1

Zvezna republika Nemčija s pritožbama predlaga razveljavitev sodb Splošnega sodišča Evropske unije Nemčija/Komisija (T‑265/08, EU:T:2012:434) in Nemčija/Komisija (T‑270/08, EU:T:2012:612) (v nadaljevanju: skupaj: izpodbijani sodbi), s katerima je to zavrnilo predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008) 1690 final z dne 30. aprila 2008 o zmanjšanju finančne pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), dodeljene za operativni program v deželi Turingiji, ki je v regiji cilja 1 (Nemčija) (1994–1999), v skladu z Odločbo Komisije C(94) 1939/5 z dne 5. avgusta 1994 (v nadaljevanju: odločba v zvezi z deželo Turingijo), in Odločbe Komisije C(2008) 1615 final z dne 29. aprila 2008 o zmanjšanju finančne pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki je bila z Odločbo Komisije C(94) 1973 z dne 5. avgusta 1994 odobrena za operativni program za Vzhodni Berlin (Nemčija), ki spada v cilj 1 (1994–1999) (v nadaljevanju: odločba v zvezi z Vzhodnim Berlinom).

2

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 724/75 z dne 18. marca 1975 (UL L 73, popravek UL L 110, str. 44), ki je bila večkrat spremenjena in od 1. januarja 1985 nadomeščena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1787/84 z dne 19. junija 1984 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 169, str. 1).

3

Leta 1988 je bila ureditev strukturnih skladov spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o usklajevanju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 185, str. 9).

4

Svet je moral Uredbo št. 2052/88, ki je začela veljati 1. januarja 1989, na predlog Komisije Evropskih skupnosti pregledati v roku, ki se je iztekel 31. decembra 1993.

5

Ta uredba je bila tako spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 5), ki pa jo je bilo treba pregledati do 31. decembra 1999.

6

S temi uredbami so bili ustanovljeni strukturni skladi (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS), usmerjevalni oddelek, Evropski socialni sklad (ESS) in ESRR), ki so namenjeni odpravi največjih razvojnih neravnovesij med regijami Evropske unije, zlasti s spodbujanjem razvoja in strukturnega prilagajanja regij, ki zaostajajo v razvoju (cilj št. 1), in s preobrazbo regij, obmejnih regij in delov regij (vključno z območji z zaposlitvenimi možnostmi in mestnimi skupnostmi), ki jih je močno prizadelo zmanjšanje industrijske proizvodnje (cilj št. 2).

7

Člen 7 Uredbe št. 2052/88, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2081/93 (v nadaljevanju: Uredba št. 2052/88), naslovljen „Skladnost in nadzor“, v odstavku 1 določa:

„Ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov ali iz [Evropske investicijske banke (BEI)] ali kakega drugega finančnega instrumenta, morajo biti v skladu z določbami Pogodb in pravnih aktov, sprejetih na njuni podlagi, ter s politikami Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci, oddaji javnih naročil, varstvu okolja in z načelom enakih možnosti za moške in ženske.“

8

Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 20, v nadaljevanju: Uredba št. 4253/88) v členu 23, naslovljenem „Finančni nadzor“, določa:

„1.   Da bi se zagotovila uspešnost ukrepov, ki jih izvajajo javni ali zasebni izvajalci, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za njihovo izvajanje, zato da:

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo v ta namen, ter predvsem uradno sporočijo Komisiji opis sistemov upravljanja in nadzora, vzpostavljenih za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov. Komisijo redno obveščajo o napredku upravnih in sodnih postopkov.

[…]

2.   Brez poseganja v preglede, ki jih opravijo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, in brez poseganja v določbe člena 206 Pogodbe [EGS] in kakršne koli inšpekcijske preglede, opravljene na podlagi člena 209(c) Pogodbe, lahko uradniki in uslužbenci Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev ukrepov, ki so jih financirali strukturni skladi, ter upravljavskih in nadzornih sistemov.

[…]

3.   V treh letih po zadnjem plačilu za nek ukrep organ in pristojne oblasti hranijo vse spremne listine o izdatkih in pregledih zadevnega ukrepa, ki so na voljo Komisiji.“

9

Člen 24 Uredbe št. 4253/88, naslovljen „Znižanje, zadržanje in ukinitev pomoči“, določa:

„1.   Če se izkaže, da izvajanje nekega ukrepa ne upravičuje dela ali celote dodeljene pomoči, Komisija ustrezno preuči primer in zahteva predvsem, da zadevna država članica ali organi, ki jih je ta imenovala za izvedbo ukrepa, predložijo svoje pripombe v določenem roku.

2.   Po tem pregledu lahko Komisija zmanjša ali začasno prekine pomoč za zadevni ukrep, če pregled potrdi obstoj nepravilnosti ali pomembne spremembe, ki vpliva na naravo ali pogoje izvajanja ukrepa, in za katero ni bila pridobljena odobritev Komisije.

[…]“

10

Člen 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 4254/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 374, str. 15), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2083/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 34), naslovljen „Preizkus skladnosti“, določa, da „[d]ržave članice v ustreznih primerih in v skladu s postopkom, ki je značilen za posamezno politiko, Komisiji predložijo elemente v zvezi s spoštovanjem določb iz člena 7(1) Uredbe […] št. 2052/88.“

11

Komisija je po posvetovanju z odborom za razvoj in preobrazbo regij in z odborom iz člena 147 Pogodbe ES ter ob sklicevanju na člen 23 Uredbe št. 4253/88 sprejela več izvedbenih uredb, med katerimi je tudi Uredba (ES) št. 2064/97 z dne 15. oktobra 1997 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe št. 4253/88 kar zadeva finančni nadzor, ki ga države članice izvajajo nad dejavnostmi, ki jih sofinancirajo strukturni skladi (UL L 290, str. 1).

12

Člen 8 Uredbe št. 2064/97 določa:

„1.   Države članice najpozneje ob vložitvi zahtevka za končno plačilo in predložitvi končnega potrdila o izdatkih glede vsake oblike pomoči Komisiji posredujejo izjavo […], ki jo pripravi oseba ali organ, funkcionalno neodvisen od izvajalske službe. Ta izjava zajema ugotovitve pregledov, izvedenih v predhodnih letih, in splošne ugotovitve glede veljavnosti zahtevka za končno plačilo ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, na katerih temelji končno potrdilo o izdatkih.

2.   Če zaradi obstoja hudih pomanjkljivosti pri upravljanju ali nadzoru ali zaradi velike pogostnosti zabeleženih nepravilnosti ni mogoče podati pozitivne ugotovitve glede veljavnosti zahteve za končno plačilo in končne izjave o izdatkih, se v izjavo iz odstavka 1 navede te pomanjkljivosti in nepravilnosti. V teh okoliščinah se v poročilu oceni tudi obseg težave in njene finančne posledice.

V takem primeru lahko Komisija zahteva dodaten pregled, da se ugotovijo nepravilnosti in doseže njihova odprava v določenem roku.“

13

Komisija je 15. oktobra 1997 sprejela tudi notranje smernice v zvezi z neto finančnimi popravki v okviru uporabe člena 24 Uredbe št. 4253/88. V točkah 5 in 6 navedenih notranjih smernic Komisija pojasnjuje, da je z odstopanjem od pravila, da se vsak neto finančni popravek nanaša samo na ugotovljeno nepravilnost ali nepravilnosti, predviden večji finančni popravek, če bi Komisija lahko utemeljeno štela, da gre za sistematično nepravilnost, ki odraža sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju, nadzoru ali reviziji, ki bi lahko obstajale v celi vrsti podobnih primerov. Komisija za tak finančni popravek uporabi metodo ekstrapolacije, to pomeni, da upošteva raven in posebnosti administrativne strukture, ki je vpletena v to pomanjkljivost, ter verjeten obseg zlorabe.

14

Uredbi št. 2052/88 in 4253/88, kakor sta bili spremenjeni, sta bili s 1. januarjem 2000 razveljavljeni na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 31).

15

Člen 2(1) Uredbe št. 1260/1999 določa, da se ta uredba uporablja za ESRR, ESS, Usmerjevalni oddelek EKUJS in Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR).

16

Člen 39 te uredbe, naslovljen „Finančni popravki“, določa:

„1.   Države članice so odgovorne predvsem za raziskavo nepravilnosti, ukrepanje ob dokazu večje spremembe, ki vpliva na naravo ali pogoje za izvajanje ali nadzor pomoči, in za izvedbo potrebnih finančnih popravkov.

Država članica izvede zahtevane finančne popravke v zvezi s posamezno ali sistemsko nepravilnostjo. Popravki, ki jih izvede država članica, preklicujejo celoten ali delni prispevek Skupnosti. Sredstva skladov Skupnosti, sproščena na ta način, lahko država članica ponovno uporabi za zadevno pomoč v skladu z določbami, ki se opredelijo na podlagi člena 53(2).

2.   Če po končanju potrebnega preverjanja Komisija ugotovi, da:

Komisija odloži zadevna vmesna plačila in z navedbo svojih razlogov zahteva, da država članica predloži svoje pripombe, in kjer je primerno, v določenem časovnem obdobju izvede popravke.

Če država članica nasprotuje ugotovitvam Komisije, jo ta povabi na zaslišanje, v katerem se obe strani v sodelovanju, ki temelji na partnerstvu, trudita doseči dogovor o ugotovitvah in na njih temelječih sklepih.

3.   Na koncu obdobja, ki ga določi Komisija, lahko ta, če ni dosežen dogovor in država članica ne opravi popravkov in ob upoštevanju pripomb države članice, v treh mesecih odloči, da:

Komisija pri določanju zneska popravka v skladu z načelom sorazmernosti upošteva vrsto nepravilnosti ali spremembe ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti, ugotovljenih v upravljalnih ali nadzornih sistemih države članice.

Če ni sprejet sklep, da se stori bodisi (a) bodisi (b), odložitev vmesnih plačil takoj preneha.

[…]“

17

Uredba (ES) št. 1783/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 102), s katero je bila razveljavljena Uredba št. 4254/88, ne vsebuje pravil o finančnih popravkih.

18

Člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 448/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede postopkov izvajanja finančnih popravkov pri pomoči iz Strukturnih skladov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 155) določa:

„1.   Rok, ki ga ima ustrezna država članica na voljo za odziv na zahtevo po prvem pododstavku člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 in predložitev svojih pripomb ter po potrebi izvedbo popravkov, znaša dva meseca, razen v upravičenih primerih, v katerih lahko Komisija dovoli daljši rok.

2.   Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšalne stopnje, ima država članica možnost, da s preverjanjem zadevnih dosjejev dokaže, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od tistega, ki ga je ocenila Komisija. Država članica lahko s soglasjem Komisije omeji obseg preverjanja na ustrezen del ali reprezentativni vzorec zadevnih dosjejev. Razen v upravičenih primerih rok za to preverjanje ni daljši od dveh mesecev, ki sledita obdobju dveh mesecev iz odstavka 1. Rezultati tega preverjanja se preučijo po postopku iz drugega pododstavka člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih.

3.   Kadar država članica ugovarja ugotovitvam Komisije in poteka zaslišanje po drugem pododstavku člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 začne trimesečni rok, v katerem lahko Komisija odloči po členu 39(3) te uredbe, teči na dan začetka zaslišanja.“

19

Uredba št. 1260/1999, ki bi jo moral Svet pregledati najpozneje 31. decembra 2006, je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, str. 25), ki se v skladu z njenim členom 1(1) uporablja za navedene sklade, brez poseganja v posebne določbe iz uredb, ki urejajo posamezen sklad.

20

Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL L 210, str. 1) ne vsebuje nobene določbe o postopku v zvezi s finančnimi popravki, ki jih lahko določi Komisija. Enako velja za Uredbo Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe št. 1083/2006 ter Uredbe št. 1080/2006 (UL L 371, str. 1).

21

Za navedene finančne popravke veljajo pravila, ki so za te tri sklade skupna, navedena v členih od 99 do 102 Uredbe št. 1083/2006.

22

Člen 100 zadnjenavedene uredbe, naslovljen „Postopek“, določa:

„1.   Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku, Komisija prične postopek z obvestilom države članice o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocene Komisije. Ob soglasju s Komisijo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Razen v upravičenih primerih je za ta pregled dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja iz prvega pododstavka.

2.   Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih, omenjenih v odstavku 1, predloži država članica.

3.   Če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je država članica povabljena na zaslišanje pred Komisijo, kjer obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in zaključkov.

4.   V primeru dogovora sme država članica ponovno uporabiti zadevna sredstva Skupnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 98(2).

5.   Če do dogovora ne pride, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od datuma zaslišanja, in pri tem upošteva vse informacije in ugotovitve, ki so ji bile predložene med postopkom. Če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči na datum vabila, ki ga je poslala Komisija.“

23

Člen 108 Uredbe št. 1083/2006, naslovljen „Začetek veljavnosti“, v prvem in drugem odstavku določa:

„Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Določbe iz členov od 1 do 16, od 25 do 28, od 32 do 40, od 47 do 49, od 52 do 54, 56, od 58 do 62, od 69 do 74, od 103 do 105 in 108 se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe samo za programe za obdobje 2007–2013. Druge določbe se uporabljajo od 1. januarja 2007.“

24

Uredba št. 1083/2006 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 347, str. 320), katere člen 145(6) določa, da „Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju[,] [da] Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom[, in da,] [č]e zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija“.

25

Člen 154 Uredbe št. 1303/2013 določa, da se člen 145 te uredbe uporablja z učinkom od 1. januarja 2014.

26

Ta člen 145 spada v četrti del Uredbe št. 1303/2013, ki vsebuje splošna pravila, ki se uporabljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, glede upravljanja in nadzora, finančnega upravljanja, računovodstva in finančnih popravkov.

27

Niti Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, str. 289) niti Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 (UL L 138, str. 5) ne vsebuje določb o postopku v zvezi s finančnimi popravki, ki jih lahko določi Komisija.

28

Komisija je 29. julija 1994 sprejela Odločbo 94/628/ES o vzpostavitvi okvira podpore Skupnosti za strukturne pomoči Skupnosti na območjih Nemčije, upravičenih do pomoči v okviru cilja 1, in sicer Mecklenburg-Predpomorjanska, Brandenburg, Saška-Anhalt, Saška, Turingija in Vzhodni Berlin (UL L 250, str. 18). Ta odločba je omogočala vzpostavitev operativnih programov v novih deželah in Vzhodnem Berlinu.

29

Dejansko stanje v obravnavanih sporih, kot izhaja iz izpodbijanih sodb in odločb v zvezi z deželo Turingijo in Vzhodnim Berlinom (v nadaljevanju: skupaj: sporni odločbi) je mogoče povzeti, kot sledi.

30

Komisija je z Odločbo C(94) 1939/5 z dne 5. avgusta 1994 odobrila operativni program za deželo Turingijo, ki spada pod cilj št. 1 v Nemčiji (Arinco št. 94.DE.16.005) (v nadaljevanju: pomoč deželi Turingiji), s katero je bila določena udeležba strukturnih skladov v znesku 1.021.771.000 ECU, povečanem na 1.086.827.000 EUR z Odločbo C(99) 5087 z dne 29. decembra 1999, s sofinanciranjem ESRR v najvišjem znesku 1.020.719.000 EUR. Ministrstvo za gospodarstvo in promet dežele Turingije je bilo določeno za organ upravljanja.

31

Z Odločbo C(99) 5087 je bil za ukrep 2.1, ki se nanaša na podporo proizvodnim dejavnostim malih in srednje velikih podjetij (MSP), določen najvišji znesek izdatkov na 674.104.000 EUR in prispevek ESRR na 337.052.000 EUR.

32

Komisija je leta 2001 na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 4253/88 in člena 14 Uredbe št. 2064/97 opravila sistematičen pregled sistemov upravljanja in nadzora v deželi Turingiji.

33

Komisija je 30. januarja 2002 predstavila končno poročilo o operativnih programih dežel Turingija in Saška-Anhalt, ki je vsebovalo priporočila.

34

Revizijska družba je 24. junija 2002 podala izjavo iz člena 8 Uredbe št. 2064/97 in jo poslala Komisiji.

35

Nemški organi so z dopisom z dne 18. julija 2002 vložili zahtevek za končno plačilo zadevne pomoči deželi Turingiji. Komisija je 27. junija 2003 končala to pomoč in izvedla končno plačilo v višini zahtevanega zneska.

36

Po koncu navedene pomoči je Računsko sodišče Evropskih skupnosti oktobra, novembra in decembra 2003 opravilo več nadzornih obiskov in leta 2004 v okviru pregleda izjave o zanesljivosti za proračunsko leto 2003 opravilo analizo šibkih točk zadevne pomoči. Pregledanih je bilo 28 projektov ukrepa 2.1.

37

Računsko sodišče je 22. junija 2004 nemškim organom poslalo začasno poročilo o pregledu. Ti organi so z dopisoma z dne 31. avgusta in 13. oktobra 2004 Računskemu sodišču poslali dodatne informacije.

38

Računsko sodišče je 17. januarja 2005 nacionalnim organom poslalo poročilo o pregledu. V njem je bilo opozorjeno, da v zvezi z nekaterimi transakcijami obstajajo posamezne in sistemske nepravilnosti, napake v izračunu najvišje pomoči in neobstoj dokazil za nekatere vrste izdatkov, kot so splošni izdatki ali lastna sredstva. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da obstajajo pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora pomoči deželi Turingiji. Ugotovljena stopnja napak v 28 projektih iz ukrepa 2.1 je bila 31,36 %.

39

Komisija je z dopisom z dne 19. oktobra 2006 nemškim organom sporočila prve rezultate svojega pregleda navedenega poročila o pregledu in od njih zahtevala, naj ji pošljejo svoje pripombe.

40

Komisija je na podlagi analize šibkih točk, ki jo je opravilo Računsko sodišče, napovedala deželi Turingiji finančne popravke v znesku 135 milijonov EUR. Vendar so bili po dvostranskih posvetovanjih nekateri očitki umaknjeni.

41

Nemški organi so z dopisom z dne 5. januarja 2007 odgovorili na dopis Komisije z dne 19. oktobra 2006, pri čemer so nasprotovali uporabi ekstrapoliranih finančnih popravkov in predložili dodatna dokazila, ki so potrjevala upravičenost nekaterih izdatkov.

42

Komisija je z dopisom z dne 23. aprila 2007 povabila nemške organe na dvostranski sestanek, ki je bil 8. maja 2007 v Bruslju. Po pogajanjih, ki so potekala na tem sestanku, so se ti organi zavezali, da bodo v dveh tednih po sestanku predložili dodatne dokaze, ki potrjujejo upravičenost nekaterih transakcij in postavk izdatkov. Te informacije so bile Komisiji posredovane z dopisom z dne 22. junija 2007.

43

Komisija je z odločbo v zvezi z deželo Turingijo zaradi posameznih in sistemskih nepravilnosti, ugotovljenih v okviru ukrepa 2.1, finančno pomoč ESRR za to deželo v skladu s členom 24 Uredbe št. 4253/88 zmanjšala za 81.425.825,67 EUR. Komisija je stopnjo napake ekstrapolirala na ves ukrep 2.1, pri čemer je za osnovo vzela stopnjo napake 23,88 %. Izračunala je znesek 1.232.012,70 EUR za posamezne nepravilnosti in znesek 80.193.812,97 EUR za sistemske nepravilnosti.

44

Komisija je z Odločbo C(94) 1973 z dne 5. avgusta 1994 odobrila operativni program za vzhodni Berlin, ki spada pod cilj št. 1 (Arinco št. 94.DE. 16.006) (v nadaljevanju: pomoč Vzhodnemu Berlinu). S to odločbo je bila določena udeležba strukturnih skladov v znesku 743.112.000 ECU, povečanem na 779.154.000 EUR, pri čemer je ta znesek vključeval financiranje ESRR v višini 540.886.000 EUR.

45

Ministrstvo za gospodarstvo, tehnologijo in ženske dežele Berlin je bilo določeno za organ upravljanja.

46

Nemški organi so 24. marca 2003 vložili zahtevek za končno plačilo pomoči Vzhodnemu Berlinu.

47

Komisija in zunanje revizijsko podjetje, ki ga je ta pooblastila, sta od 16. do 20. februarja 2004, od 29. marca do 2. aprila 2004 in od 7. do 11. marca 2005 opravila več nadzornih obiskov v okviru zaključnih pregledov programov, ki jih je ESRR sofinanciral v programskem obdobju 1994–1999.

48

Komisija je 31. maja in 15. decembra 2005 nemškim organom poslala revizijsko poročilo, v katerem je bilo ugotovljenih več sistemskih nepravilnosti v zvezi z nekaterimi transakcijami, med katerimi so zlasti izjava o neupravičenih izdatkih, kršitve pravil o javnem naročanju in neobstoj dokazil. Za 29 projektov pomoči Vzhodnemu Berlinu, ki so bili dejansko pregledani, je bila stopnja napake 7,56 %. Od 36 izbranih projektov jih sedem ni bilo mogoče pregledati zaradi stečaja.

49

Nemški organi so z dopisoma z dne 21. oktobra 2005 in 31. marca 2006 predložili pripombe o teh ugotovitvah in Komisiji posredovali dodatne informacije.

50

Komisija je z dopisom z dne 26. januarja 2007 navedenim organom sporočila svoje začasne ugotovitve.

51

Nemški organi so z dopisom z dne 9. julija 2007 zaradi neobstoja pravne podlage nasprotovali uporabi pavšalnih in ekstrapoliranih finančnih popravkov, pri čemer so predložili dodatne dokaze glede zakonitosti zadevnih izdatkov.

52

Glede na predložene dodatne informacije in dokaze so bile ugotovitve glede rezultatov opravljene revizije spremenjene in z dopisom z dne 30. avgusta 2007 poslane nemškim organom.

53

V Bruslju je 14. septembra 2007 potekal dvostranski sestanek. Po pogajanjih, ki so potekala na tem sestanku, so se nemški organi zavezali, da bodo v štirih tednih po navedenem sestanku predložili dodatne dokaze, ki potrjujejo upravičenost nekaterih dejavnosti in postavk izdatkov. Te informacije so bile Komisiji predložene z dopisom z dne 12. oktobra 2007. Vprašanja, obravnavana na tem sestanku, so bila navedena v zapisniku z dne 12. novembra 2007.

54

Komisija je z odločbo v zvezi z Vzhodnim Berlinom finančno pomoč ESRR za Vzhodni Berlin zmanjšala za 12.900.719,52 EUR, to je za 2,68 %. Ta institucija je v tej odločbi za osnovo vzela stopnjo napake 3,63 % za 29 pregledanih projektov. Komisija je izhajala iz financiranja ESRR, odobrenega za operativni program, v višini 951.243.399 nemških mark (DEM) in se oprla na izračune, opravljene s programom Audit Command Language (ACL), ter uporabila ekstrapolirani finančni popravek v višini 25.516.719 DEM, ki pomeni 2,68‑odstotno zmanjšanje finančne pomoči ESRR za celotni zadevni program.

55

Zvezna republika Nemčija je 4. in 8. julija 2008 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbi za razglasitev ničnosti spornih odločb.

56

Kraljevina Španija, Francoska republika in Kraljevina Nizozemska so v obeh postopkih pred Splošnim sodiščem intervenirale v podporo predlogom Zvezne republike Nemčije.

57

Zvezna republika Nemčija je v utemeljitev tožbe zoper odločbo v zvezi z deželo Turingijo navedla pet tožbenih razlogov, od katerih se prvi in drugi nanašata na kršitev člena 24(2) Uredbe št. 4253/88, tretji na to, da Komisija ni opravila pregleda na kraju samem, četrti na kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in sodelovanja in peti na kršitev načela sorazmernosti.

58

V utemeljitev tožbe zoper odločbo v zvezi z Vzhodnim Berlinom je ta država članica navedla pet tožbenih razlogov, od katerih se prvi in drugi nanašata na kršitev člena 24(2) Uredbe št. 4253/88, tretji na kršitev načela sorazmernosti, četrti na pomanjkljivo obrazložitev te odločbe in peti na kršitev načela partnerstva.

59

Splošno sodišče je z izpodbijanima sodbama navedene tožbene razloge in tožbi v celoti zavrnilo.

60

Zvezna republika Nemčija je 29. novembra 2012 zoper sodbo Nemčija/Komisija (T‑265/08, EU:T:2012:434) vložila pritožbo.

61

Odgovor na pritožbo so vložile Francoska republika in Komisija 15. februarja 2013 ter Kraljevina Španija 20. februarja 2013.

62

Zvezna republika Nemčija je 31. januarja 2013 zoper sodbo Nemčija/Komisija (T‑270/08, EU:T:2012:612) vložila pritožbo.

63

Odgovor na pritožbo so vložile Francoska republika 29. marca 2013, Kraljevina Nizozemska 5. aprila 2013, Komisija 9. aprila 2013 in Kraljevina Španija 12. aprila 2013.

64

S sklepom predsednika Sodišča z dne 10. julija 2013 sta bili zadevi C‑549/12 P in C‑54/13 P združeni za ustni postopek in izdajo sodbe.

65

Zvezna republika Nemčija Sodišču predlaga, naj:

66

Francoska republika Sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi v celoti razveljavi, v skladu s členom 61 Statuta Sodišča Evropske unije dokončno odloči o zadevi in sporni odločbi razglasi za nični.

67

Kraljevina Španija Sodišču predlaga, naj:

68

Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbi zavrne in Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

69

V zadevi C‑549/12 P Zvezna republika Nemčija navaja dva pritožbena razloga, ki se oba nanašata na kršitev člena 24(2) Uredbe št. 4253/88 v povezavi s členom 1 Uredbe št. 2988/95 in načela prenosa pristojnosti iz člena 5(2) PEU in člena 7 PDEU.

70

V zadevi C‑54/13 P Zvezna republika Nemčija navaja štiri pritožbene razloge, od katerih se prvi trije nanašajo na kršitev člena 24(2) Uredbe št. 4253/88 v povezavi s členom 1 Uredbe št. 2988/95 in načela prenosa pristojnosti iz člena 5(2) PEU in člena 7 PDEU, četrti pa na kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 81 Poslovnika Splošnega sodišča v povezavi s členoma 36 in 53(1) Statuta Sodišča.

71

Zvezna republika Nemčija s prvim delom prvega pritožbenega razloga v zadevi C‑549/12 P in s prvim pritožbenim razlogom v zadevi C‑54/13 P trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v izpodbijanih sodbah presodilo, da že administrativne napake, ki so jih storili nacionalni organi, pomenijo „nepravilnosti“, ki Komisiji omogočajo uporabo finančnih popravkov na podlagi člena 24(2) Uredbe št. 4253/88.

72

Zvezna republika Nemčija z drugim in tretjim delom prvega pritožbenega razloga, navedenega v zadevi C‑549/12 P, trdi, da je Splošno sodišče, tudi če bi administrativne napake lahko pomenile nepravilnosti, ki bi utemeljevale finančni popravek, napačno uporabilo pravo, ker je v sodbi Nemčija/Komisija (T‑265/08, EU:T:2012:434) razsodilo, da lahko kršitve nacionalnega prava in napake, ki ne vplivajo na proračun Unije, pomenijo „nepravilnosti“, ki upravičujejo take popravke.

73

Zvezna republika Nemčija s prvim delom drugega pritožbenega razloga v zadevi C‑549/12 P in s prvim delom drugega pritoženega razloga v zadevi C‑54/13 P ob podpori Kraljevine Španije in Francoske republike trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je Komisiji priznalo pristojnost za opravljanje finančnih popravkov z ekstrapolacijo.

74

Zvezna republika Nemčija z drugim delom drugega pritožbenega razloga v zadevi C‑549/12 P ob podpori Kraljevine Španije trdi, da je Splošno sodišče, tudi če bi bili taki popravki mogoči, napačno uporabilo pravo s potrditvijo podrobnih pogojev za njihovo izvršitev v odločbi v zvezi z deželo Turingijo, saj ta država članica meni, da ni bila ugotovljena nobena škoda za proračun Unije v zvezi z delom spornih projektov in da Komisija ne bi smela dela očitanih napak šteti za sistemske.

75

Zvezna republika Nemčija z drugim delom drugega pritožbenega razloga v zadevi C‑54/13 P ob podpori Kraljevine Španije trdi, da je Splošno sodišče, tudi če bi bila Komisija pristojna za zmanjšanje z ekstrapolacijo na podlagi člena 24(2) Uredbe št. 4253/88, napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo podrobne pogoje za izvajanje ekstrapolacije v odločbi v zvezi z Vzhodnim Berlinom, saj ta država članica meni, da je Komisija, prvič, napačno štela ugotovljene napake za sistemske, kar je vplivalo na celoten zadevni program, ter da ne bi smela izračunane stopnje napake ekstrapolirati na ta celoten program, in drugič, da uporabljenega postopka vzorčenja ne bi smela uporabiti za razširitev zmanjšanja na celoten navedeni program z ekstrapolacijo. Zvezna republika Nemčija s tretjim delom svojega drugega pritožbenega razloga poudarja, da je Komisija zaradi ekstrapolacije nereprezentativnih napak in pavšalnih popravkov nesorazmerno zmanjšala finančno pomoč, dodeljeno za zadevni operativni program.

76

Zvezna republika Nemčija s prvim delom tretjega pritožbenega razloga v zadevi C‑54/13 P trdi, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da je bila Komisija pristojna za izvedbo pavšalnih finančnih popravkov. Z drugim delom tega pritožbenega razloga ta država članica trdi, da je Splošno sodišče, čeprav bi bila Komisija pristojna za izvedbo pavšalnih finančnih popravkov, napačno uporabilo pravo s potrditvijo nesorazmernih pavšalnih finančnih popravkov.

77

Zvezna republika Nemčija s četrtim pritožbenim razlogom v zadevi C‑54/13 P trdi, da na podlagi obrazložitve sodbe Nemčija/Komisija (T‑270/08, EU:T:2012:612) ni mogoče ugotoviti, ali je Splošno sodišče preučilo njene trditve o nezakonitosti pavšalnih finančnih popravkov, podane v okviru prvega dela drugega tožbenega razloga njene tožbe pred Splošnim sodiščem, oziroma preudarke, na podlagi katerih je to zavrnilo navedene trditve.

78

Komisija meni, da ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da je treba pritožbi zavrniti.

79

Poudariti je treba, da je Splošno sodišče v izpodbijanih sodbah odločilo o ničnostnih tožbah Zvezne republike Nemčije, ki ju je, potem ko je ugotovilo, da pet tožbenih razlogov, navedenih v utemeljitev vsake od teh tožb, ni utemeljenih, zavrnilo.

80

S tem je Splošno sodišče implicitno, vendar nujno priznalo formalno zakonitost spornih odločb.

81

Vendar iz obrazložitve v točkah od 56 do 89 in 93 sodb Španija/Komisija (C‑192/13 P, EU:C:2014:2156) in Španija/Komisija (C‑197/13 P, EU:C:2014:2157) izhaja, da mora Komisija od leta 2000 pri sprejetju odločbe o finančnih popravkih spoštovati zakonski rok.

82

Sodišče meni, da v trenutnem stanju prava Unije ne obstaja noben element, ki bi lahko omajal to sodno prakso, tako da je to, nasprotno, mogoče prenesti na ti zadevi.

83

Kot je Sodišče razsodilo v točki 94 sodb Španija/Komisija (C‑192/13 P, EU:C:2014:2156) in Španija/Komisija (C‑197/13 P, EU:C:2014:2157), je dolžina roka, določenega Komisiji za sprejetje odločb, različna glede na ureditev, ki se uporabi.

84

Iz člena 108, drugi odstavek, Uredbe št. 1083/2006 je razvidno, da se člen 100 te uredbe uporablja od 1. januarja 2007 tudi za programe pred obdobjem 2007–2013.

85

V skladu s členom 100(1) Uredbe št. 1083/2006 Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom države članice o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče. Če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je v skladu s členom 100(3) te uredbe povabljena na zaslišanje pred Komisijo, na katerem obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in sklepov.

86

V skladu s členom 100(5) Uredbe št. 1083/2006 Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od datuma zaslišanja, in če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila, ki ga je poslala Komisija.

87

Iz teh določb je razvidno, da če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, mora ta poslati dopis z vabilom na zaslišanje in opraviti zaslišanje, da bi bila zagotovljena pravilnost postopka v zvezi s finančnimi popravki, to pa je tudi začetek teka roka, v katerem mora Komisija sprejeti odločbo, s katero opravi tak popravek.

88

Iz spisov, predloženih Sodišču, pa ni razvidno, da bi Komisija po obvestilu o svojih začasnih ugotovitvah na Zvezno republiko Nemčijo naslovila povabilo na zaslišanje ali da bi bilo opravljeno zaslišanje v smislu člena 100(3) in (5) Uredbe št. 1083/2006. Iz teh spisov pa izhaja, da sta v Bruslju potekala dvostranska sestanka med Komisijo in zastopniki Zvezne republike Nemčije, in sicer 8. maja in 14. septembra 2007.

89

Glede tega je treba opozoriti, da je, kar v obravnavanem primeru zadeva odločbe s pomembnimi posledicami za proračun, v interesu zadevne države članice in Komisije, da je konec postopka v zvezi s finančnimi popravki predvidljiv, za kar je potrebna vnaprejšnja določitev roka za sprejetje končne odločbe. Poudariti je treba tudi, da prekoračitev roka, določenega za sprejetje odločbe o finančnem popravku, ni v skladu s splošnim načelom dobrega upravljanja (sodbi Španija/Komisija, C‑192/13 P, EU:C:2014:2156, točka 88, in Španija/Komisija, C‑197/13 P, EU:C:2014:2157, točka 88).

90

V teh okoliščinah Komisija svoje obveznosti, da v vnaprej določenem roku sprejme odločbe, s katerimi opravi finančne popravke, ne more odpraviti s tem, da ne opravi dejanj, na katera je vezan začetek tega roka.

91

Vsekakor, tudi če bi bilo mogoče dvostranska sestanka, ki sta potekala 8. maja in 14. septembra 2007, šteti za zaslišanji v smislu člena 100(3) in (5) Uredbe št. 1083/2006 za izračun rokov za sprejetje odločb, s katerima Komisija opravi finančne popravke, je treba ugotoviti, da sta bili sporni odločbi sprejeti 30. in 29. aprila 2008 in da Komisija ni spoštovala roka, določenega s členom 100(5) Uredbe št. 1083/2006.

92

Iz Sodne prakse Sodišča pa izhaja, da je nespoštovanje postopkovnih pravil v zvezi s sprejetjem akta, ki posega v položaj, kot je podano, ker Komisija ni sprejela sporne odločbe v roku, ki ga je določil zakonodajalec Unije, bistvena kršitev postopka, ki jo mora sodišče Unije preveriti po uradni dolžnosti (glej sodbe Španija/Komisija, C‑192/13 P, EU:C:2014:2156, točka 103; Španija/Komisija, C‑197/13 P, EU:C:2014:2157, točka 103 in navedena sodna praksa, in Španija/Komisija, C‑429/13 P, EU:C:2014:2310, točka 34).

93

Glede tega je treba opozoriti, da sodišče Unije svoje odločbe razen v posebnih primerih, kot so med drugim tisti, ki jih določajo poslovniki sodišč Unije, ne more opreti na razlog, ki ga je preizkusilo po uradni dolžnosti, pa čeprav je to razlog javnega reda, ne da bi stranke predhodno pozvalo, naj podajo svoja stališča o navedenem razlogu (glej sodbi Komisija/Irska in drugi, C‑89/08 P, EU:C:2009:742, točka 57, ter UUNT/National Lottery Commission, C‑530/12 P, EU:C:2014:186, točka 54).

94

Glede vprašanja roka, v katerem je treba sprejeti odločbo o finančnem popravku, je treba poudariti, da se je Komisija v okviru zadev, v katerih sta bili izdani sodbi Španija/Komisija (C‑192/13 P, EU:C:2014:2156) in Španija/Komisija (C‑197/13 P, EU:C:2014:2157), ki se nanašata na v bistvu enaka dejanska in pravna vprašanja, že izrekla o tem vprašanju. Prav tako je v navedenih zadevah Sodišče stranke pozvalo, naj se v svojih navedbah osredotočijo na navedeno vprašanje.

95

Poleg tega je Sodišče od takrat večkrat potrdilo to sodno prakso (glej sodbi Španija/Komisija, C‑429/13 P, EU:C:2014:2310, in Španija/Komisija, C‑513/13 P, EU:C:2014:2412).

96

Iz tega izhaja, prvič, da je Komisija imela že dovolj priložnosti za predstavitev – v okviru kontradiktorne razprave – svojih razlogov in trditev v zvezi s trajanjem roka iz člena 100(5) Uredbe št. 1083/2006, in drugič, da je treba šteti, da je sodna praksa Sodišča v zvezi z razlago te določbe ustaljena.

97

Zato je treba ugotoviti, da pomeni ta zadeva poseben primer v smislu sodne prakse, na katero je opozorjeno v točki 93 te sodbe, in da strank ni treba pozvati, naj predstavijo svoja stališča o tem razlogu.

98

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Komisija ob sprejetju spornih odločb ni spoštovala zakonskega roka, predpisanega z uredbo Sveta.

99

Splošno sodišče je zato s tem, da je zavrnilo tožbi Zvezne republike Nemčije, namesto da bi sankcioniralo bistveno kršitev postopka, ki je bila storjena s spornima odločbama, napačno uporabilo pravo.

100

Izpodbijani sodbi je treba zato razveljaviti.

101

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča, če je pritožba utemeljena, Sodišče razveljavi odločitev Splošnega sodišča. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi.

102

Sodišče ima v obravnavanem primeru na voljo potrebne elemente, da dokončno odloči o tožbah za razglasitev ničnosti spornih odločb, ki ju je Zvezna republika Nemčija vložila pri Splošnem sodišču.

103

V zvezi s tem zadošča navedba, da je treba sporni odločbi iz razlogov, ki so navedeni v točkah od 81 do 99 te sodbe, razglasiti za nični zaradi bistvene kršitve postopka.

104

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.

105

Na podlagi člena 138(1) navedenega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. Ker je Zvezna republika Nemčija s pritožbama uspela in ker je bilo ugodeno njenima tožbama pred Splošnim sodiščem, se Komisiji v skladu s predlogi Zvezne republike Nemčije naloži, naj poleg svojih stroškov nosi stroške te države članice, nastale tako na prvi stopnji kot v okviru pritožb.

106

V skladu s členom 140(1) navedenega poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) istega poslovnika smiselno uporablja tudi za pritožbeni postopek, države članice, ki so intervenirale v sporu, nosijo svoje stroške. V skladu s tema določbama Kraljevina Španija, Francoska republika in Kraljevina Nizozemska nosijo svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: