–

za Baby Dan A/S L. Kjær, advokat,

–

za dansko vlado J. Nymann-Lindegren in M. Wolff, agenta, skupaj z B. Søesom Petersenom, advokat,

–

za Svet Evropske unije H. Marcos Fraile in A. F. Jensen, agentki, skupaj z N. Tuominenom, avocată,

–

za Evropsko komisijo A. Caeiros in T. Maxian Rusche, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 4421 in 7326 ter tarifnih podštevilk 73181590, 73181900 in 94039010 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različicah, kot zaporedno izhajata iz Uredbe Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL 2007, L 286, str. 1) in Uredbe Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL 2008, L 291, str. 1) (v nadaljevanju: KN), in na veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2009, L 29, str. 1, v nadaljevanju: sporna uredba).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet (ministrstvo za finance, Danska) in družbo Baby Dan A/S v zvezi s tarifno uvrstitvijo blaga, ki omogoča pritrditev varnostnih ograj za otroke v steno ali vratni podboj, v KN.

3

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN.

4

Člen 12 Uredbe št. 2658/87 določa, da Evropska komisija vsako leto z uredbo sprejme dokončno različico KN, skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev skupne carinske tarife, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

5

Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da sta različici KN, ki se uporabljata za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, tisti, ki se nanašata na leti 2008 in 2009 ter izhajata iz uredb št. 1214/2007 in št. 1031/2008. Določbe KN, ki se uporabljajo za spor o glavni stvari, so v obeh različicah enake.

6

V prvem del KN, v katerem so uvodne določbe, je oddelek I, v katerem so „[s]plošna pravila“ in katerega pododdelek A, naslovljen „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, med drugim določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

7

V drugem delu KN je oddelek IX, naslovljen „Les in lesni izdelki; oglje; pluta in plutasti izdelki; izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki“, v katerem je med drugim poglavje 44 z naslovom „Les in lesni izdelki, lesno oglje“. V tem poglavju je tarifna številka 4421, v kateri je navedeno:

8

V tem drugem delu KN je tudi oddelek XV z naslovom „Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin“, v opombi 2 k temu oddelku pa je navedeno:

„Po vsej nomenklaturi so z izrazom ‚deli z možnostjo splošne rabe‘ mišljeni:

V poglavjih 73 do 76 in 78 do 82 (razen tar. št. 7315) se določbe o delih izdelkov ne nanašajo na zgoraj opredeljene ‚dele z možnostjo splošne rabe‘.

V skladu s prejšnjim odstavkom in opombo 1 k poglavju 83 se izdelki iz poglavja 82 ali 83 ne uvrščajo v poglavja 72 do 76 in 78 do 81.“

9

V tem oddelku XV drugega dela KN je tudi poglavje 73 KN, naslovljeno „Izdelki iz železa in jekla“, v katerem sta tarifni številki 7318 in 7326. V teh tarifnih številkah je navedeno:

10

V drugem delu KN je tudi oddelek XX z naslovom „Razni izdelki“, v katerem je poglavje 94 z naslovom „Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe“. V opombi 1 k temu oddelku je navedeno:

[…]“

11

V tem poglavju 94 je tarifna številka 9403, v kateri je navedeno:

12

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil vzpostavljen s konvencijo o vzpostavitvi navedenega sveta, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila SCO, vzpostavljen pa je bil z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju, ki je bila skupaj s svojim Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN povzema tarifne številke in šestmestne podštevilke HS. Le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke, sta lastni KN.

13

Pojasnjevalne opombe k HS pripravi SCO v skladu z določbami navedene konvencije o HS.

14

V pojasnjevalni opombi k HS v zvezi s tarifno številko 4421 je navedeno:

„Pod to tarifno številko spadajo vsi leseni izdelki iz struženega ali nestruženega lesa, iz lesenih intarzij ali vdelanega lesa, ki še niso umeščeni pod prejšnje tarifne številke ali povzeti v drugih poglavjih [KN], in sicer ne glede na sestavine (glej zlasti opombo 1 k temu poglavju).

Pod njo spadajo tudi leseni deli izdelkov, ki so navedeni v prejšnjih tarifnih številkah ali ki so vanje vključeni, in ki ne spadajo v tarifno številko 4416.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko sestavljeni tako iz naravnega lesa kot tudi iz ivernih ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa (glej opombo 3 k tem poglavju).“

15

V pojasnjevalni opombi k HS v zvezi z oddelkom XV, ki se nanaša na navadne kovine in izdelke iz navadnih kovin ter v katerem je med drugim poglavje 73, je navedeno:

„Splošni preudarki

[…]

C. Deli

Jasno prepoznavni deli blaga na splošno spadajo pod ustrezno tarifno številko, ki velja za te dele.

Vendar pa se posamezni deli z možnostjo splošne rabe (glej opombo 2 k temu oddelku) ne štejejo za dele, temveč se uvrstijo pod lastno tarifno številko. To bi na primer veljalo za matice, ki so posebej zasnovane za radiatorje centralnega ogrevanja, ali za posebne vzmeti za avtomobile. Prve bi bile uvrščene kot matice pod št. 7318 in ne kot deli radiatorjev pod št. 7322, druge pa bi spadale pod št. 7320, ki se uporablja za vzmeti in ne pod št. 8708, ki se nanaša na dele in dodatke za avtomobile.“

16

V pojasnjevalni opombi k HS v zvezi s tarifno številko 7318 je navedeno:

„A. kovinski vijaki, lesni vijaki, sorniki, matice, tirni vijaki (tirfoni)

Vsi ti izdelki imajo običajno v končni obliki navoje, z izjemo nekaterih matic, ki jih je mogoče včasih pritrditi denimo s kovico. Z njimi je mogoče spojiti dva ali več delov tako, da jih je nato mogoče ločiti, ne da bi se poškodovali.

[…]“

17

Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) je bil odobren s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80). V tem sporazumu je v Prilogi 1A Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 205, v nadaljevanju: protidampinški sporazum), katerega člen 3(1) določa:

„Za namene člena VI [Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT)] [iz leta] 1994 ugotavljanje škode temelji na pozitivnih dokazih in pomeni objektivno proučitev obojega, tj. (a) obsega dumpinškega uvoza in učinka tega uvoza na cene na domačem trgu za enake proizvode in (b) posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce teh proizvodov.“

18

Člen 4 protidampinškega sporazuma določa:

„4.1   Za namene tega sporazuma se izraz ‚domača industrija‘ razlaga, kot da se nanaša na domače proizvajalce enakega proizvoda kot celoto ali na tisti del proizvajalcev, katerih skupen obseg proizvodov pomeni glavni delež domače proizvodnje teh proizvodov

[…]“

19

Na dan sprejetja sporne uredbe so bile določbe v zvezi s sprejetjem protidampinških ukrepov Unije v Uredbi Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 150) (v nadaljevanju: osnovna uredba).

20

V uvodni izjavi 5 te uredbe je bilo navedeno:

„ker novi sporazum o dumpingu […] vsebuje nova in podrobnejša pravila […]; ker bi bilo glede na obseg sprememb in, da se zagotovi primerno in transparentno izvajanje novih pravil, treba vnesti besednjak novih sporazumov v zakonodajo Skupnosti v največji možni meri“.

21

Člen 3 osnovne uredbe je določal:

„Določanje škode

1.   V zvezi s to uredbo pomeni izraz ‚škoda‘, če ni drugače določeno, znatno škodo, povzročeno industriji Skupnosti, grožnjo znatne škode industriji Skupnosti ali znatno zaviranje izgradnje te industrije in se razlaga v skladu z določbami tega člena.

2.   Določanje škode temelji na pozitivnih dokazih in vključuje objektivno preverjanje tako (a) obsega dumpinškega uvoza in učinka dumpinškega uvoza na cene na trgu Skupnosti za podobne izdelke kot tudi (b) posledičnega vpliva tega uvoza na industrijo Skupnosti.

[…]“

22

Člen 4(1) te uredbe z naslovom „Opredelitev industrije Skupnosti“ je določal:

„Za namene te uredbe se izraz ‚industrija Skupnosti‘ nanaša na vse proizvajalce podobnih izdelkov v Skupnosti ali na tiste od njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež, kot ga določa člen 5(4), celotne proizvodnje teh izdelkov v Skupnosti, razen:

[…]“

23

Člen 5(4) navedene uredbe je določal:

„Preiskava po odstavku 1 se ne začne, če se na osnovi ustrezne preiskave o stopnji podpore oz. nasprotovanja pritožbi, izražene s strani proizvajalcev podobnega izdelka v Skupnosti, ne ugotovi, da je pritožbo dejansko vložila industrija Skupnosti oz. je bila pritožba vložena v njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Skupnosti oz. da je bila prošnja vložena v njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci v Skupnosti, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v tistem delu industrije Skupnosti, ki izraža bodisi podporo ali pa nasprotovanje pritožbi. Vendar pa se preiskava ne začne, če je delež proizvodnje tistih proizvajalcev Skupnosti, ki izrecno podpirajo pritožbo, manjši kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka s strani industrije Skupnosti.“

24

Člen 1(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1515/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih, ki jih Skupnost lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 38, str. 50, v nadaljevanju: pooblastitvena uredba STO) je določal:

„Kadar [organ STO za reševanje sporov (dispute settlement body, v nadaljevanju: DSB)] sprejme poročilo o ukrepu Skupnosti, ki je bil uveden v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 384/96, [Uredbo Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 78)] ali s to uredbo (,sporni ukrep‘), lahko Svet na podlagi navadne večine v zvezi s predlogom, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 384/96 ali členom 25 Uredbe (ES) št. 2026/97 […], uvede enega ali več izmed naslednjih ukrepov, kar meni, da je primernejše:

25

V skladu s členom 3 pooblastitvene uredbe STO je vsak ukrep, sprejet v skladu s to uredbo, veljal od datuma začetka njegove veljavnosti in ni mogel biti podlaga za povračilo dajatev, ki so bile pobrane pred tem datumom, razen kadar je bilo določeno drugače.

26

Pooblastitvena uredba STO je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2015/476 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (UL 2015, L 83, str. 6). Člen 1(1)(a) in člen 3 Uredbe 2015/476 sta v bistvu vsebinsko enaka členu 1(1)(a) in členu 3 pooblastitvene uredbe STO.

27

Svet je s sporno uredbo določil dokončno protidampinško dajatev na nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, s poreklom iz Kitajske, ki spadajo zlasti pod tarifno podštevilko 73181590 KN.

28

DSB je 28. julija 2011 sprejel poročilo pritožbenega organa in poročilo strokovne skupine, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa, v zadevi „Evropske skupnosti – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Ljudske republike Kitajske“ (WT/DS/397), iz katerih izhaja, da je Unija s sprejetjem sporne uredbe kršila protidampinški sporazum. Svet je na podlagi teh priporočil sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012 z dne 4. oktobra 2012 o spremembi Uredbe št. 91/2009 (UL 2012, L 275, str. 1). V tej izvedbeni uredbi so se ohranili protidampinški ukrepi, določeni s sporno uredbo, vendar so bile z njo uvedene tudi nekatere spremembe, zlasti znižanje najvišje protidampinške dajatve iz 85 % na 74,1 % v prihodnosti.

29

Pritožbeni organ STO je po drugi pritožbi, ki jo je vložila Ljudska republika Kitajska, 18. januarja 2016 predložil poročilo, ki ga je DSB sprejel 12. februarja 2016 in v katerem je bilo ugotovljeno, da je Unija s sprejetjem Izvedbene uredbe št. 924/2012 prav tako kršila protidampinški sporazum.

30

V teh okoliščinah je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2016/278 z dne 26. februarja 2016 o razveljavitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne (UL 2016, L 52, str. 24).

31

Kot je razvidno iz uvodne izjave 13 te izvedbene uredbe, Komisija meni, da je v skladu s členom 1(1)(a) Uredbe 2015/476 primerno razveljaviti protidampinške dajatve, uvedene s sporno uredbo, kakor so bile spremenjene z Izvedbeno uredbo št. 924/2012. V skladu s členom 2 Izvedbene uredbe 2016/278 ta razveljavitev učinkuje od datuma začetka veljavnosti te izvedbene uredbe, kot je določeno v njenem členu 3, in ne sme služiti kot podlaga za povračilo dajatev, ki so bile pobrane pred tem datumom.

32

Družba Baby Dan A/S izdeluje in distribuira varnostne proizvode, tekstil, pohištvo in drugo opremo za otroke do petega leta starosti. Med drugim proizvaja premične varnostne ograje iz lesa ali kovine, ki se lahko z izdelkom, imenovanim „vreteno“ (v nadaljevanju: zadevni izdelek), s pritiskom pritrdijo v steno ali vratni podboj. Ta izdelek je zasnovan posebej za namestitev varnostnih ograj za otroke, ki jih proizvaja družba Baby Dan, in ga po mnenju predložitvenega sodišča ni mogoče uporabiti za druge namene.

33

Danski davčni organi so 29. junija 2010 v prostorih družbe Baby Dan izvedli nadzor. Ob tej priložnosti so bili vzorci zadevnega izdelka, ki ga je družba Baby Dan iz Kitajske uvozila v Unijo, s ciljem preveritve njegove tarifne uvrstitve poslani FORCE Technology, družbi, ki za danske davčne organe opravlja tehnične analize.

34

Družba FORCE Technology je 5. avgusta 2010 posredovala rezultate analize, pri čemer je navedla, da je treba vzorce, ki so ji bili poslani, šteti za vijake, za vijake z matico ali pa za očesne sornike z matico. Družba FORCE Technology je zato predlagala, naj se zadevni izdelek uvrsti v tarifno številko 7318 KN.

35

Družba Baby Dan A/S je ugotovitve družbe FORCE Technology izpodbijala s predložitvijo ugotovitev inštituta Teknologisk Institut, ki med drugim za podjetja opravlja laboratorijska testiranja in testiranja materialov. Po mnenju tega inštituta je treba zadevni izdelek uvrstiti v tarifno številko 8302 KN, ki zajema okovje, pribor (fitinge) in podobne izdelke.

36

Danski davčni organi so z odločbo z dne 3. februarja 2011 zadevni izdelek uvrstili pod tarifno številko 7318 KN.

37

Družba Baby Dan je zato zoper to odločbo vložila tožbo pri Landsskatteret (nacionalna davčna komisija, Danska), ki je z odločbo z dne 14. decembra 2011 odločila, da je treba zadevni izdelek uvrstiti v isto tarifno številko KN kot varnostne ograje za otroke, ki jih proizvaja družba Baby Dan, in sicer v tarifno številko 7326 KN.

38

Ministrstvo za finance se je zoper to odločbo pritožilo pri Retten i Horsens (sodišče v Horsensu, Danska) in trdilo, da zadevni izdelek spada pod tarifno številko 7318 KN. Družba Baby Dan je pred tem sodiščem primarno predlagala, naj se potrdi odločba nacionalne davčne komisije, podredno pa je trdila, da je treba zadevni izdelek uvrstiti pod tarifno številko 8302 KN. Ta družba je trdila tudi, da sporna uredba, na podlagi katere je bila določena protidampinška dajatev, ni bila veljavna.

39

V teh okoliščinah je Retten i Horsens (sodišče v Horsensu) zadevo vrnilo Vestre Landsret (pritožbeno sodišče za zahodno regijo, Danska), ki je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje: „Ali je treba vretena s posebnimi značilnostmi [zadevnega izdelka] uvrstiti pod tarifno številko 7318 KN ali pod tarifno številko 8302 KN?“. Sodišče se je o tem izreklo v sodbi z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388), v kateri je ugotovilo, da je treba zadevni izdelek, ki omogoča pritrditev varnostnih ograj za otroke v steno ali vratni podboj, uvrstiti pod tarifno številko 7318 KN.

40

Iz spisa, ki je bil Sodišču predložen v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, izhaja, da je zadevni izdelek sestavljen iz kovinske cevi z navojem, ki ima na enem koncu z gumo prekrit kovinski disk. Navoj cevi se izravna približno dva centimetra od drugega konca. Na cevi je posebna matica, ki je na eni strani odrezana poševno pod kotom 45 stopinj in ki je s cevi zaradi izravnave navoja ni mogoče odstraniti.

41

Konec, na katerem je disk, se postavi ob steno ali podboj, navoj pa se vstavi v luknjo, ki je v varnostni ograji za otroke. Zadevni izdelek se k podboju ali steni pritrdi tako, da se privije matica, ki je na delu cevi z navojem.

42

Ministrstvo za finance je po sodbi z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388), predlagalo, da se odločanje o zadevi v glavni stvari prekine, dokler Komisija ne sprejme odločitve o tarifni uvrstitvi zadevnega izdelka pod tarifno podštevilko 73181900 ali 73181590 KN. Vprašanje o uvrstitvi je bilo na predlog danskih organov predloženo tudi Odboru za carinski zakonik, v okviru katerega se je večina držav članic izrekla v korist temu, da se zadevni izdelek uvrsti pod tarifno podštevilko 73181590 KN, ker so menile, da ta izdelek ni primerljiv z izdelki, ki so zajeti z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 646/2014 z dne 12. junija 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2014, L 178, str. 2), v skladu s katero so ti izdelki uvrščeni pod tarifno podštevilko 73181900 KN.

43

Vestre Landsret (pritožbeno sodišče za zahodno regijo) v predložitveni odločbi v zvezi s to zadevo, ki je druga predložitvena odločba v postopku v glavni stvari, navaja, da se je vprašanje za predhodno odločanje v predložitveni odločbi, na podlagi katere je bila izdana sodba z dne 11. junija 2015, Baby Dan, C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388), nanašalo le na razlago tarifnih številk 7318 in 8302 KN, pri čemer je razsodilo, da Sodišču ni treba postaviti vprašanja o tem, ali je zadevni izdelek del varnostnih ograj za otroke ali dodatek k tem ograjam, saj je presodilo, da bo lahko na zadnjenavedeno vprašanje odgovorilo samo. Sodišče naj bi tako napačno razumelo, da je predložitveno sodišče ugotovilo, da zadevni izdelek ni del zadevnih varnostnih ograj oziroma dodatek k njim.

44

Po mnenju Vestre Landsret (pritožbeno sodišče za zahodno regijo) se stranki v postopku v glavni stvari strinjata, da s sodbo z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388), ni izključena možnost, da se zadevni izdelek tarifno uvrsti kot del varnostne ograje za otroke. To sodišče želi torej izvedeti, ali je treba zadevni izdelek ob upoštevanju njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti v smislu KN šteti za del varnostne ograje za otroke ter, odvisno od odgovora, ali je treba ta izdelek uvrstiti pod tarifno podštevilko 94039010 KN ali pod tarifni številki 7326 oziroma 4421 KN. Če za zadevni izdelek ni mogoče šteti, da je del varnostne ograje za otroke, želi Vestre Landsret (pritožbeno sodišče za zahodno regijo) izvedeti, ali ga je treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 73181590 ali 73181900 KN. Nazadnje, če je treba ta izdelek uvrstiti pod tarifno podštevilko 73181590 KN, se to sodišče sprašuje o veljavnosti sporne uredbe.

45

V teh okoliščinah je Vestre Landsret (pritožbeno sodišče za zahodno regijo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

46

Predložitveno sodišče s prvim, drugim in tretjim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da je izdelek, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ki omogoča, da se premična varnostna ograja za otroke pritrdi v steno ali vratni podboj, del te ograje in ga je treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 94039010 ali pod tarifni številki 7326 ali 4421 KN ali celo pod tarifni podštevilki 73181590 ali 73181900 te nomenklature.

47

Sodišče je v sodbi z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388, točke od 29 do 40), ugotovilo, da je mogoče zadevni izdelek zaradi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti uvrstiti pod tarifno številko 7318 KN, v katero spadajo „vijaki, sorniki, matice, tirni vijaki (tirfoni) […] in podobni izdelki iz železa ali jekla“.

48

Predložitveno sodišče se v obravnavani zadevi sprašuje, ali zadevnega izdelka kljub odgovoru Sodišča iz te sodbe ne bi bilo mogoče opredeliti kot „del“ premičnih varnostnih ograj za otroke, za katere je bil izrecno izdelan, in ga zato uvrstiti pod isto tarifno številko, kot je tista, v katero spadajo te ograje, in sicer pod tarifni številki 4421 ali 7326 KN ali pa pod tarifno podštevilko 94039010 KN.

49

V skladu s sodno prakso Sodišča splošna pravila za razlago KN določajo, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem, pri čemer je treba naslove oddelkov, poglavij in podpoglavij razumeti zgolj okvirno (sodba z dne 11. junija 2015, Baby Dan, C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388, točka 25).

50

V zvezi s tem je treba, tako kot danska vlada, upoštevati opombo 2 k oddelku XV KN – to je oddelku, v katerem je med drugim poglavje 73 KN z naslovom „Izdelki iz železa in jekla“ – v katerem je tarifna številka 7318. Iz te opombe je razvidno, prvič, da je treba izdelke, ki so uvrščeni pod zadnjenavedeno tarifno številko, šteti za „dele z možnostjo splošne rabe“ in, drugič, da navedbe v zvezi z „deli“ v poglavju 73 KN ne veljajo za „dele z možnostjo splošne rabe“ v smislu navedene opombe. Pojma „deli“ in „deli z možnostjo splošne rabe“ se torej izključujeta.

51

Vendar je Sodišče v sodbi z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388, točka 37), razsodilo, da je mogoče zadevni izdelek glede na očitno podobnost z izdelki, ki nesporno spadajo pod tarifno številko 7318 KN, ter glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti uvrstiti pod to tarifno številko KN.

52

Ugotoviti je treba, da je navedeni izdelek že zaradi te uvrstitve pod tarifno številko 7318 KN „del z možnostjo splošne rabe“ v smislu opombe 2(a) k oddelku XV KN.

53

Iz tega sledi, da zadevnega izdelka zaradi njegove uvrstitve pod tarifno številko 7318 KN v skladu s to opombo 2(a) ni mogoče uvrstiti pod „dele“ nekega drugega proizvoda, v tem primeru varnostne ograje za otroke (glej po analogiji sodbo z dne 12. decembra 2013, HARK, C‑450/12, EU:C:2013:824, točka 40).

54

Ta ugotovitev je na eni strani potrjena z opombo 1(d) k oddelku XX KN, v katerem je med drugim poglavje 94 te nomenklature. V tej opombi je pojasnjeno, da v to poglavje ne spadajo deli z možnostjo splošne rabe v smislu opombe 2 k oddelku XV KN, zaradi česar zadevnega izdelka ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 9403 KN.

55

Na drugi strani je tudi ugotovitev iz točke 53 te sodbe potrjena s pojasnjevalno opombo k HS v zvezi z oddelkom XV, v katerem je tudi poglavje 73. V zvezi s tem je treba spomniti, da so pojasnjevalne opombe k HS v skladu z ustaljeno sodno prakso – čeprav niso zavezujoče – pomembni instrumenti za enotno uporabo carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 2015, Baby Dan, C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388, točka 27 in navedena sodna praksa). V pojasnjevalni opombi k HS v zvezi z oddelkom XV je v poglavju C z naslovom „Deli“ navedeno, da se „posamezni deli z možnostjo splošne rabe […] ne štejejo za dele, temveč se uvrstijo pod lastno številko“.

56

Zadevni izdelek se zato ne more šteti za del premične varnostne ograje za otroke v smislu KN in ga zato ni mogoče uvrstiti niti pod tarifni številki 4421 oziroma 7326 KN niti pod tarifno podštevilko 94039010 te nomenklature.

57

V teh okoliščinah je treba preveriti, kot je predlagalo predložitveno sodišče v okviru tretjega vprašanja, ali je treba zadevni izdelek uvrstiti pod tarifno podštevilko 73181590 ali 73181900 KN.

58

V zvezi s tem je treba v skladu s splošnim pravilom 6 za razlago KN iz dela I, naslov I, A, KN ugotoviti, da je iz besedila tarifnih podštevilk tarifne številke 7318 KN razvidno, da je treba blago, ki ima značilnosti in lastnosti vijakov ali sornikov, ki imajo lahko matice ali podložke ter ki niso tirni vijaki (trifoni) ali drugi lesni vijaki, vijaki s kavljem ali klini in tudi ne samovrezni vijaki, uvrstiti v eno od tarifnih podštevilk od 73181510 do 73181590 KN.

59

Poleg tega je v pojasnjevalni opombi k HS v zvezi s tarifno številko 7318 pojasnjeno, da imajo kovinski vijaki, lesni vijaki, sorniki, matice in tirni vijaki (trifoni) običajno v končni obliki navoje ter da je z njimi mogoče spojiti dva ali več delov tako, da jih je nato mogoče ločiti, ne da bi se poškodovali.

60

Vendar je iz sodbe z dne 11. junija 2015, Baby Dan (C‑272/14, neobjavljena, EU:C:2015:388, točke 30, 31, 34, 35 in 37), razvidno, da ima zadevni izdelek značilnosti in lastnosti „vijakov in sornikov“, ki spadajo pod tarifno številko 7318 KN, ker je, prvič, sestavljen iz kovinske cevi z navojem z glavo z matico in, drugič, omogoča spojitev oziroma pritrditev dveh ali več delov tako, da jih je nato mogoče ločiti, ne da bi se poškodovali.

61

Ker je zadevni izdelek vijak oziroma sornik, ki ga ni mogoče opredeliti niti kot „tirni vijak (trifon) ali drug lesni vijak“ niti kot „vijak s kavljem ali klinom“ niti kot „samovrezni vijak“, je treba navedeni izdelek uvrstiti pod eno od tarifnih podštevilk tarifne podštevilke 731815 KN. Ker ima zadevni izdelek glavo, ki nima „ravne ali križne zareze“, ki ni „notranja šesterokotna glava“ in tudi ne „šesterokotna glava“, je treba ta izdelek uvrstiti pod tarifno podštevilko 73181590 KN z naslovom „drugi“.

62

Na podlagi navedenega je treba na prvo, drugo in tretje postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da izdelek, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ki omogoča pritrditev premičnih varnostnih ograj za otroke v steno ali vratni podboj, ni del teh ograj in ga je treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 73181590 KN.

63

Na četrto vprašanje, ki se nanaša na veljavnost sporne uredbe, je treba odgovoriti ob upoštevanju odgovora na vprašanje v zvezi s tarifno uvrstitvijo zadevnega izdelka.

64

Predložitveno sodišče s tem vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je sporna uredba nezakonita, ker sta se, kot je navedeno v več poročilih DSB, Svet in Komisija oprla na proces, v katerem sta v opredelitev industrije Unije vključila le proizvajalce Unije, ki so bili pripravljeni biti del vzorca in inšpekcijsko pregledani, kar je imelo za posledico samoizbirni proces znotraj industrije, to pa je povzročilo veliko tveganje izkrivljanja preiskave in njenega rezultata.

65

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se to sodišče sprašuje o veljavnosti sporne uredbe tako glede na protidampinški sporazum, kot ga razlaga DSB, kot tudi glede na osnovno uredbo.

66

Spomniti je treba, da sporazumi STO, ob upoštevanju njihove narave in sistematike, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča načeloma niso del pravil, z vidika katerih sodišče Unije nadzira zakonitost aktov (sodbi z dne 16. julija 2015, Komisija/Rusal Armenal, C‑21/14 P, EU:C:2015:494, točka 38, in z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma, C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točka 85 in navedena sodna praksa).

67

Vendar je Sodišče v dveh položajih, ki izhajata iz namena zakonodajalca Unije, da omeji svoj manevrski prostor pri uporabi pravil STO, izjemoma priznalo, da sodišče Unije po potrebi opravi nadzor zakonitosti akta Unije in aktov, sprejetih za njegovo uporabo, glede na sporazume STO. Gre za, prvič, primer, v katerem je bil namen Unije izvršiti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru teh sporazumov, in drugič, primer, v katerem zadevni pravni akt Unije izrecno napotuje na natančne določbe navedenih sporazumov (sodbi z dne 16. julija 2015, Komisija/Rusal Armenal, C‑21/14 P, EU:C:2015:494, točki 40 in 41, ter z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma, C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točka 87).

68

V tem primeru je treba poudariti, da v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od teh primerov.

69

Namreč, prvič, spomniti je treba, da je Svet glede na določbe pooblastitvene uredbe STO in zlasti njen člen 1 ter glede na priporočila DSB sprejel Izvedbeno uredbo št. 924/2012, s katero so bile – ob potrditvi škodljivega dampinga, ugotovljenega v prvotni preiskavi – z začetkom njene veljavnosti spremenjene nekatere protidampinške dajatve.

70

Poleg tega je iz uvodne izjave 13 Izvedbene uredbe št. 2016/278, ki je bila sprejeta na podlagi poročila DSB z dne 12. februarja 2016, razvidno, da Komisija meni, da je v skladu s členom 1(1)(a) Uredbe 2015/476 primerno razveljaviti protidampinške ukrepe, ki so bili uvedeni s sporno uredbo in spremenjeni z Izvedbeno uredbo št. 924/2012. V skladu s členom 2 Izvedbene uredbe 2016/278 razveljavitev protidampinške dajatve učinkuje od datuma začetka veljavnosti te uredbe, kot je določeno v členu 3 te uredbe, in ne sme služiti kot podlaga za povračilo dajatev, ki so bile pobrane pred tem datumom.

71

Tako je treba, ker je Unija ob upoštevanju izvedbenih uredb, ki sta bili sprejeti po sporni uredbi, in sicer izvedbenih uredb št. 924/2012 in 2016/278, izključila možnost povračila dajatev, plačanih na podlagi sporne uredbe, šteti, da Unija nikakor ni nameravala izvršiti posebne obveznosti, ki jo je prevzela v okviru STO (glej po analogiji sodbo z dne 27. septembra 2007, Ikea Wholesale, C‑351/04, EU:C:2007:547, točka 35).

72

Drugič, čeprav je v uvodni izjavi 5 osnovne uredbe res navedeno, da je treba besednjak protidampinškega sporazuma „v največji možni meri“ prenesti v pravo Unije, je treba ta izraz razumeti tako, da zakonodajalec Unije, čeprav je pri sprejemanju osnovne uredbe želel upoštevati pravila tega sporazuma, ni izrazil, da želi v navedeno uredbo prenesti vsako od teh pravil (sodbi z dne 16. julija 2015, Komisija/Rusal Armenal, C‑21/14 P, EU:C:2015:494, točka 52, in z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma, C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točka 90).

73

Vendar je treba ugotoviti, da niti člen 3(2) niti člen 4(1) osnovne uredbe, na katera se nanašajo vprašanja predložitvenega sodišča, ne napotujeta na nobeno določbo protidampinškega sporazuma.

74

Člen 4(1) osnovne uredbe pojem „industrija [Unije]“ opredeljuje tako, da se nanaša na vse proizvajalce podobnih izdelkov v Uniji ali na tiste od njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež – kot ga določa člen 5(4) te uredbe – celotne proizvodnje teh izdelkov. Glede druge možnosti, čeprav je tako v protidampinškem sporazumu kot tudi v tej uredbi odločilni element pojem „večji delež“ skupne nacionalne proizvodnje ali proizvodnje Unije, je treba poudariti, da člen 4(1) navedene uredbe – drugače kot člen 4.1. protidampinškega sporazuma –pojem „večji delež“ skupne proizvodnje podobnih izdelkov v Uniji natančneje opredeljuje z napotilom na člen 5(4) te uredbe. To napotilo je glede na opredelitev iz člena 4.1 protidampinškega sporazuma dodaten element (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2015, Philips Lighting Poland in Philips Lighting/Svet, C‑511/13 P, EU:C:2015:553, točke od 63 do 65).

75

Zato je treba ugotoviti, da se za izpodbijanje zakonitosti sporne uredbe ni mogoče sklicevati na protidampinški sporazum, kot ga razlaga DSB.

76

Družba Baby Dan v bistvu trdi, da se je z metodo, ki jo je Komisija uporabila za ugotovitev, ali je bila industriji Unije povzročena škoda, kršil člen 4(1) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(2) te uredbe, ker se je Komisija oprla samo na podatke proizvajalcev, ki so povsem sodelovali ter ki so sprejeli in se strinjali, da bodo vključeni v vzorec za ugotovitev obsega škode. Ta metoda naj bi vključevala proces samoizbire v industriji, s tem pa naj bi nastala velika nevarnost izkrivljanja preiskave in njenega rezultata.

77

V skladu s členom 3(2) osnovne uredbe temelji določanje škode na pozitivnih dokazih ter vključuje objektivno preverjanje tako, prvič, obsega dampinškega uvoza in učinka dampinškega uvoza na cene podobnih izdelkov na trgu Unije kot tudi, drugič, vpliva tega uvoza na industrijo Unije.

78

V členu 4(1) osnovne uredbe je opredeljen pojem „industrija [Unije]“ tako, da se nanaša na „vse proizvajalce podobnih izdelkov“ ali pa „na tiste od [teh proizvajalcev], katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež, kot ga določa člen 5(4), celotne proizvodnje teh izdelkov v [Uniji]“. V zadnjenavedeni določbi je med drugim določeno, da se preiskava ne začne, če je delež proizvodnje tistih proizvajalcev Unije, ki izrecno podpirajo pritožbo, manjši kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka s strani industrije Unije.

79

Sodišče je v zvezi s tem že razsodilo, da se 25‑odstotni prag nanaša na „celotno proizvodnjo podobnega izdelka s strani industrije Unije“ in je povezan z deležem, ki ga imajo proizvajalci v Uniji, ki podpirajo pritožbo, v celotni proizvodnji. Samo ta 25‑odstotni prag je torej upošteven pri ugotovitvi, ali navedeni proizvajalci predstavljajo „večji delež“ celotne proizvodnje podobnega izdelka industrije Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe (sodba z dne 8. septembra 2015, Philips Lighting Poland in Philips Lighting/Svet, C‑511/13 P, EU:C:2015:553, točka 68).

80

Z napotitvijo na navedeni prag je v členu 4(1) osnovne uredbe tako zgolj pojasnjeno, da se skupna proizvodnja proizvajalcev v Uniji, ki podpirajo pritožbo, ki ne dosega 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, nikakor ne more šteti za dovolj reprezentativno za proizvodnjo Unije. Če skupna proizvodnja navedenih proizvajalcev v Uniji ta prag preseže, bo protidampinške dajatve mogoče naložiti ali ohraniti, če uspe zadevnima institucijama Unije ob upoštevanju vseh upoštevnih elementov v zadevi dokazati, da škoda, ki je nastala zaradi uvoza izdelka, ki je predmet dampinga, vpliva na večji delež celotne proizvodnje podobnih izdelkov v Uniji (sodba z dne 8. septembra 2015, Philips Lighting Poland in Philips Lighting/Svet, C‑511/13 P, EU:C:2015:553, točki 69 in 70).

81

Iz tega sledi, da se lahko opredelitev industrije Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe omeji zgolj na proizvajalce Unije, ki so podprli pritožbo, ki je bila podlaga za protidampinško preiskavo.

82

V obravnavani zadevi, prvič, ni sporno, da je bil delež proizvodnje proizvajalcev Unije, ki ga je Komisija upoštevala ob sprožitvi protidampinškega postopka, 27 % proizvodnje zadevnega izdelka in je tako presegel 25‑odstotni prag iz člena 4(1) osnovne uredbe v povezavi s členom 5(4) te uredbe.

83

Drugič, očitka družbe Baby Dan, s katerim se v bistvu očita pomanjkanje objektivnosti v protidampinški preiskavi, ki naj bi bilo posledica tega, da je Komisija upoštevala zgolj informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije, ki so pritožbo podprli in so v celoti sodelovali v preiskavi ter so imeli zato gotovo interes, da se naloži protidampinška dajatev, ni mogoče sprejeti. Ker se lahko opredelitev industrije Unije omeji zgolj na proizvajalce Unije, ki so pritožbo, ki je bila podlaga za protidampinško preiskavo, podprli, se zgolj s to okoliščino namreč ne more izpodbiti metoda, ki je bila uporabljena pri sprejetju sporne uredbe, v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

84

Tretjič, zgolj zaradi omejitve opredelitve industrije Unije le na proizvajalce Unije, ki so pritožbo, ki je bila podlaga za protidampinško preiskavo, podprli, in ob neobstoju kakršnega koli dokaza, s katerim bi se reprezentativnost teh proizvajalcev izpodbila, še ni mogoče šteti, da ugotovitev škode, ki je bila povzročena industriji Unije, v sporni uredbi ne temelji na pozitivnih dokazih in ne vključuje objektivnega preverjanja v smislu člena 3(2) osnovne uredbe (glej po analogiji sodbo z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma, C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točka 157).

85

V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti trditev, ki so bile podane v okviru spora o glavni stvari, da bi se dokazalo, da se s sporno uredbo krši člen 4(1) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(2) te uredbe.

86

Na podlagi vsega navedenega je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da pri njegovem obravnavanju ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost sporne uredbe.

87

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo: