–

za Copebi SCA N. Coutrelis, avocate,

–

za francosko vlado D. Colas, C. Mosser in A.‑L. Desjonquères, agenti,

–

za Evropsko komisijo B. Stromsky, X. Lewis in W. Farrell, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Odločbe Komisije 2009/402/ES z dne 28. januarja 2009 o „načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ v sektorju sadja in zelenjave, ki jih je izvedla Francija (UL 2009, L 127, str. 11).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Copebi SCA in Établissement national des produits de l’agriculture et de la mer (nacionalna organizacija za kmetijske in morske proizvode – FranceAgriMer) v zvezi z razveljavitvijo naloga za izterjavo, ki ga je tej družbi izdala organizacija France AgriMer za izterjavo zneska, ki ustreza vračilu državne pomoči, ki ji je bila izplačana med letoma 1998 in 2002, s pripadajočimi obrestmi.

3

Člen 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339), naslovljen „Opredelitve“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

4

Člen 6(1) te uredbe, naslovljen „Formalni postopek preiskave“, določa:

„Odločba o začetku formalnega postopka preiskave vsebuje povzetek bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj, vključuje predhodno oceno Komisije o značaju pomoči predlaganega ukrepa in izpostavi dvome o njegovi združljivosti s skupnim trgom. Odločba od zadevne države članice in drugih zainteresiranih strank zahteva, da pošljejo pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca. V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija predpisano obdobje podaljša.“

5

V točkah 15, 17, od 24 do 27, 29 in 71 obrazložitve Odločbe 2009/402 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

6

Člen 1 te odločbe določa:

„Državne pomoči, dodeljene proizvajalcem sadja in zelenjave na podlagi ‚načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih‘, ki jih je Francija nezakonito izvedla v nasprotju s členom [108(3) PDEU] med letoma 1992 in 2002, so nezdružljive s skupnim trgom.“

7

Člen 2 navedene odločbe določa:

„1.   Francija sprejme potrebne ukrepe za izterjavo nezdružljivih pomoči iz člena 1 od prejemnikov teh pomoči.

2.   Pomoči, ki jih je treba vrniti, vključujejo obresti od datuma, ko so bile dane na razpolago prejemnikom, do datuma njihovega vračila.

[…]“

8

Člen 5 te odločbe določa:

„Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.“

9

Urad Oniflhor, katerega pravni naslednik je organizacija FranceAgriMer, je oseba javnega prava gospodarske in poslovne narave, ki jo nadzoruje francoska država in ki je med drugim imela nalogo povečati ekonomsko učinkovitost sektorja sadja in zelenjave.

10

Urad Oniflhor je med letoma 1998 in 2002 uvedel konjunkturno spodbudo za sklepanje pogodb o dobavah češenj sorte bigarreau, namenjene za industrijsko predelavo, in sicer v obliki finančne pomoči za vsak zadevni nepredvidljivi dogodek.

11

Ta pomoč je bila namenjena skupinam proizvajalcev, ki so zadevni pridelek češenj dobavili predelovalni industriji v okviru večletnih pogodb, sklenjenih na podlagi medpanožnega sporazuma.

12

Pomoč urada Oniflhor se je prek comité économique bigarreau industrie (ekonomski odbor za češnje sorte bigarreau, namenjene za industrijsko predelavo; v nadaljevanju: CEBI) izplačala njegovim članom, med katerimi je bila tudi družba Copebi, ki je prejela skupni znesek 2.823.708,83 EUR.

13

Komisija, pri kateri je bila vložena pritožba, je v Odločbi 2009/402 v zvezi z mehanizmi pomoči, ki jih je v okviru „načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ v sektorju sadja in zelenjave, ki jih je izvedla Francija, dodelil zlasti urad Oniflhor, trdila, da je bil cilj pomoči, izplačanih v sektorju sadja in zelenjave v Franciji, olajšati prodajo francoskih proizvodov z manipuliranjem prodajne cene ali količin, ponujenih na trgih. Ugotovila je, da so taka posredovanja državne pomoči, uvedene s kršitvijo prava Unije, in predpisala njihovo vračilo.

14

Ta odločba je bila potrjena s sodbama Splošnega sodišča Evropske unije z dne 27. septembra 2012, Francija/Komisija (T‑139/09, EU:T:2012:496), in Fedecom/Komisija (T‑243/09, neobjavljena, EU:T:2012:497).

15

Francoska republika je po teh sodbah začela postopek za izterjavo pomoči, ki so bile nezakonito izplačane proizvajalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, med katerimi je bila tudi družba Copebi, zoper katero je organizacija FranceAgriMer 29. marca 2013 izdala nalog za izterjavo zneska 5.042.768,78 EUR za vračilo javnih pomoči, izplačanih med letoma 1998 in 2002, skupaj z obrestmi.

16

Tribunal administratif de Nîmes (upravno sodišče v Nîmesu, Francija) je s sodbo z dne 20. januarja 2015 zavrnilo predlog družbe Copebi za razveljavitev tega naloga za izterjavo.

17

Cour administrative d’appel de Marseille (pritožbeno upravno sodišče v Marseillu, Francija) je s sodbo z dne 18. aprila 2016 zavrnilo pritožbo, ki jo je zoper to sodbo vložila družba Copebi.

18

Družba Copebi je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Conseil d’État (državni svet, Francija).

19

To sodišče ugotavlja, da se Odločba 2009/402 na splošno sicer nanaša na trg sadja in zelenjave, ki spada v skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo, ter sta ga v času nastanka dejanskega stanja urejali Uredba Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 (UL 1972, L 118, str. 1) in nato Uredba (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 20, str. 55), ki sta se nanašali na skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo, kamor spada panoga pridelovalcev češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, in da iz sodbe z dne 12. februarja 2015, Komisija/Francija (C‑37/14, neobjavljena, EU:C:2015:90), izhaja, da je odbor CEBI pomoč iz postopka v glavni stvari prejel, da bi se olajšala prodaja francoskih proizvodov z manipuliranjem prodajne cene ali količin, ponujenih na trgih, vendar odbora CEBI vseeno ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v točki 15 obrazložitve Odločbe 2009/402.

20

Predložitveno sodišče navaja, da iz te odločbe tudi izhaja, da pomoči iz postopka v glavni stvari v nasprotju z mehanizmom financiranja, opisanim v točkah od 24 do 28 navedene odločbe, niso financirane iz prostovoljnih prispevkov pridelovalcev, imenovanih „stanovski deleži“, ampak le iz subvencij, ki jih plačuje urad Oniflhor.

21

Predložitveno sodišče v zvezi s tem opozarja, da so letni zneski pomoči, ki jih je proizvajalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, urad Oniflhor izplačal prek odbora CEBI, sicer zajeti v zneskih v preglednici iz točke 29 Odločbe 2009/402, vendar so te zneske sporočili francoski organi, iz te odločbe pa naj ne bi nikakor izhajalo, da bi jih formalno potrdila Komisija, ki v točki 15 obrazložitve te odločbe navaja le osem gospodarskih odborov, brez CEBI. Ta preglednica naj bi bila navedena samo v delu, namenjenem opisu zadevnih pomoči, in ne v delu, namenjenem postopku izterjave.

22

Predložitveno sodišče se zato sprašuje o zakonitosti naloga za izterjavo, ki ga je organizacija France AgriMer izdala družbi Copebi in ki je temeljil na izterjavi pomoči iz Odločbe 2009/402. Zakonitost tega naloga za izterjavo naj bi bila zlasti odvisna od tega, ali je treba to odločbo razlagati tako, da zajema pomoči, ki jih je urad Oniflhor izplačal odboru CEBI, proizvajalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, pa so jih dodelile skupine proizvajalcev, ki so člani tega odbora, čeprav odbora CEBI ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v točki 15 obrazložitve navedene odločbe, in čeprav je bil način financiranja teh pomoči bistveno različen.

23

V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet, Francija) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali je treba Odločbo [2009/402] razlagati tako, da zajema pomoči, ki jih je [urad Oniflhor] izplačal odboru [CEBI] in ki so jih pridelovalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, dodelile skupine proizvajalcev, ki so člani tega odbora, čeprav odbora CEBI ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v točki 15 obrazložitve te odločbe, zadevne pomoči pa so bile v nasprotju z mehanizmom financiranja, opisanim v točkah od 24 do 28 obrazložitve te odločbe, financirane samo iz subvencij odbora Oniflhor, ne pa tudi iz prostovoljnih prispevkov proizvajalcev, imenovanih ‚sektorski prispevki‘?“

24

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba Odločbo 2009/402 razlagati tako, da zajema pomoči, ki jih je urad Oniflhor izplačal odboru CEBI in ki so jih pridelovalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, dodelile skupine proizvajalcev, ki so člani tega odbora, čeprav tega odbora na eni strani ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v tej odločbi, na drugi strani pa so bile zadevne pomoči v nasprotju z mehanizmom financiranja, opisanim v navedeni odločbi, financirane izključno iz subvencij urada Oniflhor, ne pa tudi iz prostovoljnih prispevkov proizvajalcev.

25

Na prvem mestu je treba v zvezi s tem, da odbor CEBI v Odločbi 2009/402 ni naveden, opozoriti, da ni sporno, da je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari med letoma 1998 in 2002 prejela pomoč, ki jo je prek odbora CEBI izplačal urad Oniflhor.

26

Prav tako ni sporno, da ima odbor CEBI enak pravni status kot osem drugih kmetijsko‑gospodarskih odborov iz točke 15 obrazložitve Odločbe 2009/402, da ga urejajo iste nacionalne določbe in da je, kot je navedlo predložitveno sodišče, ta odbor prejel pomoč, ki jo je izplačal isti javni organ, in sicer urad Oniflhor, da bi olajšal prodajo francoskih proizvodov z manipuliranjem prodajne cene ali količin, ponujenih na trgih.

27

Poleg tega je treba opozoriti, da so v skladu s členom 1 Odločbe 2009/402 „državne pomoči, dodeljene proizvajalcem sadja in zelenjave na podlagi ‚načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih‘, ki jih je Francija nezakonito izvedla v nasprotju s členom [108(3) PDEU] med letoma 1992 in 2002, […] nezdružljive s skupnim trgom“. Zato je treba ugotoviti, kot v stališčih navaja Komisija, da izrek Odločbe 2009/402 ni omejen na osem kmetijsko‑gospodarskih odborov iz točke 15 obrazložitve te odločbe.

28

V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da so odločbe o vračilu državnih pomoči naslovljene na odgovorno državo članico in ne na prejemnike pomoči ter da z nobeno določbo postopka nadzora državnih pomoči ni predpisana posebna vloga prejemnika pomoči (glej zlasti sodbo z dne 24. septembra 2002, Falck in Acciaierie di Bolzano/Komisija, C‑74/00 P in C‑75/00 P, EU:C:2002:524, točki 81 in 83).

29

V skladu z njenim členom 5 je Odločba 2009/402 tako naslovljena posebej na Francosko republiko, ne pa na poseben gospodarski odbor. Zato je morala ta država članica v skladu s členom 2 te odločbe sprejeti potrebne ukrepe za izterjavo pomoči, ki so bile z navedeno odločbe razglašene za nezdružljive, od prejemnikov teh pomoči in opredeliti organe, ki so te pomoči prejeli.

30

Sodišče je tudi pojasnilo, da se lahko Komisija pri programu pomoči omeji na preučitev njegovih značilnosti, da lahko v obrazložitvi odločitve presodi, ali zaradi podrobnih pravil, ki so določena s tem programom, ta daje občutno prednost prejemnikom glede na njihove konkurente in postavlja v ugodnejši položaj predvsem podjetja, ki sodelujejo v trgovini med državami članicami (sodba z dne 7. marca 2002, Italija/Komisija, C‑310/99, EU:C:2002:143, točka 89).

31

Zato ni potrebno, da odločba Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom vsebuje analizo pomoči, ki so bile v posameznih primerih dodeljene na podlagi te sheme. Posamezni položaj vsakega zadevnega podjetja je treba preveriti šele ob vračilu pomoči (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2002, Italija/Komisija, C‑310/99, EU:C:2002:143, točka 91).

32

To velja še toliko bolj, kadar, kot poudarja Komisija, ta od zadevne države članice ne more pridobiti zadovoljivih informacij o natančnem načinu izvajanja teh ukrepov.

33

Zato iz tega, da odbor CEBI ni eden od osmih kmetijsko‑gospodarskih odborov, navedenih v Odločbi 2009/402, ni mogoče sklepati na to, da ta odločba ne zajema pomoči, ki jih je prek tega kmetijsko‑gospodarskega odbora izplačal urad Oniflhor in so bile dodeljene družbi Copebi.

34

Poleg tega ni mogoče trditi, da je bi bila Odločba 2009/402 sprejeta s kršitvijo pravice tožeče stranke iz postopka v glavni stvari do izjave. Opozoriti je namreč treba, da je Sodišče prav tako razsodilo, da se pojem „zainteresirana stranka“ v smislu člena 1(h) Uredbe št. 659/1999 nanaša na nedoločeno število naslovnikov (glej v tem smislu sodbo z dne 27. oktobra 2011, Avstrija/Scheucher‑Fleisch in drugi, C‑47/10 P, EU:C:2011:698, točka 132) in da se zato s to določbo ne zahteva, da se posamično pozove vsak subjekt (glej v tem smislu sodbo z dne 14. novembra 1984, Intermills/Komisija, 323/82, EU:C:1984:345, točka 17).

35

Njegov edini cilj je zavezati Komisijo k temu, da skrbi za to, da so vse potencialne zadevne stranke obveščene in da jim je omogočeno, da navajajo svoje trditve. V teh okoliščinah je objava obvestila v Uradnem listu Evropske unije ustrezno sredstvo na področju nadzora državnih pomoči, da bi se vse zainteresirane osebe obvestilo o začetku postopka (glej v tem smislu sodbi z dne 14. novembra 1984, Intermills/Komisija, 323/82, EU:C:1984:345, točka 17, in z dne 24. septembra 2002, Falck in Acciaierie di Bolzano/Komisija, C‑74/00 P in C‑75/00 P, EU:C:2002:524, točka 80).

36

Na drugem mestu je v zvezi z okoliščino, da se je pomoč, ki jo je prejela družba Copebi, v nasprotju z mehanizmom financiranja, ki ga je v Odločbi 2009/402 opisala Komisija, financirala izključno iz subvencij urada Oniflhor in ne tudi iz prostovoljnih prispevkov pridelovalcev, iz tega sklepa razvidno, da so financiranje „načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ v višini 30 ali 50 % zagotavljali zadevni sektorji. Ta stanovski delež je bil dopolnjen s financiranjem od javnih organov prek urada Oniflhor. Te deleže so pobirali kmetijsko‑gospodarski odbori, njihovo neplačilo pa je načeloma pomenilo zavrnitev prejemanja pomoči urada Oniflhor.

37

Ugotoviti je treba, da je bila pomoč, ki jo je prejela družba Copebi, sicer financirana izključno iz subvencij urada Oniflhor brez prispevka zadevnega sektorja, vendar ostaja dejstvo, da je bila ta pomoč dodeljena iz državnih sredstev.

38

Zato pomoč, ki jo je prejela družba Copebi, zaradi take okoliščine ne more biti izključena iz opredelitve „državne pomoči“ v smislu člena 107(1) PDEU in s tem iz področja uporabe Odločbe 2009/402.

39

Poleg tega je treba glede tega, da naj bi neplačilo stanovskih deležev upravičevalo izključitev kakršnih koli izplačil urada Oniflhor, opozoriti, da je Sodišče že razsodilo, da vprašanje, ali je bila ugodnost, odobrena zadevnim podjetjem, v skladu z nacionalno zakonodajo ali pa je šlo, nasprotno, za primer izogibanja plačilu davka ali davčne utaje, ne vpliva na obveznost zadevne države članice, da v rokih izterja pomoči (sodba z dne 5. maja 2011, Komisija/Italija, C‑305/09, EU:C:2011:274, točka 42).

40

Zato to, da je družba Copebi dosegla, da je sredstva iz načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih prejela, ne da bi ji bilo treba prispevati k tem načrtom, in da je tako bila deležna bolj ugodne sheme kot drugi prejemniki pomoči, ni okoliščina, zaradi katere ne bi spadala na področje uporabe Odločbe 2009/402.

41

Nazadnje, na tretjem mestu tožeča stranka iz postopka v glavni stvari trdi, da je bil medpanožni program pomoči panogi pridelovalcev češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, drugače kakor „načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ iz Odločbe 2009/402 povezan s strukturnim načrtom v obliki konjunkturnih in enkratnih pomoči, katerega namen naj ne bi bilo zmanjšanje učinkov začasnih presežkov ponudbe.

42

Vendar je treba opozoriti, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je urad Oniflhor pomoč odboru CEBI plačal v obliki finančne pomoči, ki se je ponovila ob vsakem zadevnem ukrepu, s katerim naj bi se odpravile težave, ki jih je ta panoga imela zaradi močnega konkurenčnega pritiska italijanske in španske predelovalne industrije ter surovin, uvoženih iz srednjeevropskih držav. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno tudi, da je bila ta pomoč izračunana vsako leto na podlagi postopka obiranja, ki se je uporabil, in namembnega kraja proizvoda v okviru določene količine sadja.

43

Glede na zgornje navedbe je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Odločbo 2009/402 razlagati tako, da zajema pomoči, ki jih je urad Oniflhor izplačal odboru CEBI in ki so jih pridelovalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, dodelile skupine proizvajalcev, ki so člani tega odbora, čeprav tega odbora na eni strani ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v tej odločbi, na drugi strani pa so bile zadevne pomoči v nasprotju z mehanizmom financiranja, opisanim v navedeni odločbi, financirane izključno iz subvencij odbora Oniflhor, ne pa tudi iz prostovoljnih prispevkov proizvajalcev.

44

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Odločbo Komisije 2009/402/ES z dne 28. januarja 2009 o „načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih“ v sektorju sadja in zelenjave, ki jih je izvedla Francija, je treba razlagati tako, da zajema pomoči, ki jih je Office national interprofessionnel des fruits, des légumes et de l’horticulture (nacionalni medpanožni urad za sadje, zelenjavo in vrtnarstvo – Oniflhor) izplačal comité économique bigarreau industrie (ekonomski odbor za češnje sorte bigarreau, namenjene za industrijsko predelavo – CEBI) in ki so jih pridelovalcem češenj sorte bigarreau, namenjenih za industrijsko predelavo, dodelile skupine proizvajalcev, ki so člani tega odbora, čeprav tega odbora na eni strani ni med osmimi kmetijsko‑gospodarskimi odbori, navedenimi v tej odločbi, na drugi strani pa so bile zadevne pomoči v nasprotju z mehanizmom financiranja, opisanim v navedeni odločbi, financirane izključno iz subvencij odbora Oniflhor, ne pa tudi iz prostovoljnih prispevkov proizvajalcev.