nenadno odtekanje podzemnih voda z ozemlja, ki prej ni bilo prizadeto.

58

Na četrtem in zadnjem mestu, Češka republika trdi, da bi nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe povzročilo pogrezanje tal na območjih blizu tega rudnika za vsaj od 5 do 10 milimetrov, kar bi povzročilo poslabšanje vplivov na statiko stavb in škodo na njih.

59

V zvezi s tem je treba opozoriti, da postopek za izdajo začasne odredbe ni namenjen temu, da se dokaže resničnost zapletenih in močno spornih dejstev. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, nima na voljo potrebnih sredstev za zahtevana preverjanja, v mnogih primerih pa bi jih lahko sam le težko pravočasno opravil (sklep z dne 20. novembra 2017, Komisija/Poljska, C‑441/17 R, EU:C:2017:877, točka 54).

60

Poleg tega mora sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, zgolj zaradi presoje nujnosti in ne da bi to pomenilo, da kakor koli zavzema stališče glede utemeljenosti očitkov, ki jih je predlagatelj začasne odredbe navedel v postopku v glavni stvari, domnevati, da lahko ta s temi očitki uspe. Resna in nepopravljiva škoda, katere verjetni nastanek je treba dokazati, je namreč škoda, ki bi glede na okoliščine primera nastala zaradi neizdaje predlagane začasne odredbe v primeru naknadne ugoditve tožbi v glavni stvari (sklep z dne 8. aprila 2020, Komisija/Poljska, C‑791/19 R, EU:C:2020:277, točka 83 in navedena sodna praksa).

61

Da bi Češka republika dokazala nujnost, v bistvu trdi, da bi nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe lahko povzročilo znatno znižanje gladine podzemnih voda na njenem ozemlju, kar bi ogrozilo oskrbo s pitno vodo za približno 10.000 oseb in povzročilo pogrezanje tal, ki bi poškodovalo nepremičnine.

62

Tako so interesi, na katere se sklicuje Češka republika, povezani s preudarki, ki temeljijo na varstvu okolja, zdravja ljudi in lastnine.

63

V tem okviru je treba najprej ugotoviti, da škoda, ki jo zatrjuje Češka republika in izhaja iz nastanka poškodb na nepremičninah zaradi pogrezanja tal, v bistvu pomeni finančno škodo. Take škode pa razen v izjemnih okoliščinah ni mogoče šteti za nepopravljivo, ker je položaj oškodovane osebe pred nastankom te škode praviloma mogoče ponovno vzpostaviti s finančnim nadomestilom (sklep predsednika Sodišča z dne 18. aprila 2012, Združeno kraljestvo/Svet, C‑656/11 R, neobjavljen, EU:C:2012:211, točka 42).

64

Češka republika ni navedla takih izjemnih okoliščin, zato je treba ugotoviti, da ta država članica ni dokazala obstoja nepopravljive škode, kar zadeva škodo, povezano z nastankom poškodb na nepremičninah zaradi pogrezanja tal, povzročenega z nadaljevanjem dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów.

65

Nasprotno pa lahko škoda, povezana z znižanjem gladine podzemnih voda, in škoda v zvezi z grožnjo za oskrbo s pitno vodo prebivalstva, ki je odvisno od teh vodnih teles, pomenita resno in nepopravljivo škodo za okolje in zdravje ljudi.

66

Glede na spis, predložen Sodišču, pa se zdi dovolj verjetno, da nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe lahko negativno vpliva na gladino podzemnih voda na češkem ozemlju. Iz tega spisa namreč izhaja, da te dejavnosti povzročajo neprekinjeno odtekanje precejšnje količine vode s češkega ozemlja proti poljskemu ozemlju, kar povzroča gotovo poslabšanje gladine podzemnih voda na češkem ozemlju, ki lahko ogrozi oskrbo s pitno vodo prebivalstva, ki je odvisno od prizadetih vodnih teles.

67

Tveganje prekomernega izkoriščanja podzemnih voda na češkem ozemlju, ki izhaja iz nadaljevanja navedenih dejavnosti, je poleg tega potrjeno z okoliščino, da je Republika Poljska sprejela obsežen korektivni ukrep, in sicer gradnjo protifiltracijske zavese, namenjene zlasti zmanjšanju negativnih učinkov na okolje, ki izhajajo iz istih dejavnosti. Vendar iz pisnega stališča Republike Poljske glede predloga za izdajo začasne odločbe izhaja, da bo gradnja take zavese končana šele v letu 2023.

68

V zvezi s tem je treba na prvem mestu opozoriti, da, kot izhaja iz člena 191(1) PDEU, politika Evropske unije na področju okolja prispeva med drugim k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter k varovanju človekovega zdravja. Poleg tega iz uvodne izjave 1 Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL 2006, L 372, str. 19) izhaja, da je podzemna voda Unije dragocen naravni vir, ki ga je treba zavarovati pred poslabšanjem, zlasti če so od nje odvisni ekosistemi in oskrba z vodo, namenjeno prehrani ljudi.

69

Kot pa izhaja iz točke 66 tega sklepa, bi lahko nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów zaradi neprekinjenega odtekanja precejšnje količine vode s češkega ozemlja proti poljskemu ozemlju pripeljalo do gotovega poslabšanja gladine podzemnih voda ter do tega, da prebivalstva, ki je odvisno od prizadetih vodnih teles, ne bi bilo mogoče oskrbeti s pitno vodo. V teh okoliščinah je treba šteti, da je taka škoda resna.

70

Na drugem mestu, škoda za okolje in zdravje ljudi je načeloma nepopravljiva, ker najpogosteje posegov v take interese zaradi njihove narave ni mogoče retroaktivno odpraviti (sklep predsednika Sodišča z dne 2. oktobra 2003, Komisija/Avstrija, C‑320/03 R, EU:C:2003:543, točka 92). Zdi se, da je v obravnavani zadevi tako, ker poslabšanja gladine prizadetih podzemnih voda in številnih posledic, ki izhajajo iz neobstoja oskrbe s pitno vodo za zadevno prebivalstvo, ko bi do njih prišlo, ne bi bilo mogoče popraviti naknadno, tudi če bi bilo tožbi Češke republike ugodeno.

71

Poleg tega je treba upoštevati previdnostno načelo, ki je eden od temeljev politike visoke ravni varstva okolja, ki ji v skladu s členom 191(2), prvi pododstavek, PDEU na področju okolja sledi Unija in glede na katero je treba razlagati zakonodajo Unije o varstvu okolja (glej v tem smislu sklep z dne 20. novembra 2017, Komisija/Poljska, C‑441/17 R, EU:C:2017:877, točka 42 in navedena sodna praksa).

72

Iz navedenega izhaja, da bi nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów lahko povzročilo resno in nepopravljivo škodo za okolje in zdravje ljudi.

73

Trditve, ki jih navaja Republika Poljska v pisnem stališču glede predloga za izdajo začasne odredbe, ne morejo omajati te presoje.

74

V zvezi s trditvijo, da Češka republika ni dokazala, da dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów pomenijo odločilni vzrok za znižanje gladine podzemnih voda, namreč zadostuje ugotovitev, da ni sporno, da so te dejavnosti dejansko eden od vzrokov za znižanje te gladine, tako da je Republika Poljska sama menila, da je treba zgraditi protifiltriracijsko zaveso, da bi se preprečili učinki teh dejavnosti. Škoda, ki jo zatrjuje Češka republika, je torej neposredno povezana z dejavnostmi pridobivanja lignita v rudniku Turów, tako da te trditve ni mogoče sprejeti.

75

V zvezi s trditvijo Republike Poljske, da so učinki sistema odvodnjavanja dnevnega kopa Turów na gladino podzemnih voda na češkem ozemlju zaradi gradnje protifiltriracijske zavese v teku začasni in popravljivi, je treba ugotoviti, da bodo ta dela po navedbah te države članice končana šele februarja 2023. Ta ukrep torej ne more vplivati na učinke nadaljevanja dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe.

76

Prav tako ni mogoče sprejeti trditve Republike Poljske, da je škoda, ki jo zatrjuje Češka republika, posledica položaja pred sprejetjem odločb, s katerimi je bilo dovoljeno nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów. Čeprav se namreč zdi, da so se negativni vplivi na podzemne vode zaradi teh dejavnosti rudarjenja začeli pred sprejetjem teh odločb, ostaja dejstvo, da lahko neprekinjeno odtekanje podzemnih voda zaradi nadaljevanja navedenih dejavnosti do izdaje končne sodbe še bolj poslabša gladino podzemnih voda na češkem ozemlju in tako nepopravljivo škoduje okolju in zdravju ljudi.

77

Tudi trditve Republike Poljske, da s prenehanjem dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe ni mogoče niti preprečiti znižanja gladine podzemnih voda niti ublažiti njegovih negativnih vplivov, ni mogoče sprejeti. Ugotoviti je namreč treba, da čeprav s prenehanjem dejavnosti ne bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti dobrega stanja te gladine, bi se s tem lahko preprečilo, da bi se navedena gladina nepopravljivo poslabšala do izdaje končne sodbe.

78

Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi Republika Poljska, in kot izhaja iz točke 70 tega sklepa, škode, ki jo zatrjuje Češka republika ter izhaja iz znižanja gladine podzemnih voda in neobstoja oskrbe s pitno vodo za zadevno prebivalstvo, ne bi bilo mogoče oceniti in popraviti naknadno.

79

Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da je pogoj v zvezi z nujnostjo v obravnavani zadevi izpolnjen.

80

V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 34 tega sklepa, je treba nazadnje preučiti, ali je tehtanje interesov v prid izdaji predlagane začasne odredbe ali zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

81

Po navedbah Češke republike interes, da se prepreči resna in nepopravljiva škoda za okolje in zdravje ljudi, ki bi jo povzročilo nadaljevanje dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów, prevlada nad socialno-ekonomskimi in energetskimi interesi Republike Poljske, da se te dejavnosti ohranijo.

82

Najprej, socialno-ekonomske posledice, ki jih zatrjuje Republika Poljska, naj bi bilo mogoče preprečiti ali izravnati z obstoječimi instrumenti, kot so sredstva Unije, s katerimi bi se lahko ustvarila nova delovna mesta. Dalje, po mnenju Češke republike prenehanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów ne bi nujno povzročilo prekinitve dejavnosti elektrarne Turów, saj bi se navedena elektrarna lahko oskrbovala iz drugih rudnikov lignita na poljskem ozemlju. Nazadnje, ob upoštevanju previdnostnega načela naj bi interes Češke republike za zaščito gladine podzemnih voda prevladal nad interesom Republike Poljske, da prepreči povsem ekonomske posledice prenehanja teh dejavnosti.

83

Republika Poljska trdi, da bi prenehanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe povzročilo resne okoljske, ekonomske in socialne posledice. Poleg tega bi izdaja začasne odredbe, ki jo predlaga Češka republika, ogrozila energetsko varnost Republike Poljske.

84

V zvezi s posledicami za okolje Republika Poljska poudarja, da bi nenadno prenehanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów vplivalo na obstoječe okoljsko ravnovesje v tem rudniku in oviralo zagotovitev varnosti rudnika za njegovo odstranitev in sanacijo. Prvič, neobstoj odvodnjavanja rudnika bi zlasti povzročil njegovo nenadzorovano poplavljanje, s čimer bi se sprožili negativni fizikalno-kemijski procesi. Drugič, ustavitev rudarskih varnostnih del bi lahko sprožila zemeljske plazove. Nazadnje, tretjič, nenadna prekinitev dejavnosti rudarjenja bi povzročila tveganje hribinskih udarov v rudniku ter povečano tveganje požarov in nenadzorovanih izpustov plina v ozračje.

85

V zvezi z grožnjo za energetsko varnost Republika Poljska navaja, da bi prenehanje dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów neizogibno povzročilo ustavitev elektrarne Turów. Po navedbah te države članice naj te elektrarne zaradi njene tehnološke konfiguracije po ustavitvi vseh njenih proizvodnih enot ne bi bilo mogoče ponovno zagnati. To bi povzročilo izredno poslabšanje energetskega ravnovesja poljskega elektroenergetskega sistema, kar bi pomenilo izgubo proizvodnje električne energije, ki bi lahko dosegla 50 milijonov kWh na leto, in veliko finančno škodo. Ker je bilo predvideno, da ta elektrarna v letu 2021 pokriva približno 4,5 % povpraševanja po električni energiji na poljskem ozemlju, bi ustavitev navedene elektrarne ogrozila zanesljivost oskrbe z električno energijo za približno 3,7 milijona gospodinjstev.

86

Poleg tega naj bi bil z ustavitvijo elektrarne Turów velik del poljskega ozemlja izpostavljen tveganju za izpad sistema, kar bi povzročilo izgubo oskrbe z električno energijo za poljske odjemalce. Če te elektrarne ne bi bilo, bi bile zaradi okvare na jugozahodu Poljske neposredno ogrožene čezmejne povezave med Republiko Poljsko, Zvezno republiko Nemčijo in Češko republiko. Obratovanje navedene elektrarne naj bi omogočalo izpolnjevanje zahtev glede ohranjanja varnosti delovanja elektroenergetskega sistema, kot jih določa pravo Unije. Nazadnje, z ustavitvijo elektrarne Turów naj bi se preprečila uresničitev pomembnih projektov in naložb na področju energetike.

87

V zvezi z negativnimi socialnimi učinki Republika Poljska navaja, da bi izdaja predlagane začasne odredbe pomenila odpust delavcev v rudniku Turów in v elektrarni Turów. Poleg tega naj bi prenehanje dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów vplivalo tudi na zaposlene v podizvajalskih podjetjih. Zaprtje tega rudnika in te elektrarne naj bi torej povzročilo izgubo približno 5000 neposrednih delovnih mest in 10.000 posrednih delovnih mest. Nazadnje in v nasprotju s tem, kar trdi Češka republika, naj te socialne škode ne bi bilo mogoče pokriti s sredstvi Unije.

88

V zvezi s tem iz presoje, izvedene v okviru preučitve pogoja nujnosti, izhaja, da bi nadaljevanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów do izdaje končne sodbe lahko povzročilo resno in nepopravljivo škodo za okolje in zdravje ljudi.

89

Po drugi strani je treba ugotoviti, na prvem mestu, da Republika Poljska le na splošno trdi, da bi prenehanje dejavnosti povzročilo škodo za „okoljsko ravnovesje“ rudnika. Poleg tega in ker naj bi domnevna okoljska škoda, ki jo zatrjuje ta država članica, izhajala iz tega, da v primeru prenehanja navedenih dejavnosti ne bi bilo mogoče zavarovati in pripraviti rudnika za njegovo dokončno odstranitev, je treba navesti, da izdaja predlagane začasne odredbe ne bi pripeljala do dokončne odstranitve rudnika Turów ali začasne ustavitve varnostnih del, temveč le do začasnega prenehanja dejavnosti pridobivanja lignita v tem rudniku do izdaje končne sodbe. Navesti je treba tudi, da je predsednik Sodišča s sklepom s tega dne ugodil predlogu Češke republike za prednostno obravnavo zadeve C‑121/21 v skladu s členom 53 Poslovnika Sodišča.

90

Na drugem mestu, v zvezi s trditvami Republike Poljske, ki se nanašajo na grožnjo za njeno energetsko varnost, oskrbo z električno energijo za poljske odjemalce in čezmejno trgovino z električno energijo, je treba na eni strani navesti, da ta država članica ni utemeljila trditve, da bi izdaja predlagane začasne odredbe povzročila nepovratno ustavitev elektrarne Turów zaradi njene tehnološke konfiguracije.

91

Na drugi strani iz pisnih odgovorov Republike Poljske na vprašanja Sodišča izhaja, da so elektrarne na ozemlju te države članice priključene na nacionalno električno omrežje in da se električna energija, ki jo proizvede vsaka od njih, prenese v nizkonapetostno omrežje in nato h končnim odjemalcem. Poleg tega iz teh odgovorov izhaja tudi, da morajo upravljavci električnega omrežja zagotoviti ravnovesje med proizvodnjo in porabo električne energije na poljskem ozemlju ter da na podlagi tega lahko dajejo navodila elektrarnam, naj te na podlagi potreb navedenega omrežja povečajo ali zmanjšajo lastno proizvodnjo električne energije.

92

Iz tega izhaja, da čeprav ima lahko nenadna nerazpoložljivost elektrarne negativne učinke, imajo upravljavci električnega omrežja možnost, da uravnovesijo električno omrežje, da nadomestijo tako nerazpoložljivost. Republika Poljska torej ni zadostno dokazala, da bi prenehanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów povzročilo dejansko grožnjo za njeno energetsko varnost, oskrbo z električno energijo za poljske odjemalce ali čezmejno trgovino z električno energijo. Poleg tega domnevna škoda, ki jo zatrjuje Republika Poljska in naj bi izhajala iz nezmožnosti za uresničitev pomembnih projektov in naložb na področju energetike, nikakor ne more prevladati nad razlogi, povezanimi z okoljem in zdravjem ljudi.

93

Na tretjem in zadnjem mestu, ugotoviti je treba, da socialno-ekonomska škoda, ki jo zatrjuje Republika Poljska in ki je povezana z ukinitvijo delovnih mest delavcev v rudniku in v elektrarni Turów ter zaposlenih v podizvajalskih podjetjih, v bistvu pomeni finančno škodo, ki je razen v izjemnih okoliščinah ni mogoče šteti za nepopravljivo, ker je položaj oškodovane osebe pred nastankom škode praviloma mogoče ponovno vzpostaviti s finančnim nadomestilom (sklep predsednika Sodišča z dne 28. februarja 2008, Francija/Svet, C‑479/07 R, neobjavljen, EU:C:2008:137, točka 24 in navedena sodna praksa).

94

Medtem ko Republika Poljska trdi, da bi bili ti delavci in ti zaposleni zaradi nepovratnosti prenehanja dejavnosti rudnika in elektrarne Turów prisiljeni dokončno opustiti svojo poklicno dejavnost, pa iz točke 90 tega sklepa izhaja, da ta država članica ni dokazala, da bi izdaja predlagane začasne odredbe povzročila nepovratno prenehanje dejavnosti tega rudnika in te elektrarne.

95

V teh okoliščinah se mora tehtanje zadevnih interesov nagniti v korist izdaje začasne odredbe, ki jo predlaga Češka republika.

96

Ob upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba predlogu Češke republike za izdajo začasne odredbe iz točke 1 tega sklepa ugoditi.

Iz teh razlogov je podpredsednica Sodišča sklenila: