1

Družba Centrotherm Systemtechnik GmbH (v nadaljevanju: Centrotherm Systemtechnik) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 15. septembra 2011 v zadevi Centrotherm Systemtechnik proti UUNT – centrotherm Clean Solutions (CENTROTHERM) (T-434/09, ZOdl., str. II-6227, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za delno razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 25. avgusta 2009 (R 6/2008‑4) (v nadaljevanju: sporna odločba) v zvezi s postopkom za razveljavitev, ki ga je sprožila družba centrotherm Clean Solutions GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: centrotherm Clean Solutions) v zvezi z besedno znamko Skupnosti CENTROTHERM, katere imetnica je družba Centrotherm Systemtechnik.

2

Poleg tega je treba navesti, da je Splošno sodišče 15. septembra 2011 v zadevi z istima strankama v zvezi z izpodbijanjem sporne odločbe prav tako izdalo sodbo centrotherm Clean Solutions proti UUNT – Centrotherm Systemtechnik (CENTROTHERM) (T-427/09, ZOdl., str. II-6207), s katero je ugodilo tožbi družbe centrotherm Clean Solutions za delno razveljavitev te odločbe.

3

Navedena sodba se izpodbija s pritožbo, ki jo je vložila družba Centrotherm Systemtechnik (zadeva C‑609/11 P).

4

Z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) je bila kodificirana in razveljavljena Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146).

5

V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 207/2009 je navedeno:

„Ni razloga za varstvo blagovnih znamk Skupnosti ali katere koli blagovne znamke, registrirane pred njimi, razen če se blagovne znamke dejansko uporabljajo.“

6

Člen 15 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Uporaba znamk Skupnosti“, določa:

„1.   Če v obdobju petih let po registraciji imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati blagovne znamke Skupnosti v Skupnosti za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena v obdobju petih zaporednih let, se za blagovno znamko Skupnosti uporabljajo sankcije iz te uredbe, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

[…]“

7

Člen 42 Uredbe št. 207/2009, ki je naslovljen „Preizkus ugovora“ in je v oddelku 4, naslovljenem „Pripombe tretjih oseb in ugovor“, naslova IV, naslovljenega „Postopek registracije“, določa:

„1.   Pri preizkusu ugovora [UUNT] pozove stranke, kolikokrat je to potrebno, da vložijo pripombe v roku, ki ga postavi Urad, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

2.   Če tako zahteva prijavitelj, imetnik prejšnje blagovne znamke Skupnosti, ki je vložil pisni ugovor, priskrbi dokaz o tem, da se je v obdobju petih let pred datumom objave blagovne znamke Skupnosti prejšnja blagovna znamka Skupnosti resno in dejansko uporabljala v Skupnosti za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik navaja kot razlog za ugovor, ali pa da obstajajo razlogi za neuporabo pod pogojem, da je bila prejšnja blagovna znamka Skupnosti na ta dan registrirana vsaj pet let. Če ustreznega dokazila ni, se ugovor zavrne. […]

[…]“

8

Člen 51 Uredbe št. 207/2009, ki je naslovljen „Razlogi za razveljavitev“ in je v oddelku 2, naslovljenem „Razlogi za razveljavitev“, naslova VI, naslovljenega „Odpoved, razveljavitev in ničnost“, določa:

„1.   Pravice imetnika blagovne znamke Skupnosti se razveljavijo na podlagi zahteve pri [UUNT] ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:

[…]

2.   Če razlogi za razveljavitev pravic obstajajo le za nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana blagovna znamka Skupnosti, se pravice imetnika razveljavijo le za te vrste blaga in storitev.“

9

Člen 57 Uredbe št. 207/2009, ki je naslovljen „Preizkus zahteve“ in je v oddelku 5, naslovljenem „Postopki [UUNT] v zvezi z razveljavitvijo ali ničnostjo“, naslova VI, določa:

„1.   Med preizkusom zahteve za razveljavitev pravic ali ugotovitev ničnosti [UUNT] povabi stranko tolikokrat, kot je potrebno, da podajo svoje pripombe v roku, ki ga določi Urad, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

2.   Če imetnik blagovne znamke Skupnosti to zahteva, mora imetnik prejšnje blagovne znamke Skupnosti, ki je stranka v postopkih za ugotavljanje ničnosti, priskrbeti dokaz, da je v obdobju pet let pred datumom vložitve zahteve za ugotovitev ničnosti prejšnjo blagovno znamko Skupnosti resno in dejansko uporabljal v Skupnosti v zvezi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana in ki jih navaja kot razlog za svojo zahtevo, ali da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, če je bila na ta datum prejšnja znaka Skupnosti registrirana ne več kot pet let. […] Če takega dokaza ni, se zahteva za ugotovitev ničnosti zavrže. […]

[…]“

10

Člen 76 Uredbe št. 207/2009, ki je naslovljen „Preučevanje dejstev s strani Urada po uradni dolžnosti“ in je v oddelku 1, naslovljenem „Splošne določbe“, naslova IX, naslovljenega „Postopek“, določa:

„1.   V postopku [UUNT] preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je [UUNT] v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.

2.   [UUNT] lahko spregleda dejstva, na katere se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.“

11

Člen 78(1) Uredbe št. 207/2009 določa:

„1.   Pri vsakem postopku pred [UUNT] se lahko dokazi dajejo ali pridobivajo na naslednje načine:

[…]

12

Pravilo 22 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2005 z dne 29. junija 2005 (UL L 172, str. 4, v nadaljevanju: Uredba št. 2868/95), v odstavkih od 2 do 4 določa:

13

Pravilo 40 Uredbe št. 2868/95 določa:

14

Splošno sodišče je dejansko stanje spora predstavilo v točkah od 1 do 13 izpodbijane sodbe tako:

15

Dejansko stanje, ki ga je tako predstavilo Splošno sodišče, je treba dopolniti s spodnjimi pojasnili.

16

Iz točke 36 sporne odločbe je razvidno, da je glede dodatnih dokazov, ki jih je družba Centrotherm Systemtechnik predložila odboru za pritožbe, ta menil, da je bil tak „dodaten dokaz predložen prepozno in ga ni mogoče upoštevati“, saj je „rok iz pravila 40(5), drugi stavek, [Uredbe št. 2868/95] prekluzivni rok, katerega nespoštovanje povzroči razveljavitev znamke v skladu s pravilom 40(5), tretji stavek, [navedene uredbe]“. V točki 37 sporne odločbe je odbor za pritožbe v zvezi s tem dodal, da tudi če bi priznali, da odbor za pritožbe na podlagi člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 prosto presoja upoštevnost prepozno predloženih dokazov, v obravnavani zadevi razloga, zaradi katerega bi moral izvršiti to pristojnost v korist pritožnice, ni. Navedeni odbor je pojasnil, da je pritožnica v zvezi s tem navedla le splošne trditve o vlogi in vrednosti pravice iz znamke in da se ni sklicevala na ne obstoj možnosti predložitve dokaza o uporabi na prvi stopnji.

17

Družba Centrotherm Systemtechnik je 26. oktobra 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe v delu, v katerem je bilo ugodeno zahtevi za razveljavitev znamke CENTROTHERM.

18

Družba Centrotherm Systemtechnik je v utemeljitev tožbe navedla tri tožbene razloge, ki so se nanašali na, prvič, napačno presojo dokazov o uporabi, ki so bili predloženi pred oddelkom za izbris UUNT, drugič, kršitev obveznosti ugotavljanja dejanskega stanja po uradni dolžnosti v skladu s členom 76(1) Uredbe št. 207/2009 in, tretjič, neobstoj upoštevanja dokazov, predloženih odboru za pritožbe, v nasprotju s členom 76(2) te uredbe. Podredno je družba Centrotherm Systemtechnik podala ugovor nezakonitosti pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95.

19

Splošno sodišče je navedeno tožbo z izpodbijano sodbo zavrnilo.

20

Splošno sodišče se je v okviru preizkusa prvega tožbenega razloga v točkah od 21 do 24 izpodbijane sodbe najprej sklicevalo na cilj sankcije razveljavitve in na procesna pravila ter na načela v zvezi z izvajanjem dokazov, kot izhajajo zlasti iz člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009 in pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95.

21

Splošno sodišče je nato v točkah od 25 do 30 te sodbe navedlo več elementov sodne prakse v zvezi s pojmom resne in dejanske uporabe in pogoji, pod katerimi se taka uporaba lahko šteje za dokazano.

22

Splošno sodišče je – potem ko je v točki 31 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba glede na vse ugotovitve iz točk od 21 do 30 te sodbe presoditi, ali je odbor za pritožbe v sporni odločbi pravilno ugotovil, da dokazi, ki jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik pri oddelku za izbris, ne dokazujejo resne in dejanske uporabe sporne znamke glede proizvodov in storitev, ki niso tisti, ki so navedeni v točki 11 navedene sodbe – v točkah od 32 do 34 iste sodbe pojasnilo:

23

Splošno sodišče je v točkah od 35 do 43 izpodbijane sodbe z vidika, navedenega v točki 34 te sodbe, preučilo račune in fotografije, ki jih je družba Centrotherm Systemtechnik predložila pred oddelkom za izbris UUNT. V tem okviru je Splošno sodišče med drugim v točkah 36 in 37 navedene sodbe navedlo:

24

Na podlagi preučitve, ki se je nanašala na predložene račune in fotografije, je Splošno sodišče v točkah 44 in 45 izpodbijane sodbe ugotovilo:

25

Splošno sodišče je drugi tožbeni razlog zavrnilo iz razlogov, navedenih v točkah od 53 do 55 izpodbijane sodbe:

26

Splošno sodišče je tretji tožbeni razlog zavrnilo iz teh razlogov:

27

Nazadnje, glede tožbenega razloga, ki se nanaša na ugovor nezakonitosti pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95, je Splošno sodišče med drugim v točkah od 67 do 70 izpodbijane sodbe razsodilo:

[…]

28

Družba Centrotherm Systemtechnik s pritožbo Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo, ugodi njeni tožbi na prvi stopnji ter UUNT in družbi centrotherm Clean Solutions naloži plačilo stroškov.

29

UUNT predlaga zavrnitev pritožbe ali, podredno, zavrnitev tožbe na prvi stopnji ter naložitev plačila stroškov družbi Centrotherm Systemtechnik.

30

Družba centrotherm Clean Solutions predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev plačila stroškov družbi Centrotherm Systemtechnik.

31

Družba Centrotherm Systemtechnik v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

32

V obravnavani zadevi iz opisa dejanskega stanja, navedenega v točki 14 te sodbe, izhaja, da čeprav se je zadevni postopek za razveljavitev začel, ko je veljala Uredba št. 40/94, je odbor za pritožbe UUNT sporno odločbo izdal po tem, ko je začela veljati Uredba št. 207/2009.

33

Ker je bila s to uredbo kodificirana Uredba št. 40/94, njene upoštevne določbe pa s to kodifikacijo niso bile spremenjene, bodo v nadaljevanju te sodbe navedene izključno določbe Uredbe št. 207/2009.

34

Družba Centrotherm Systemtechnik meni, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 34 izpodbijane sodbe navedlo, da je častni izjavi v smislu člena 78(1)(f) Uredbe št. 207/2009 mogoče priznati dokazno vrednost le, če je potrjena z drugimi predloženimi dokazi, napačno razlagalo dokazno vrednost takih izjav oziroma jim je celo odreklo vsakršno samostojno dokazno vrednost. Poleg tega naj bi Splošno sodišče s tem, da ni upoštevalo dejstva, da v obravnavani zadevi druge stranke niso izpodbijale vsebine sporne izjave, kršilo načelo, po katerem je treba resno in dejansko uporabo presojati celovito ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavanega primera.

35

To neupoštevanje dokazne vrednosti častnih izjav naj bi Splošno sodišče v nasprotju s členom 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009 pripeljalo do ugotovitve o neobstoju resne in dejanske uporabe sporne znamke.

36

Po mnenju UUNT in družbe centrotherm Clean Solutions je iz točke 34 izpodbijane sodbe razvidno, da Splošno sodišče ni in abstracto odreklo vsakršne dokazne vrednosti častnim izjavam, ampak je glede te na podlagi presoje, ki je ni mogoče preizkusiti v okviru pritožbenega postopka, ugotovilo, da bi bili v obravnavani zadevi potrebni dodatni dokazi glede na obstoječe povezave med avtorjem zadevne izjave in družbo Centrotherm Systemtechnik.

37

Ugotoviti je treba, da ima točka 34 izpodbijane sodbe, ki jo je treba razlagati predvsem v povezavi z njenimi predhodnimi in naslednjimi točkami, drugačen pomen, ki ji ga napačno pripisuje družba Centrotherm Systemtechnik.

38

Zato je treba najprej navesti, da je Splošno sodišče v točki 32 izpodbijane sodbe za „dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila“, opredelilo častno izjavo poslovodje te družbe ter predložene račune in fotografije.

39

Dalje, v nasprotju s trditvami družbe Centrotherm Systemtechnik Splošno sodišče nikakor ni izključilo možnosti, da ima lahko častna izjava dokazno vrednost, ampak je v točki 33 te sodbe poudarilo, da je treba pri presoji te dokazne vrednosti preveriti verodostojnost in resničnost informacij, ki so vsebovane v taki izjavi, ob upoštevanju zlasti vira dokumenta, okoliščin njegovega nastanka in njegovega naslovnika, ter se vprašati, ali je glede na njegovo vsebino navedeni dokument razumen in verodostojen.

40

Sodišče je nato in ko je konkretno opravilo tak preizkus zadevne izjave v točki 34 navedene sodbe, ugotovilo, da je zaradi očitne povezave med avtorjem te izjave in družbo Centrotherm Systemtechnik tej izjavi mogoče priznati dokazno vrednost le, če je potrjena z vsebino predloženih fotografij in računov.

41

Zato je Splošno sodišče v točkah 36 in 37 izpodbijane sodbe, ne da bi kakor koli navedlo, da bi morala družba Centrotherm Systemtechnik predložiti dokaze o celotnem prometu, zatrjevanem v zadevni častni izjavi, poudarilo veliko razliko med trditvami o letnem prometu, ki naj bi ga ustvarila družba Centrotherm Systemtechnik med letoma 2002 in 2006, vsebovanimi v tej izjavi, in sorazmerno majhnim obsegom prodaje v zelo kratkem, celo natančno določenem obdobju, ki je potrjeno z dejansko predloženimi računi.

42

Splošno sodišče je na podlagi podrobne preučitve predloženih računov in fotografij v točkah od 35 do 43 izpodbijane sodbe nato v točki 44 te sodbe ugotovilo, da v obravnavani zadevi na podlagi navedenih fotografij in računov nikakor ni mogoče potrditi izjave poslovodje, da naj bi se vrste proizvodov, naštete v tej zadnji točki, tržile pod sporno znamko.

43

Poleg tega je Splošno sodišče, ne da bi v zvezi s tem napačno uporabilo pravo, v točki 45 navedene sodbe lahko ugotovilo, da na podlagi celovite presoje elementov iz spisa, in s tem tudi zadevne častne izjave, v takih okoliščinah ni bilo mogoče ugotoviti – razen če bi se zatekli k verjetnostim in domnevam – da se je sporna znamka resno in dejansko uporabljala glede proizvodov in storitev, na katere se nanaša ta zadeva.

44

V zvezi s tem je poleg tega treba opozoriti, da spada presoja dejstev in dokazov, zlasti dokazne vrednosti častne izjave, ki jo je predložila družba Centrotherm Systemtechnik, ki jo je opravilo Splošno sodišče, na področje dejanskega stanja (glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2007 v zadevi Il Ponte Finanziaria proti UUNT, C-234/06 P, ZOdl., str. I-7333, točka 75) in torej, razen v primeru izkrivljanja, ni pravno vprašanje, ki bi ga kot tako Sodišče preizkusilo v okviru pritožbenega postopka.

45

Nazadnje, glede okoliščine, da vlagatelj zahteve za razveljavitev pred UUNT ni izrecno izpodbijal vsebine navedene izjave, zadostuje ugotovitev, da ta nikakor ni mogla preprečiti Splošnemu sodišču, da presodi dejstva in dokaze za ugotovitev, ali je bila resna in dejanska uporaba prejšnje znamke pred UUNT dokazana, in da zato odloči o sporu, ki mu je bil predložen.

46

Glede na navedeno je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.

47

Družba Centrotherm Systemtechnik v okviru drugega pritožbenega razloga meni, da se v nasprotju s presojo Splošnega sodišča v točkah 54 in 55 izpodbijane sodbe pravilo, po katerem UUNT po uradni dolžnosti presoja dejstva in ki je določeno v členu 76(1) Uredbe št. 207/2009, uporablja v okviru postopka za razveljavitev. Ker lahko namreč ta postopek sproži, kdor želi, zanj ne velja izjema iz te določbe glede postopkov v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije.

48

Družba Centrotherm Systemtechnik v okviru prvega dela tretjega pritožbenega razloga poleg tega trdi, da v nasprotju s presojo Splošnega sodišča v izpodbijani sodbi v okviru postopka za razveljavitev dokazno breme glede resne in dejanske uporabe znamke ni na strani imetnika te znamke.

49

Medtem ko člena 42(2) in 57(2) Uredbe št. 207/2009 določata, da mora imetnik prejšnje znamke dokazati resno in dejansko uporabo te znamke, sicer se njegov ugovor in zahteva za ugotovitev ničnosti zavrneta, pa namreč člen 51 navedene uredbe ne vsebuje podobnih pojasnil glede postopkov za razveljavitev. V teh okoliščinah naj bi bilo pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95, ki imetniku znamke nalaga dokazno breme glede resne in dejanske uporabe znamke, v nasprotju z Uredbo št. 207/2009. Iz tega naj bi izhajalo, da bi odbor za pritožbe moral upoštevati dokaze, ki so mu predloženi, na podlagi njegove obveznosti preučitve dejstev po uradni dolžnosti na podlagi člena 76(1) Uredbe št. 207/2009.

50

UUNT meni, da se glede na naravo inter partes in sui generis postopka za razveljavitev, ki ni postopek o absolutnih in relativnih razlogih za zavrnitev registracije, načelo preučitve dejstev po uradni dolžnosti ne uporablja in mora imetnik znamke, ki ima ustrezne dokaze za to, dokazati, da je to znamko resno in dejansko uporabljal.

51

Družba centrotherm Clean Solutions prav tako trdi, da se člen 76(1) Uredbe št. 207/2009 za postopek za razveljavitev ne uporablja. Pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 pa naj bi določalo podrobna postopkovna pravila ravnanja v zvezi z razveljavitvijo, pri čemer izrecno določa, da mora imetnik znamke dokazati resno in dejansko uporabo te znamke.

52

Družba Centrotherm Systemtechnik v okviru drugega pritožbenega razloga in prvega dela tretjega pritožbenega razloga, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu meni, da je Splošno sodišče s tem, da je razsodilo, da UUNT v okviru postopka za razveljavitev ni treba po uradni dolžnosti preučiti dokazov o obstoju resne in dejanske uporabe prejšnje znamke, ampak je dokazno breme glede takega obstoja na strani imetnika te znamke, in da zato ni sankcioniralo odbora za pritožbe, ker ni upošteval vseh dokazov, ki so mu bili na voljo, kršilo člena 51(1)(a) in 76(1) Uredbe št. 207/2009.

53

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da, kot je razvidno iz člena 15 Uredbe št. 207/2009, imetniku znamke Skupnosti, če ta v obdobju petih let po registraciji te ni resno in dejansko uporabljal v Evropski uniji, grozijo – razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo – sankcije, določene s to uredbo, in sicer zlasti razveljavitev pravic iz znamke.

54

Iz uvodne izjave 10 navedene uredbe je razvidno, da je bil namen zakonodajalca Unije, da se pravice iz znamke Skupnosti ohranijo, če se ta znamka dejansko uporablja. Znamka Skupnosti, ki se ne uporablja, bi lahko ovirala konkurenco s tem, da bi omejevala nabor znakov, ki bi jih drugi lahko registrirali kot znamko, in s tem, da bi konkurentom odvzela možnost uporabe te ali podobne znamke pri dajanju proizvodov ali storitev, ki so enaki ali podobni tistim, ki so varovani z zadevno znamko, na notranji trg (glej sodbo z dne 19. decembra 2012 v zadevi Leno Merken, C‑149/11, točka 32).

55

Drugič, člena 42(2) in 57(2) Uredbe št. 207/2009 izrecno določata, da mora resno in dejansko uporabo ter upravičene razloge za neuporabo dokazati imetnik zadevne znamke, sicer se ugovor ali zahteva za ugotovitev ničnosti zavrne.

56

V zvezi s tem okoliščine, da člen 51(1) Uredbe št. 207/2009, drugače kot člena 42(2) in 57(2) te uredbe, ne določa, da mora resno in dejansko uporabo ali obstoj upravičenih razlogov za neuporabo dokazati navedeni imetnik, v nasprotju s predlogom družbe Centrotherm Systemtechnik, ni mogoče razlagati tako, da je bil namen zakonodajalca Unije izključiti to načelo v zvezi z dokaznim bremenom v okviru postopka za razveljavitev.

57

Neobstoj pojasnil v zvezi z dokaznim bremenom v členu 51(1) Uredbe št. 207/2009 je poleg tega brez težav pojasnjen z okoliščino, da je namen odstavka 1 člena 51, naslovljenega „Razlogi za razveljavitev“, določitev razlogov za razveljavitev znamke, za kar niso potrebna pojasnila v zvezi z vprašanjem dokaznega bremena.

58

Člena 42 in 57 te uredbe pa sta določbi, ki sta v glavnem procesni. Vendar je treba navesti, da je posebni namen odstavka 2 obeh členov postavitev okvira, povezanega s procesnim vprašanjem, ki ga postavi tožena stranka, ki namerava izpodbijati upravičenje vlagatelja za nadaljevanje postopka, ki ga je začel.

59

Zakonodajalec Unije je zaradi takega procesnega okvira, ki je značilen za postopek z ugovorom in ugotovitev ničnosti, da bi se rešila procesna vprašanja, katerih rešitev je predhodna faza glavnega postopka in ki so vključena v ta postopek, določil, da mora dokaz o tem, da se je prejšnja znamka resno in dejansko uporabljala, priskrbeti njen imetnik, če pa takega dokaza ni, se ugovor in zahteva za ugotovitev ničnosti zavrneta.

60

Dejstvo, da je vsako tako procesno vprašanje hipotetično izključeno v okviru postopka za razveljavitev, zlahka utemeljuje, da je, čeprav se člen 57 Uredbe št. 207/2009 nanaša na postopke za razveljavitev in postopke za ugotovitev ničnosti, določba, kot je odstavek 2 tega člena, omejena na zadnjenavedene postopke.

61

Tretjič, ugotoviti je treba, da načelo, ki je mimogrede navedeno v členih 42(2) in 57(2) Uredbe št. 207/2009, po katerem mora imetnik prejšnje znamke dokazati resno in dejansko uporabo te znamke, pomeni le to, kar zahtevata zdrava pamet in osnovna zahteva po učinkovitosti postopka.

62

Ni namreč sporno, da navedeni imetnik najlažje, v nekaterih primerih celo edini lahko, dokaže konkretna dejanja, ki omogočajo potrditev trditve, da je resno in dejansko uporabljal svojo znamko, in navede upravičene razloge za njeno neuporabo. To velja zlasti za dokazila, s katerimi se dokaže taka uporaba in ki so v pravilu 22(4) Uredbe št. 2868/95 primeroma našteta, kot so embalaža, nalepke, ceniki, katalogi, računi, fotografije ali časopisni oglasi.

63

Tako se lahko iz povezane razlage členov 15, 42(2), 51(1) in 57(2) Uredbe št. 207/2009 ugotovi, da mora načeloma v okviru postopka za razveljavitev znamke njen imetnik – in ne UUNT po uradni dolžnosti – dokazati resno in dejansko uporabo te znamke.

64

Prav tako je treba v zvezi s tem ugotoviti, da pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95, ker določa, da mora resno in dejansko uporabo dokazati imetnik znamke, le pojasnjuje načelo v zvezi z dokaznim bremenom, ki, ne da bi bila kršena Uredba št. 207/2009, izhaja iz določb in sistematike te uredbe.

65

V teh okoliščinah se pravilo v zvezi s preučitvijo dejstev po uradni dolžnosti s strani UUNT, ki ga določa člen 76(1) Uredbe št. 207/2009, ne uporablja za vprašanje dokaza o resni in dejanski uporabi znamke v okviru postopka za razveljavitev pred UUNT.

66

Iz navedenega med drugim izhaja, da čeprav sta razlogovanje in obrazložitev v točkah 53 in 54 izpodbijane sodbe napačna, je ugotovitev Splošnega sodišča v točki 55 te sodbe, in sicer da iz člena 76(1) Uredbe št. 207/2009 ne izhaja obveznost za UUNT, da po uradni dolžnosti preuči dejstva za dokaz resne in dejanske uporabe znamke, za katero se pred njim zahteva razveljavitev, pravno utemeljena.

67

Kadar je utemeljena z drugačnimi pravnimi razlogi, kot jih je navedlo Splošno sodišče, zavrnitev razloga v zvezi s kršitvijo člena 76(1) Uredbe št. 207/2009, kar je storilo navedeno sodišče v točki 56 izpodbijane sodbe, ne more povzročiti njene razveljavitve.

68

Poleg tega in kot izhaja iz navedenega, Splošno sodišče s tem, da je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da dokazno breme glede resne in dejanske uporabe znamke v okviru postopka za razveljavitev nosi njen imetnik, nikakor ni napačno uporabilo prava.

69

Glede na navedeno je treba drugi pritožbeni razlog in prvi del tretjega pritožbenega razloga zavrniti.

70

Družba Centrotherm Systemtechnik v okviru drugega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah 62 in 63 izpodbijane sodbe presodilo, da odbor za pritožbe v obravnavani zadevi ni imel diskrecijske pravice za morebitno upoštevanje dokazov o uporabi sporne znamke, ki so mu bili predloženi prepozno, kršilo člen 76(2) Uredbe št. 207/2009.

71

Družba Centrotherm Systemtechnik opozarja, da iz točke 42 sodbe z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul (C-29/05 P, ZOdl., str. I-2213) res izhaja, da diskrecijska pravica, ki jo navedena določba daje UUNT za upoštevanje prepozno predloženih dokazov, obstaja le, „če ni nasprotne določbe“, in trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 taka nasprotna določba.

72

UUNT meni, da glede na domnevo zakonitosti zakonodaje Unije odbor za pritožbe na dan sprejetja sporne odločbe ni imel druge možnosti, kot da ugotovi, da mu navedeno pravilo 40(5) preprečuje – kar naj bi poleg tega že ugotovilo tudi Splošno sodišče – da bi upošteval dokaze, predložene po izteku prekluzivnega roka iz navedene določbe.

73

V zvezi s tem pa UUNT pojasnjuje, da se je sodna praksa Splošnega sodišča od izdaje izpodbijane sodbe spremenila. To naj bi med drugim v točki 31 sodbe z dne 29. septembra 2011 v zadevi New Yorker SHK Jeans proti UUNT – Vallis K. - Vallis A. (FISHBONE) (T‑415/09) razsodilo, da mora kljub pravilu 22(2) Uredbe št. 2868/95 v skladu s členom 76(2) Uredbe št. 207/2009 obstajati možnost, da odbor za pritožbe upošteva dokaze o resni in dejanski uporabi znamke, ki so predloženi po roku, ki ga je določil UUNT na podlagi te določbe, vsaj kadar ti dokazi le dopolnjujejo dokaze, predložene v navedenem roku, in kadar zainteresirani stranki ni mogoče očitati zavlačevanja ali očitne malomarnosti.

74

UUNT se strinja s tako razlago in meni, da je treba isti pristop uporabiti tudi glede pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95.

75

Družba centrotherm Clean Solutions meni, da je Splošno sodišče pravilno razsodilo, da zadnjenavedena določba, ki določa odstopanje od člena 76(2) Uredbe št. 207/2009, učinkuje tako, da odboru za pritožbe prepoveduje upoštevati dokaze o uporabi znamke, ki so mu predloženi prepozno.

76

Opozoriti je treba, da člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 določa, da UUNT ni treba upoštevati dejstev, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokazov, ki jih stranke niso predložile pravočasno.

77

Kot je razsodilo Sodišče iz besedila te določbe izhaja, da je predložitev dejstev in dokazov strank, če ni nasprotne določbe, načeloma mogoča tudi po izteku rokov, ki so predpisani za tako predložitev z določbami Uredbe št. 207/2009, in da UUNT nikakor ni prepovedano upoštevanje takih prepozno navedenih in predloženih dejstev in dokazov (zgoraj navedena sodba UUNT proti Kaul, točka 42).

78

Navedena določba s tem, da pojasnjuje, da se UUNT „lahko“ v takem primeru odloči, da ne bo upošteval takih dejstev ali dokazov, temu namreč daje široko diskrecijsko pravico, pri čemer mora v zvezi s tem obrazložiti svojo odločitev glede tega, ali jih bo upošteval (zgoraj navedena sodba UUNT proti Kaul, točka 43).

79

Natančneje je treba glede predložitve dokazov o resni in dejanski uporabi znamke v okviru postopkov za razveljavitev, uvedenih na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009, najprej navesti, da ta uredba nima določbe, v kateri bi bil določen rok, v katerem je treba take dokaze predložiti.

80

Pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 pa v zvezi s tem določa, da UUNT od imetnika znamke Skupnosti zahteva dokaz o uporabi znamke v roku, ki ga določi.

81

V obravnavani zadevi je oddelek za izbris UUNT uporabil to določbo in družbi Centrotherm Systemtechnik določil rok za predložitev takega dokaza. Poleg tega ni sporno, da je družba Centrotherm Systemtechnik v navedenem roku predložila različne dokaze o uporabi sporne znamke.

82

Dalje, opozoriti je treba, da navedeno pravilo 40(5) v drugem stavku tudi določa, da se znamka, če ni predložen dokaz o njeni uporabi v roku, ki ga določi UUNT, razveljavi.

83

Kot izhaja iz točk 62 in 63 izpodbijane sodbe, je Splošno sodišče ta drugi stavek razlagalo tako, da je rok, ki ga določi UUNT, v vseh okoliščinah prekluzivni rok, po izteku katerega je vsaka predložitev dokazov o uporabi prepovedana. Splošno sodišče je tako ugotovilo, da je v primeru, v katerem so dokazi o uporabi znamke predloženi v za to določenem roku, vsaka predložitev dodatnih dokazov po izteku navedenega roka izključena, tako da mora UUNT razveljaviti znamko, če prvotno predloženi dokazi ne zadostujejo za ugotovitev, da je navedena uporaba resna in dejanska.

84

Taka razlaga Splošnega sodišča je to pripeljala do ugotovitve, da je pravilo 40(5), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 v smislu sodne prakse, navedene v točki 77 te sodbe, nasprotna določba členu 76(2) Uredbe št. 207/2009, tako da ni bilo mogoče, da bi odbor za pritožbe upošteval dodatne dokaze o uporabi znamke, ki jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik v utemeljitev pritožbe, vložene pri njem.

85

Splošno sodišče pa je s tem napačno razlagalo člen 40(5) Uredbe št. 2868/95.

86

Čeprav iz besedila te določbe res izhaja, da mora UUNT, kadar v roku, ki ga določi, ni predložen noben dokaz o uporabi zadevne znamke, po uradni dolžnosti razveljaviti to znamko, pa taka ugotovitev ne velja, kadar so v navedenem roku predloženi dokazi o tej uporabi.

87

V takem primeru, razen če navedeni dokazi nikakor niso upoštevni za utemeljitev resne in dejanske uporabe znamke, se bo postopek nadaljeval. Tako mora UUNT, kot to določa člen 57(1) Uredbe št. 207/2009, stranke pozvati, tolikokrat, kot je potrebno, da podajo pripombe o navedbah, ki jih je naslovil nanje, in navedbah drugih strank. Če se nazadnje znamka razveljavi, se ne razveljavi na podlagi člena 40(5) Uredbe št. 2868/95, ki je v glavnem procesna določba, ampak izključno na podlagi materialnopravnih določb členov 51(1) in 57 Uredbe št. 207/2009.

88

Iz navedenega zlasti izhaja, da je, kot je bilo opozorjeno v točki 77 te sodbe, predložitev dokazov o uporabi znamke poleg dokazov, ki so bili predloženi v roku, ki ga je določil UUNT na podlagi člena 40(5) Uredbe št. 2868/95, mogoča po izteku navedenega roka in da UUNT nikakor ni prepovedano upoštevanje takih prepozno predloženih dokazov.

89

Kot je bilo navedeno v točki 81 te sodbe, pa ni sporno, da je v obravnavani zadevi družba Centrotherm Systemtechnik v roku, ki ga je določil UUNT, predložila različne dokaze za utemeljitev uporabe zadevne znamke. Prav tako ni sporno, da prvotno predloženi dokazi niso bili povsem neupoštevni, saj je odbor za pritožbe na njihovi podlagi delno zavrnil zahtevo za razveljavitev, ker je bila navedena uporaba dokazana za neko število proizvodov.

90

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah 62 in 63 izpodbijane sodbe razsodilo, da pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 preprečuje odboru za pritožbe, da bi uporabil diskrecijsko pravico, ki mu jo načeloma daje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 za morebitno upoštevanje dodatnih dokazov, ki so mu bili predloženi, napačno uporabilo pravo.

91

Iz tega je mogoče sklepati, da je treba drugi del tretjega pritožbenega razloga sprejeti in zato izpodbijano sodbo razveljaviti.

92

Družba Centrotherm Systemtechnik v okviru četrtega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče s tem, da ni ugotovilo, da se pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 v obravnavani zadevi ne uporablja, napačno uporabilo pravo.

93

Po eni strani in iz enakih razlogov, ki so bili navedeni že v utemeljitev prvega dela tretjega pritožbenega razloga, naj bi to pravilo kršilo Uredbo št. 207/2009, ker imetniku znamke nalaga dokazno breme glede resne in dejanske uporabe te znamke.

94

Po drugi strani bi bilo s strogo uporabo navedenega pravila v obravnavani zadevi kršeno načelo sorazmernosti. Cilj tega pravila, ki je zagotoviti učinkovitost postopka, bi namreč moral biti uravnotežen s težkimi in dokončnimi pravnimi posledicami razveljavitve znamke.

95

Družba centrotherm Clean Solutions trdi, da niti UUNT niti Splošno sodišče nimata pravice ne uporabiti pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95, ker načelo zakonitosti pomeni obveznost priznavanja polnega učinka uredb, dokler njihove neveljavnosti ne ugotovi pristojno sodišče v okviru za to predvidenega postopka.

96

Glede prvega dela tega pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev Uredbe št. 207/2009, je treba trditev pritožnice zavrniti iz enakih razlogov, zaradi katerih je Sodišče zavrnilo prvi del tretjega pritožbenega razloga.

97

Glede drugega dela navedenega pritožbenega razloga, ki se nanaša na nesorazmernost sankcije razveljavitve, kadar je, kot v obravnavani zadevi, razglašena na podlagi pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95, v obravnavani zadevi zadostuje navedba, da trditve, ki jih je v zvezi s tem navedla družba Centrotherm Systemtechnik, temeljijo na napačni predpostavki glede pomena tega pravila.

98

Kot izhaja iz točk od 85 do 87 te sodbe in v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe v sporni odločbi ter s presojo Splošnega sodišča v izpodbijani sodbi, je razveljavitev mogoče razglasiti na podlagi navedene določbe le, če ni bil v roku, ki ga je določil UUNT, predložen noben dokaz o uporabi sporne znamke ali če so dokazi povsem neupoštevni za utemeljitev resne in dejanske uporabe te znamke.

99

Vendar v obravnavani zadevi ni tako, ker je, kot izhaja iz preučitve drugega dela tretjega pritožbenega razloga, predložitev dokazov o uporabi znamke s strani družbe Centrotherm Systemtechnik v roku, ki ga je določil UUNT, izključila kakršno koli razveljavitev po uradni dolžnosti na podlagi pravila 40(5), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 in nasprotovala temu, da bi odbor za pritožbe ugotovil, kot je to napačno storil v izpodbijani odločbi, da nima diskrecijske pravice za morebitno upoštevanje dodatnih dokazov, ki so bili predloženi pozneje.

100

Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti.

101

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to ob razveljavitvi odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o sporu, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

102

V obravnavani zadevi Sodišče ugotavlja, da stanje postopka dovoljuje odločitev o sporu in je zato treba o njem dokončno odločiti.

103

Glede predmeta tožbe na prvi stopnji je treba opozoriti, da s to tožbo družba Centrotherm Systemtechnik predlaga delno razveljavitev sporne odločbe, in sicer v delu, v katerem je ugodeno zahtevi za razveljavitev sporne znamke. Ta tožba je tako uperjena zoper točko 2 izreka te določbe, s katero je odbor za pritožbe delno zavrnil pritožbo družbe Centrotherm Systemtechnik za razveljavitev odločbe oddelka za izbris z dne 30. oktobra 2007.

104

Družba Centrotherm Systemtechnik je v utemeljitev tožbe, vložene pri Splošnem sodišču, trdila, da ima, v nasprotju z napačno ugotovitvijo odbora za pritožbe v točki 36 sporne odločbe, ta organ v skladu s členom 76(2) Uredbe št. 207/2009 diskrecijsko pravico za upoštevanje dodatnih dokazov, ki jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik v utemeljitev svoje pritožbe, vložene pri njem.

105

Ker pa so se ti dokazi nanašali na dopolnitev dokazov, predloženih pravočasno, bi jih moral v obravnavani zadevi odbor za pritožbe upoštevati v skladu s sodno prakso, ki izhaja iz zgoraj navedene sodbe UUNT proti Kaul. Po mnenju družbe Centrotherm Systemtechnik bi morali k takemu upoštevanju pripeljati predvsem očitna upoštevnost navedenih dodatnih dokazov za izid postopka, funkcionalna kontinuiteta med odborom za pritožbe in oddelkom za izbris, neobstoj večjih procesnih pomanjkljivosti, ki bi nasprotovale temu upoštevanju, in nazadnje skrb za zagotovitev ravnotežja med zahtevami po nemotenem poteku postopka in potrebo po pravični vsebinski rešitvi, če gre za postopek, ki se lahko konča z resnimi posledicami, kot je razveljavitev znamke.

106

UUNT in družba centrotherm Clean Solutions predlagata zavrnitev tega razveljavitvenega razloga. Menita, da pravilo 40(5) Uredbe št. 2868/95 v obravnavani zadevi izključuje vsakršno upoštevanje spornih dodatnih dokazov s strani odbora za pritožbe. Poleg tega naj bi ta organ, tudi če bi predpostavili, da je ta odbor na podlagi člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 imel diskrecijsko pravico za morebitno upoštevanje teh dodatnih dokazov, ustrezno izvršil to pravico s tem, da je v točki 37 sporne odločbe navedel, kakšen bi bil rezultat – v obravnavani zadevi negativen – te izvršitve, če bi navedeno pravico dejansko imel.

107

Iz točke 36 sporne odločbe izhaja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da dodatnih dokazov, ki mu jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik, ne more upoštevati na podlagi diskrecijske pravice, ki jo člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 načeloma priznava UUNT, glede na okoliščino, da so bili ti dokazi predloženi po izteku roka iz člena 40(5), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95, ki je prekluzivni rok, katerega neupoštevanje samodejno povzroči razveljavitev znamke.

108

Kot izhaja iz točk od 85 do 90 te sodbe, pa taka presoja izhaja iz napačne razlage tega pravila 40(5) in je v nasprotju s členom 76(2) Uredbe št. 207/2009.

109

Poleg tega ter v nasprotju s trditvami UUNT in družbe centrotherm Clean Solutions ni mogoče ugotoviti, da je bila napaka iz sporne odločbe odpravljena le zato, ker je odbor za pritožbe nato v točki 37 sporne odločbe navedel, da tudi če bi lahko prosto presojal upoštevnost prepozno predloženih dokazov, razloga, iz katerega bi moral uresničiti to diskrecijsko pravico v korist pritožnice, ni bilo, saj je ta v zvezi s tem navedla le splošne trditve v zvezi z vlogo in vrednostjo pravice iz znamke, ne da bi se sklicevala na neobstoj možnosti predložitve dokazov o uporabi že na prvi stopnji.

110

Take splošne in kategorične navedbe namreč nikakor ne omogočajo ugotovitve, da je odbor za pritožbe učinkovito izvrševal diskrecijsko pravico, ki mu jo daje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 za odločitev – ki je obrazložena in pri kateri se ustrezno upoštevajo vse upoštevne okoliščine – ali je treba upoštevati dodatne dokaze, ki so mu predloženi, za izdajo odločbe, ki jo mora sprejeti (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo UUNT proti Kaul, točki 43 in 68).

111

V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da morebitno upoštevanje navedenih dodatnih dokazov s strani UUNT tako nikakor ne pomeni „usluge“ eni ali drugi stranki, ampak mora izražati rezultat objektivnega in obrazloženega izvrševanja diskrecijske pravice, ki jo člen 76(2) daje temu organu.

112

Poleg tega je treba poudariti, da je tako zahtevana obrazložitev še toliko pomembnejša, kadar se UUNT odloči, da ne bo upošteval prepozno predloženih dokazov.

113

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče med drugim razsodilo, da je to, da UUNT, kadar odloča v okviru postopka z ugovorom, upošteva prepozno navajana dejstva in prepozno predložene dokaze, lahko upravičeno zlasti takrat, kadar meni, da je očitno, da lahko prepozno navajana dejstva in prepozno predloženi dokazi vplivajo na izid pri njem vloženega ugovora, in kadar faza postopka in okoliščine, v katerih je prišlo do prepozne predložitve, ne nasprotujejo upoštevanju teh dejstev in dokazov (sodba UUNT proti Kaul, točka 44).

114

Te ugotovitve lahko predvsem enako in mutatis mutandis upravičijo to, da UUNT, kadar odloča o zahtevi za razveljavitev, upošteva dokaze o uporabi znamke, ki so, čeprav niso bili predloženi v roku, ki ga je ta določil na podlagi pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95, predloženi v poznejši fazi postopka kot dopolnitev dokazov, ki so bili predloženi v navedenem roku.

115

V obravnavani zadevi se v zvezi s tem lahko za upoštevno okoliščino šteje dejstvo, da je bila odločba o razveljavitvi, ki jo je sprejel oddelek za izbris, sprejeta po predložitvi prvotnih dokazov v zvezi z uporabo sporne znamke v roku, ki ga je določil ta oddelek, skupaj s pripombami, ki izražajo pomisleke glede zaupnosti in ponujajo dodatne dokaze.

116

Vendar odbor za pritožbe ni ustrezno preučil teh vidikov niti drugih dokazov, ki bi lahko bili upoštevni, poleg tega pa ni preučil morebitne upoštevnosti dodatnih dokazov, ki jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik.

117

Poleg tega je treba poudariti, da se v nasprotju s tem, kar je navedeno v točki 37 sporne odločbe, za morebitno upoštevanje dodatnih dokazov o uporabi znamke, ki so bili predloženi po izteku roka iz pravila 40(5) Uredbe št. 2868/95, ne zahteva nujno, da zainteresirana stranka ni mogla predložiti teh dokazov v navedenem roku.

118

Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba sporno odločbo razveljaviti v delu, v katerem je četrti odbor za pritožbe UUNT zavrnil pritožbo družbe Centrotherm Systemtechnik proti odločbi oddelka za izbris.

119

Navedeni odbor mora zlasti glede na napotila iz te sodbe in ob ustreznem upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin ter z obrazložitvijo svoje odločbe v zvezi s tem presoditi, ali je treba upoštevati dodatne dokaze, ki mu jih je predložila družba Centrotherm Systemtechnik, za odločitev, ki jo mora izdati na podlagi pritožbe, o kateri mora ponovno odločiti.

120

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da Sodišče, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških.

121

Člen 138(3) tega poslovnika, ki se na podlagi njegovega člena 184(1) uporablja v pritožbenem postopku, določa, da če vsaka stranka uspe samo deloma, nosi vsaka svoje stroške.

122

V obravnavani zadevi je treba poudariti, da čeprav je bil eden od pritožbenih razlogov, ki jih je navedla družba Centrotherm Systemtechnik, sprejet in je bila izpodbijana sodba zato razveljavljena, to ne velja za druge pritožbene razloge, ki jih je Sodišče zavrnilo.

123

Glede tožbe na prvi stopnji je treba poudariti, da je Sodišče z delno razveljavitvijo sporne odločbe prav tako ugodilo enemu od tožbenih razlogov, ki jih je navedla družba Centrotherm Systemtechnik. Iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da družba Centrotherm Systemtechnik, česar Sodišče ni razveljavilo, ni uspela z drugimi tožbenimi razlogi, ki jih je navedla na prvi stopnji.

124

V teh okoliščinah in ker sta stranki s predlogi uspeli le deloma tako na prvi stopnji kot v okviru tega pritožbenega postopka, je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: