–

za D. P. O’Briena C. Jones, solicitor, in T. Burton, barrister, R. Crasnow, QC, in R. Allen, QC,

–

za vlado Združenega kraljestva S. Brandon in C. Crane, agenta, skupaj z J. Cavanaghom, QC, in R. Hillom, barrister,

–

za Evropsko komisijo M. van Beek in N. Yerrell, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 267), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 98/23/ES z dne 7. aprila 1998 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 278) (v nadaljevanju: Direktiva 97/81).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Dermodom Patrickom O’Brienom in Ministry od Justice (ministrstvo za pravosodje, Združeno kraljestvo), nekdanji Department for Constitutional Affairs (oddelek za ustavne zadeve), v zvezi z zneskom njegove starostne pokojnine, do katere je bil upravičen na podlagi sodniške funkcije, ki jo je opravljal s krajšim delovnim časom.

3

V skladu z Direktivo 98/23 o razširitvi Direktive 97/81 na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska se je rok za prenos zadnjenavedene direktive, ki je bil naložen tej državi članici, iztekel 7. aprila 2000.

4

Člen 1 Direktive 97/81 določa, da je cilj te direktive izvajanje Okvirnega sporazuma o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenega 6. junija 1997 med splošnimi industrijskimi organizacijami (UNICE, CEEP in ETUC) (v nadaljevanju: Okvirni sporazum).

5

Določba 4 Okvirnega sporazuma, naslovljena „Načelo nediskriminacije“, določa:

[…]“

6

Izplačilo pokojnin sodnikom urejata Judicial Pensions Act 1981 (zakon iz leta 1981 o sodniških pokojninah, v nadaljevanju: zakon iz leta 1981 o pokojninah za sodniške poklice) in Judicial Pensions and Retirement Act 1993 (zakon iz leta 1993 o pokojninah in upokojitvi za sodniške poklice, v nadaljevanju: zakon iz leta 1993).

7

Zakon iz leta 1981 se uporablja za osebe, imenovane pred 31. marcem 1995, razen če izberejo, da se jim starostna pokojnina izplača na podlagi zakona iz leta 1993. Zakon iz leta 1993 se uporablja za osebe, imenovane od 31. marca 1995 dalje.

8

V skladu s tema zakonoma se pokojnina lahko izplača vsaki osebi, ki se upokoji po opravljanju „sodniške funkcije, ki izpolnjuje zahtevane pogoje,“ (qualifying judicial office), če je dopolnila 65 let in, kadar gre za osebe, za katere se uporablja zakon iz leta 1993, če je tako funkcijo opravljala najmanj pet let.

9

Na dan, ko se je D. P. O’Brien upokojil, se je le za sodnike, zaposlene s polnim delovnim časom, ter za sodnike, ki so prejemali plačo in so bili zaposleni s krajšim delovnim časom, štelo, da opravljajo „sodniško funkcijo, ki izpolnjuje zahtevane pogoje,“ za sodnike, zaposlene s krajšim delovnim časom, kot so recorders, in ki so bili plačani v obliki dnevnih honorarjev, pa ne.

10

Tako pokojninski sistem iz zakona iz leta 1981 kot pokojninski sistem iz zakona iz leta 1993 je določal, da znesek pokojnine sodnika, zaposlenega s polnim delovnim časom, temelji na znesku plače v zadnjem letu in na številu let opravljanja sodniške funkcije na dan upokojitve.

11

V skladu z zakonom iz leta 1981 so morali circuit judges (sodniki sodišča druge stopnje) imeti 15 let delovne dobe, da bi lahko pridobili starostno pokojnino v višini polovice zneska plače v zadnjem letu. V skladu z zakonom iz leta 1993 je to obdobje 20 let.

12

V skladu z obema pokojninskima sistemoma sodniki, ki so službovali krajše obdobje, prejmejo sorazmerni delež starostne pokojnine, ki ustreza trajanju njihovega opravljanja funkcije. Ob upokojitvi se izplača tudi pavšalni znesek, katerega znesek temelji na znesku letne starostne pokojnine.

13

Združeno kraljestvo je Direktivo 97/81 preneslo s Part-time Workers (Prevention of Less Favourable Treatment) Regulations 2000 (SI 2000/1551) (uredba št. 1551 iz leta 2000 o delavcih, zaposlenih s krajšim delovnim časom (preprečevanje manj ugodnega obravnavanja)), ki je začela veljati 1. julija 2000. Ta uredba določa, da delodajalec delavca, zaposlenega s krajšim delovnim časom, ne sme obravnavati manj ugodno kot delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom, ki je v primerljivem položaju, in da je treba v zvezi s tem uporabiti načelo prorata temporis, razen če to ne bi bilo ustrezno.

14

D. P. O’Brien, ki je bil leta 1962 vpisan v imenik odvetnikov, je bil leta 1983 imenovan za Queen’s Counsel. Med 1. marcem 1978 in 31. marcem 2005, ko se je pri 65 letih upokojil, je opravljal funkcijo recorder pri Crown Court. Kot recorder ni prejemal plače, ampak je bil plačan v obliki dnevnih honorarjev.

15

D. P. O’Brien je junija 2005 pri oddelku za ustavne zadeve zaprosil za priznanje pravice do starostne pokojnine na isti podlagi, prilagojeni v skladu z načelom prorata temporis, kot pokojnina, ki se plačuje nekdanjim sodnikom, zaposlenim s polnim delovnim časom, za opravljanje enakega ali podobnega dela. Oddelek za ustavne zadeve ga je obvestil, da ne spada v nobeno od kategorij sodnikov, ki se jim izplačuje sodniška starostna pokojnina.

16

Septembra 2005 je D. P. O’Brien sprožil postopek pri Employment Tribunal (delovno sodišče, Združeno kraljestvo) in trdil, da je na podlagi Direktive 97/81 in aktov, s katerimi je bila ta prenesena v nacionalno pravo, upravičen do take pokojnine. To sodišče je njegovemu zahtevku ugodilo, vendar v pritožbenem postopku pri Employment Appeal Tribunal (pritožbeno delovno sodišče, Združeno kraljestvo) in nato pri Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo) ni uspel. Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) je po pritožbi, ki je bila vložena pri njem, Sodišču v predhodno odločanje predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.

17

Sodišče je s sodbo z dne 1. marca 2012, O’Brien (C‑393/10, EU:C:2012:110), opozorilo, da mora nacionalno sodišče ugotoviti, ali je treba šteti, da je D. P. O’Brien delavec, zaposlen s krajšim delovnim časom, v smislu določbe 2, točka 1, Okvirnega sporazuma, in nato razsodilo, da nacionalno pravo ne sme razlikovati med sodniki, zaposlenimi s polnim delovnim časom, in sodniki, ki so zaposleni s skrajšanim delovnim časom in so plačani v obliki dnevnega honorarja, razen če tako različno obravnavanje utemeljujejo objektivni razlogi.

18

Na podlagi te sodbe je Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) s sodbo z dne 6. februarja 2013 razsodilo, da je treba šteti, da je bil D. P. O’Brien v času iz postopka v glavni stvari delavec, zaposlen s krajšim delovnim časom, v smislu določbe 2, točka 1, Okvirnega sporazuma, in da ni bil dokazan noben objektivni razlog za to, da bi se odstopilo od načela, da se sodnike, zaposlene s skrajšanim delovnim časom, plača v enaki obliki kot sodnike, zaposlene s polnim delovnim časom, pri čemer je treba izvesti prilagoditev po načelu prorata temporis. Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) je zato odločilo, da ima D. P. O’Brien pravico do starostne pokojnine pod enakimi pogoji kot circuit judge (sodnik drugostopenjskega sodišča).

19

Zadeva je bila vrnjena Employment Tribunal (delovno sodišče) zaradi določitve zneska starostne pokojnine, do katere je bil upravičen D. P. O’Brien. Pred tem sodiščem se je pojavilo vprašanje, ali bi bilo treba pri izračunu tega zneska upoštevati celotno delovno dobo zainteresirane osebe od njenega imenovanja 1. marca 1978, in sicer 27 let, ali pa le delovno dobo od izteka roka za prenos Direktive 97/81, in sicer manj kot 5 let. Employment Tribunal (delovno sodišče) je menilo, da je treba upoštevati celotno delovno dobo, Employment Appeal Tribunal (pritožbeno delovno sodišče) pa je odločilo nasprotno. Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek)) je zadnjenavedeno odločitev potrdilo. D. P. O’Brien je vložil pritožbo pri predložitvenemu sodišču.

20

Predložitveno sodišče navaja, da se večina članov Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) nagiba k mnenju, da je učinek Direktive 97/81 ta, da je ob zapadlosti starostne pokojnine v plačilo delavce, zaposlene s krajšim delovnim časom, prepovedano diskriminirati. Ta direktiva naj bi se uporabljala ratione temporis, kadar starostna pokojnina zapade v plačilo po dnevu uveljavitve te direktive. Če je bil del delovne dobe dopolnjen pred tem dnevom, naj bi se ta direktiva uporabljala za prihodnje učinke tega položaja.

21

Vendar po navedbah predložitvenega sodišča Sodišču še ni bilo treba odločati o trditvi, da je treba poklicno starostno pokojnino, kot je mogoče sklepati na podlagi sodbe z dne 6. oktobra 1993, Ten Oever (C‑109/91, EU:C:1993:833), šteti za odloženo plačilo, pravica do katerega se pridobi v času opravljanja dela, na katero se plačilo nanaša. Če bi bila ta trditev sprejeta, Direktiva 97/81 v skladu s splošnim načelom prepovedi retroaktivnosti ne bi mogla vplivati na pridobljene pravice ali, kot velja v primeru D. P. O’Briena, na pravice, ki niso bile pridobljene pred uveljavitvijo te direktive, saj v navedeni direktivi ni določbe o izjemi od tega načela. Čeprav se večina članov predložitvenega sodišča nagiba k mnenju, da rešitve iz sodbe z dne 6. oktobra 1993, Ten Oever (C‑109/91, EU:C:1993:833), ni mogoče prenesti na zadevo iz postopka v glavni stvari, to sodišče vseeno meni, da rešitev, ki jo je treba sprejeti, ni očitna.

22

V teh okoliščinah je Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba v skladu z Direktivo 97/81 in zlasti določbo 4 [Okvirnega sporazuma], ki se nanaša na načelo nediskriminacije, pri izračunu višine starostne pokojnine delavca, zaposlenega s krajšim delovnim časom, upoštevati delovne dobe, dopolnjene pred rokom za prenos te direktive, če bi se upoštevale pri izračunu pokojnine primerljivega delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom?“

23

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 97/81 razlagati tako, da je treba obdobja delovne dobe, dopolnjena pred rokom za prenos te direktive, ki se upoštevajo pri izračunu starostne pokojnine delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom, upoštevati pri izračunu pokojninskih pravic delavca, zaposlenega s krajšim delovnim časom?

24

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je D. P. O’Brien funkcijo sodnika, zaposlenega s krajšim delovnim časom in plačanega na podlagi dnevnega honorarja, opravljal med 1. marcem 1978 in 31. marcem 2005, torej v glavnem v obdobju pred 7. aprilom 2000, ko se je iztekel rok za prenos Direktive 97/81 v Združenem kraljestvu. V tem obdobju pa z nacionalnim pokojninskim sistemom za sodniške poklice ni bilo določeno, da imajo sodniki, zaposleni s krajšim delovnim časom in plačani v obliki dnevnega honorarja, pravico do starostne pokojnine iz naslova opravljanja tega poklica.

25

Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da sodniki pridobijo pravico do pokojnine iz naslova pokojninskega sistema za sodniške poklice, ki se uporablja v Angliji in Walesu, glede na delovne dobe, na podlagi katerih se pridobi pravica do pokojnine. Pri upoštevnih pokojninskih sistemih gre za sistem „zadnje plače“, pri katerem se pokojnina sodnikov izračuna tako, da se del plače v zadnjem letu, na podlagi katerega se pridobi pravica do pokojnine, pomnoži s številom vseh let in dni delovne dobe na dan upokojitve.

26

Spomniti je treba, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso na splošno šteje, da se postopkovna pravila uporabljajo na dan njihove uveljavitve (sodba z dne 11. decembra 2012, Komisija/Španija, C‑610/10, EU:C:2012:781, točka 45), v nasprotju s pravili materialnega prava, ki se običajno razlagajo tako, da se na položaje, ki so nastali pred njihovo uveljavitvijo, nanašajo samo, če iz njihovega besedila, ciljev ali strukture jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek (glej v tem smislu sodbi z dne 12. novembra 1981, Meridionale Industria Salumi in drugi, od 212/80 do 217/80, EU:C:1981:270, točka 9, in z dne 23. februarja 2006, Molenbergnatie, C‑201/04, EU:C:2006:136, točka 31).

27

Dodati je treba, da se novo pravno pravilo uporablja od uveljavitve akta, v katerem je vsebovano, in da čeprav se ne uporablja za pravne položaje, ki so nastali in se v celoti končali pred to uveljavitvijo, pa se uporablja neposredno za prihodnje učinke položaja, ki je nastal v času veljave prejšnjega zakona, in za nove pravne položaje. Drugače – in ob upoštevanju načela prepovedi retroaktivnosti pravnih aktov – je le, če so novemu pravilu dodane posebne določbe, ki izrecno določajo njegovo časovno veljavnost (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2015, Komisija/Moravia Gas Storage, C‑596/13 P, EU:C:2015:203, točka 32 in navedena sodna praksa).

28

Najprej je treba spomniti, da niti Direktiva 97/81 niti Okvirni sporazum ne odstopata od načela, na katerega je bilo opozorjeno v prejšnji točki (sodba z dne 10. junija 2010, Bruno in drugi, C‑395/08 in C‑396/08, EU:C:2010:329, točka 54).

29

Treba je torej preučiti, ali je posledica postopne pridobitve pokojninskih pravic v obdobju pred dnevom, na katerega se je iztekel rok za prenos Direktive 97/81 v Združenem kraljestvu, ta, da je treba šteti, da je bil pravni položaj tožeče stranke v postopku v glavni stvari dokončno oblikovan na ta dan.

30

Vlada Združenega kraljestva v zvezi s tem trdi, da se odložena plačila v obliki pravice do poklicne pokojnine povečujejo na enak način kot druge oblike plačil. V primeru pokojninskih sistemov za sodniške poklice v postopku v glavni stvari naj bi se pokojnina pridobila za zaporedna obdobja delovne dobe, za vsakega od katerih se pridobi pravica do pokojnine, tako da naj bi se pokojninske pravice povečale z vsakim dopolnjenim obdobjem delovne dobe. Ker naj bi se tako ob koncu vsakega obdobja delovne dobe učinki ustrezne pridobljene pravice do pokojnine izčrpali, naj zato ne bi bilo mogoče upoštevati pokojninskih pravic, pridobljenih pred iztekom roka za prenos Direktive 97/81 v Združenem kraljestvu.

31

Vlada Združenega kraljestva se v zvezi s tem sklicuje na sodbi z dne 17. maja 1990, Barber (C‑262/88, EU:C:1990:209), in z dne 6. oktobra 1993, Ten Oever (C‑109/91, EU:C:1993:833), ter poudarja posebnost te oblike plačila, in sicer časovni zamik med nastankom pravice do pokojnine, do katerega pride postopoma skozi celotno delovno dobo zaposlenega, in dejanskim plačilom dajatve, ki pa je odloženo do določene starosti.

32

Vendar je treba po eni strani poudariti, da se okoliščine zadeve v glavni stvari razlikujejo od okoliščin, v katerih je prišlo do zadev, v katerih sta bili izdani ti sodbi, ki sta se nanašali na uporabo časovnih učinkov sodbe.

33

V zvezi s tem je treba spomniti, da se vprašanja retroaktivnega učinka pravnega pravila ne sme zamešati z vprašanjem časovnih učinkov sodbe Sodišča. Kot je Sodišče poudarilo v sodbi z dne 17. maja 1990, Barber (C‑262/88, EU:C:1990:209), se pogoji, od katerih je odvisna omejitev časovnih učinkov sodbe, nanašajo na obstoj resnih težav, ki bi jih ta omejitev lahko povzročila glede preteklosti.

34

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da Združeno kraljestvo Sodišča ni nikoli zaprosilo, naj časovno omeji učinke sodbe z dne 1. marca 2012, O’Brien (C‑393/10, EU:C:2012:110). Sicer pa je mogoče tako omejitev dovoliti le v sodbi, v kateri je odločeno o zaprošeni razlagi (glej v zvezi s tem sodbo z dne 17. maja 1990, Barber (C‑262/88, EU:C:1990:209, točka 41).

35

Po drugi strani je treba glede trditve vlade Združenega kraljestva, da je treba izračun delovne dobe, potrebne za pridobitev starostne pokojnine, in pokojninske pravice razlikovati, ugotoviti, da okoliščina, da se pravica do pokojnine dokončno pridobi ob koncu obdobja delovne dobe, ki tej pravici ustreza, ne omogoča sklepanja, da je treba pravni položaj delavca šteti za dokončno oblikovan. Glede tega je treba ugotoviti, da se bo ta delavec lahko šele naknadno in ob upoštevanju relevantnih obdobij delovne dobe učinkovito skliceval na to pravico, da bi mu bila izplačana njegova starostna pokojnina.

36

Položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem pokojninske pravice nastanejo tako v obdobjih pred iztekom roka za prenos Direktive 97/81 kot v obdobjih po njem, je treba ugotoviti, da je izračun teh pravic urejen z določbami te direktive, vključno kar zadeva obdobja delovne dobe pred uveljavitvijo te direktive.

37

Glede tega je treba tak položaj razlikovati od položaja kolegov tožeče stranke v postopku v glavni stvari, ki so se upokojili pred iztekom roka za prenos Direktive 97/81, na katerega se sklicuje Združeno kraljestvo v utemeljitev svojih trditev.

38

Glede na navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 97/81 razlagati tako, da je treba v položaju, kot je ta iz postopka v glavni stvari, obdobja delovne dobe, dopolnjena pred rokom za prenos te direktive, upoštevati pri izračunu pokojninskih pravic.

39

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 98/23/ES z dne 7. aprila 1998, je treba razlagati tako, da je treba v položaju, kot je ta iz postopka v glavni stvari, obdobja delovne dobe, dopolnjena pred rokom za prenos Direktive 97/81, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/23, upoštevati pri izračunu pokojninskih pravic.