EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 62009CJ0404

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. novembra 2011.
Evropska komisija proti Kraljevini Španiji.
Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 85/337/EGS - Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov - Prostoživeče živalske in rastlinske vrste - Dnevni kopi premoga - Območje ‚Alto Sil‘ - Posebno območje varstva - Območje, pomembno za Skupnost - Rjavi medved (Ursus arctos) - Divji petelin (Tetrao urogallus).
Zadeva C-404/09.

Oznaka ECLI: ECLI:EU:C:2011:768

Zadeva C-404/09

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/337/EGS – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktiva 92/43/EGS – Ohranjanje naravnih habitatov – Prostoživeče živalske in rastlinske vrste – Dnevni kopi premoga – Območje ‚Alto Sil‘ – Posebno območje varstva – Območje, pomembno za Skupnost – Rjavi medved (Ursus arctos) – Divji petelin (Tetrao urogallus)“

Povzetek sodbe

1.        Okolje – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktiva 85/337 – Obveznost pristojnih organov za izvedbo presoje pred izdajo dovoljenja – Projekti, ki se nanašajo na površinske kope

(Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, členi 2, 3 in 5(1) in (3))

2.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna območja varstva – Obveznosti držav članic – Projekti, ki se nanašajo na površinske kope na posebnih območjih varstva na podlagi Direktive 79/409 ali v njihovi neposredni bližini

(Direktiva Sveta 79/409, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/49 in 92/43, člena 6, od (2) do (4), in 7)

3.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna območja varstva – Obveznosti držav članic – Projekti, ki se nanašajo na površinske kope na posebnih območjih varstva na podlagi Direktive 79/409 ali v njihovi neposredni bližini

(Direktiva Sveta 79/409, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/49 in 92/43, člena 6, od (2) do (4), in 7)

4.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna območja varstva – Obveznosti držav članic – Projekti, ki se nanašajo na površinske kope na oziroma v neposredni bližini posebnih območij varstva Skupnosti

(Direktiva Sveta 92/43, člen 6(2); Odločba Komisije 2004/813)

1.        Država članica s tem, da je izdala soglasja za dnevna kopa, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala presojo, ki bi omogočala, da se primerno ugotovijo, opišejo in ocenijo neposredni, posredni in kumulativni vplivi obstoječih projektov dnevnih kopov, razen glede enega rudnika v zvezi z rjavim medvedom (Ursus arctos), ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 2, 3 ter 5(1) in (3) Direktive 85/337, kot je bila spremenjena z Direktivo 97/11.

(Glej točko 197 in točko 1 izreka.)

2.        Od datuma določitve območja kot posebnega območja varstva na podlagi Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/49, država članica – ki izda soglasje za dnevna kopa v neposredni bližini posebnih območij varstva, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala ustrezno presojo mogočih vplivov teh projektov in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, v katerih je dopustno izvesti projekt kljub z njim povezanim tveganjem za divjega petelina (Tetrao urogallus), ki je eno od naravnih bogastev, zaradi katerih je bilo zadevno območje uvrščeno kot posebno območje varstva, to je, da ni drugih ustreznih rešitev, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da je Komisija obveščena o izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000 – ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi z njenim členom 7.

(Glej točko 197 in točko 2 izreka.)

3.        Od datuma določitve območja kot posebnega območja varstva na podlagi Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/49, država članica, ki ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja velikega petelina, katerega prisotnost na zadevnem območju je vzrok za določitev tega območja kot posebnega območja varstva, zaradi prostih kopov, ki so v neposredni bližini tega območja, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi z njenim členom 7.

(Glej točko 197 in točko 2 izreka.)

4.        Država članica, ki od datuma sprejetja Odločbe 2004/813, v skladu z Direktivo 92/43 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, seznama območij, pomembnih za Skupnost, za atlantsko biogeografsko regijo, ne sprejme potrebnih ukrepov za preprečitev poslabšanja habitatov, vključno s habitati živalskih vrst, in vznemirjanj teh vrst zaradi določenih rudarskih dejavnosti na območju oziroma v neposredni bližini območja, ne izpolni obveznosti iz člena 6(2) te direktive glede območja, pomembnega za Skupnost.

(Glej točko 197 in točko 3 izreka.)







SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 24. novembra 2011(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/337/EGS – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktiva 92/43/EGS – Ohranjanje naravnih habitatov – Prostoživeče živalske in rastlinske vrste – Dnevni kopi premoga – Območje ‚Alto Sil‘ – Posebno območje varstva – Območje, pomembno za Skupnost – Rjavi medved (Ursus arctos) – Divji petelin (Tetrao urogallus)“

V zadevi C‑404/09,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 20. oktobra 2009,

Evropska komisija, ki jo zastopajo D. Recchia, F. Castillo de la Torre in J.‑B. Laignelot, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Španiji, ki jo zastopa N. Díaz Abad, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, A. Prechal (poročevalka), sodnica, K. Schiemann, sodnik, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 28. junija 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da:

–        s tem, da je izdala soglasja za dnevne kope „Fonfría“, „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala presojo, ki bi omogočala, da se primerno ugotovijo, opišejo in ocenijo neposredni, posredni in kumulativni vplivi obstoječih projektov dnevnih kopov,

Kraljevina Španija ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 2, 3 ter 5(1) in (3) Direktive Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 248), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 151) (v nadaljevanju: spremenjena Direktiva 85/337);

–        od leta 2000, datuma določitve območja „Alto Sil“ kot posebnega območja varstva (v nadaljevanju: POV) na podlagi Direktive Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 98), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 97/49/ES z dne 29. julija 1997 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 344, v nadaljevanju: Direktiva o pticah),

–        s tem, da je izdala soglasje za dnevna kopa „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala ustrezno presojo mogočih vplivov teh projektov in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, v katerih je dopustno izvesti projekt kljub z njim povezanim tveganjem za divjega petelina (Tetrao urogallus), ki je eno od naravnih bogastev, zaradi katerih je bilo območje „Alto Sil“ uvrščeno za POV – to je, da ni drugih ustreznih rešitev, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da je Komisija obveščena o izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000, in

–        s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja velikega petelina, katerega prisotnost na območju je vzrok za določitev tega območja za POV, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“,

Kraljevina Španija v zvezi z OPS „Alto Sil“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102, v nadaljevanju: Direktiva o habitatih) v povezavi s členom 7 te direktive;

–        Kraljevina Španija od januarja 1998 s tem, da v zvezi z obratovanjem rudnikov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“ in „Nueva Julia“ ni sprejela ukrepov, potrebnih za ohranitev ekološke vrednosti, ki jo ima območje „Alto Sil“, predlagano kot območje, pomembno za Skupnost (v nadaljevanju: OPS), na podlagi Direktive o habitatih, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi navedene direktive, kot je bila razlagana s sodbama z dne 13. januarja 2005 v zadevi Dragaggi in drugi (C‑117/03, Recueil, str. I‑167) in z dne 14. septembra 2006 v zadevi Bund Naturschutz in Bayern in drugi (C‑244/05, ZOdl., str. I‑8445);

–        od decembra 2004

–        s tem, da je dovolila obratovanje dnevnih kopov (za rudnike „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“ in „Nueva Julia“), ki lahko pomembno vplivajo na naravna bogastva, ki so bila odločilna za določitev območja „Alto Sil“ za OPS, brez primerne presoje mogočih vplivov teh rudnikov in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, v katerih je dopustno izvesti projekt kljub z njim povezanim tveganjem za ta naravna bogastva – to je, da ni drugih ustreznih rešitev, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da je Komisija obveščena o izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000, in

–        s tem, da v zvezi s temi projekti ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov, med njimi habitatov vrst, in vznemirjanja vrst, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“, „Nueva Julia“ in „Ampliación de Feixolín“,

Kraljevina Španija glede OPS „Alto Sil“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih.

 Pravni okvir

 Spremenjena Direktiva 85/337

2        Člen 2(1) spremenjene Direktive 85/337 določa:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Ti projekti so opredeljeni v členu 4.“

3        Člen 3 navedene direktive določa:

„Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in skladno s členi 4 do 11 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na naslednje dejavnike:

–        ljudi, živalstvo in rastlinstvo;

–        tla, vodo, zrak, podnebje in krajino;

–        materialno lastnino in kulturno dediščino;

–        medsebojne vplive dejavnikov, navedenih v prvi, drugi in tretji alineji.“

4        Člen 4(1) spremenjene Direktive 85/337 določa, da se „[o]b upoštevanju člena 2(3) […] projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.“

5        V Prilogi I k spremenjeni Direktivi 85/337 je vsebovan seznam projektov iz navedenega člena 4(1). Tako se točka 19 te priloge nanaša na „[k]amnolom[e] in dnevn[e] kop[e], kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov“.

6        V zvezi z drugimi vrstami projektov člen 4(2) te spremenjene direktive določa:

„Ob upoštevanju člena 2(3) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, s:

(a)      preverjanjem za vsak primer posebej,

ali

(b)      pragovi ali merili, ki jih postavi država članica odločijo, ali se bo projekt presojal skladno s členi 5 do 10.

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v (a) in (b).

[…]“

7        V okviru projektov, ki spadajo pod člen 4(2) te direktive, je v točki 13 njene Priloge II navedena „[v]saka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I in Prilogi II, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in lahko imajo pomembne škodljive vplive na okolje“.

8        Člen 5 spremenjene Direktive 85/337 določa:

„1.      V primeru projektov, ki morajo biti skladno s členom 4 predmet presoje vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, ki jih določa Priloga IV, v kolikor: države članice menijo, da so informacije pomembne za dano fazo postopka pridobivanja soglasja in glede na posebne značilnosti posameznega projekta ali vrste projekta in lastnosti okolja, ki bodo verjetno prizadete;

(a)      države članice menijo, da so informacije pomembne za dano fazo postopka pridobivanja soglasja in glede na posebne značilnosti posameznega projekta ali vrste projekta in lastnosti okolja, ki bodo verjetno prizadete;

(b)      se lahko po mnenju držav članic od nosilca projekta upravičeno zahteva, da zbere te informacije, pri čemer med drugim upošteva tekoče poznavanje in metode presoje.

[…]

3.      Informacije, ki jih mora zagotoviti nosilec projekta skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

–        opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta,

–        opis načrtovanih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti odpravili pomembn[i] škodljiv[i] vpliv[i],

–        podatke za potrebe opredelitve in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje,

–        povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta in prikaz glavnih razlogov za njegovo odločitev, z upoštevanjem vplivov na okolje,

–        netehnični povzetek informacij, navedenih v prejšnjih alinejah.

[…]“

9        Priloga IV k spremenjeni Direktivi 85/337 določa, katere informacije je treba zagotoviti v skladu s členom 5(1) te direktive:

„1.      Opis projekta, ki vključuje zlasti:

–        opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in zahtev glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem,

–        opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer lastnosti in količine uporabljenih materialov,

–        ocena vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka in tal, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje, itn.), izhajajočih iz obratovanja predlaganega projekta.

2.      Povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

3.      Opis okoljskih pojavov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, vključujoč zlasti prebivalstvo, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialno premoženje, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino in medsebojne odnose med zgornjimi dejavniki.

4.      Opis […] verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki izhajajo iz:

–        obstoja projekta,

–        rabe naravnih virov,

–        emisije onesnažil, ustvarjanja motenj in odstranjevanja odpadkov,

in nosilec projekta opis metod napovedovanja, ki jih je uporabil za presojo vplivov na okolje.

5.      Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, odpravljanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

6.      Netehnični povzetek informacij, pripravljenih po zgornjih točkah.

7.      Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij.“

10      Glede pojma „opis“ iz točke 4 navedene Priloge IV je v njej določeno, da bi moral „[t]a opis […] zajemati neposredne vplive in [po potrebi] […] posredne, sekundarne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta“.

 Direktiva o pticah

11      Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah določa, da države članice v POV razvrstijo ozemlja, ki so najprimernejša za varstvo ptic, naštetih v Prilogi I k navedeni direktivi, in ptic selivk.

12      V Prilogi I k Direktivi o pticah je med drugim naveden divji petelin (Tetrao urogallus).

13      Člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah natančneje opredeljuje varstvo, ki so ga deležna POV:

„V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena.“

 Direktiva o habitatih

14      V skladu s šesto uvodno izjavo Direktive o habitatih „je treba, da se zagotovi obnovitev ali vzdrževanje ugodnega stanja naravnih habitatov in vrst, pomembnih za Skupnost, določiti posebna ohranitvena območja, da se po določenem časovnem razporedu vzpostavi usklajeno evropsko ekološko omrežje“.

15      V sedmi uvodni izjavi te direktive je navedeno:

„[da] bo treba vsa določena območja skupaj z območji, ki so ali bodo uvrščena med posebna območja varstva na podlagi [d]irektive [o pticah], vključiti v usklajeno evropsko ekološko omrežje.“

16      V deseti uvodni izjavi Direktive o habitatih je navedeno, da „[…] je treba opraviti ustrezno presojo vsakega načrta ali programa, ki bi lahko pomembno vplival na cilje ohranjanja območja, ki je bilo ali bo določeno.“

17      Člen 3 Direktive o habitatih določa:

„1.      Vzpostavi se usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. To omrežje, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II, omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.

Omrežje Natura 2000 vključuje posebna območja varstva, ki so jih države članice določile na podlagi Direktive [o pticah].

2.      Vsaka država članica prispeva k vzpostavitvi Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatnih tipov in habitatov vrst iz odstavka 1 na njenem ozemlju. Zato vsaka država članica skladno s členom 4 določi posebna ohranitvena območja, pri čemer upošteva cilje iz odstavka 1.

[…]“

18      Člen 4 te direktive določa:

„1.      Na podlagi meril iz Priloge III (faza 1) in ustreznih znanstvenih informacij vsaka država članica predlaga seznam območij in označi, kateri naravni habitatni tipi iz Priloge I in domorodne vrste iz Priloge II so prisotni na teh območjih. […]

Seznam se pošlje Komisiji v treh letih od notifikacije te direktive skupaj z informacijami o vsakem območju. […]

2.      Na podlagi meril iz Priloge III (faza 2) ter v okviru vsake od petih biogeografskih regij iz člena 1(c)(iii) in celotnega ozemlja iz člena 2(1) Komisija izdela iz seznamov držav članic v soglasju z vsako državo članico osnutek seznama [OPS], v katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami.

[…]

Seznam območij, ki so bila izbrana za [OPS], na katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami, sprejme Komisija skladno s postopkom iz člena 21.

[…]

4.      Ko je [OPS] sprejeto skladno s postopkom iz odstavka 2, zadevna država članica čim prej […] določi to območje za posebno ohranitveno območje […].

5.      Takoj, ko je območje uvrščeno na seznam iz tretjega pododstavka odstavka 2, zanj velja člen 6(2), (3) in (4).“

19      Člen 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih določa:

„2.      Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

3.      Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

4.      Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.

Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.“

20      Člen 7 Direktive o habitatih določa:

„Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive [o pticah] za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi [o pticah], če je slednji datum kasnejši.“

21      V Prilogi IV k Direktivi o habitatih, naslovljeni „Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati“, je rjavi medved (Ursus arctos) v točki (a) naveden kot prednostna vrsta.

 Dejansko stanje in predhodni postopek

22      Območje „Alto Sil“, ki leži na severozahodu regije Castilla y León, v bližini regij Galicije in Asturije, obsega več kot 43.000 hektarjev ob zgornjem toku reke Sil.

23      Kraljevina Španija je januarja 1998 to območje predlagala za OPS v skladu s členom 4(1) Direktive o habitatih.

24      Ta država članica je z učinkom od 1. januarja 2000 med drugim isto območje na podlagi Direktive o pticah določila za POV, ker so bile na njem prisotne številne vrste ptic iz Priloge I k tej direktivi, med drugim reproduktivna populacija divjega petelina.

25      Komisija je 7. decembra 2004 z Odločbo Komisije z dne 7. decembra 2004 o sprejemu, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, seznama območij, pomembnih za Skupnost, za atlantsko biogeografsko regijo (2004/813/ES) (UL L 387, str. 1) območje „Alto Sil“ vključila v ta seznam pod oznako ES 0000210.

26      V standardiziranem obrazcu s podatki o tem območju, ki ga je Kraljevina Španija posredovala Komisiji ob predlaganju tega območja za OPS, je med drugim navedena prisotnost od 10 do 15 osebkov rjavega medveda in od 42 do 47 moških osebkov kantabrijske podvrste divjega petelina (Tetrao urogallus cantabricus).

27      V tem obrazcu so navedeni zlasti ti habitatni tipi:

–        4030 – evropske suhe resave (50 % območja),

–        4090 – endemične oromediteranske resave z uleksom (6 % območja),

–        6160 – oroiberska travišča s prevladujočo vrsto Festuca indigesta (1 % območja),

–        8230 – silikatno skalovje s pionirskimi združbami zveze Sedo-Scleranthion ali Sedo albi-Veronicion dillenii (13 % območja) in

–        9230 – galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica (6 % območja).

28      V njem je prav tako navedeno, da je populacija divjega petelina na območju regionalnega (50 % moških osebkov avtonomne skupnosti Castilla y León) in nacionalnega pomena (2 % moških osebkov na španskem ozemlju).

29      Glede na isti obrazec je ranljivost območja „posledica predvsem dnevnih kopov“.

30      Komisija je bila leta 2001 obveščena o tem, da se na območju „Alto Sil“ ali v njegovi neposredni bližini nahajajo številni dnevni kopi premoga, s katerimi upravlja podjetje Minero Siderúrgica de Ponferrada SA, ki se zdaj imenuje Coto Minero Cantábrico SA.

31      Iz spisa je razvidno, da je mogoče dnevne kope, na katere se nanaša ta postopek, razdeliti v dve skupini.

32      Prva skupina rudnikov leži severno od reke Sil in občine Villablino (v nadaljevanju skupaj: severni rudniki). Vsi se nahajajo znotraj OPS „Alto Sil“.

33      Najprej gre za dnevni kop, imenovan „Feixolín“, za katerega je bilo soglasje izdano 1. januarja 1986 za površino 95,86 hektarja in ki je obratoval med letoma 2000 in 2008. Zdaj je v postopku „renaturacije“.

34      V tem sklopu severnih dnevnih kopov je tudi dnevni kop, imenovan „Ampliación de Feixolín“, katerega projekt obratovanja obsega skupno površino 93,9 hektarja.

35      Glede tega rudnika so španske oblasti 9. novembra 2009 izrekle kazen in naložile nekatere ukrepe, ker je rudnik že obratoval na 35,24 hektarja, čeprav še ni imel soglasja.

36      Za obratovanje istega rudnika na delu površine projekta obratovanja, to je na 39,62 hektarja, je bilo 11. junija 2009 vendarle izdano soglasje. 7. oktobra 2009 so bili naloženi ukrepi za omejitev in izravnavo vplivov tega obratovanja na okolje.

37      Tretji severni rudnik se imenuje „Fonfría“. Obsega 350 hektarjev, soglasje zanj pa je bilo izdano 21. julija 1999. Izkopavanje premoga na tem območju je potekalo od januarja 2001 in se je končalo decembra 2010.

38      Južno od reke Sil in severozahodno od občine Villaseca de Laciana so še trije dnevni kopi premoga, na katere se nanaša ta postopek (v nadaljevanju skupaj: južni rudniki).

39      Predvsem gre za rudnike, imenovane „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, ki obsegajo 196 hektarjev. Soglasje za te rudnike je bilo izdano med letoma 1984 in 2002. Večina od njih od leta 2002 ne obratuje več. Zdaj se na njih v veliki meri izvaja „renaturacija“.

40      Dalje je treba omeniti rudnik, imenovan „Nueva Julia“, za katerega je bilo soglasje izdano 16. septembra 2003 za skupno površino 405 hektarjev in ki obratuje od leta 2006.

41      Nazadnje, za rudnik z imenom „Ladrones“ je bilo soglasje izdano 24. decembra 2003 za skupno površino 117 hektarjev. Rudnik še ne obratuje.

42      Ti južni rudniki mejijo drug na drugega. Le rudnik „Ladrones“ leži znotraj meja OPS „Alto Sil“, preostali rudniki pa zunaj meja navedenega OPS.

43      Komisija je ocenila, da španske oblasti glede teh rudnikov niso izpolnile obveznosti iz spremenjene Direktive 85/337 in Direktive o habitatih, zato je po preučitvi informacij, ki so ji jih posredovale te oblasti, 18. julija 2003 na Kraljevino Španijo naslovila pisni opomin.

44      Komisija je zlasti menila, da pri presoji vplivov na okolje niso bili dovolj upoštevani mogoče vznemirjanje rjavega medveda in kumulativni učinki obratovanja, in je po preučitvi stališč Kraljevine Španije v zvezi s pisnim opominom na to državo članico 22. decembra 2004 naslovila obrazloženo mnenje.

45      Kraljevina Španija je v odgovor med drugim predložila poročilo, v katerem so preučeni vplivi različnih projektov in predlagani ukrepi za varstvo območja (v nadaljevanju: poročilo iz leta 2005).

46      Komisija je zlasti zaradi upoštevanja zgoraj navedenih sodb Dragaggi in drugi ter Bund Naturschutz in Bayern in drugi na Kraljevino Španijo 29. februarja 2008 naslovila dodatni pisni opomin.

47      Kraljevina Španija je odgovorila z dopisom z dne 7. maja 2008 in se sklicevala zlasti na neobstoj pomembnih motenj za okolje, ki jih je mogoče pripisati dnevnim kopom, ter izrazila svoj namen za izdelavo strateškega načrta za uskladitev nadaljevanja dejavnosti dnevnih kopov znotraj območja „Alto Sil“ s sistemom varstva naravnih bogastev, ki ga vzpostavlja pravo Skupnosti.

48      Komisija je 1. decembra 2008 izdala dodatno obrazloženo mnenje, v katerem je ponovila očitke iz dodatnega pisnega opomina in Kraljevino Španijo pozvala, naj ravna v skladu s tem mnenjem v dveh mesecih po njegovem prejemu.

49      Komisija je presodila – zlasti ob upoštevanju stališč in dokumentacije, ki jo je Kraljevina Španija predložila v odgovoru na to dodatno obrazloženo mnenje –, da položaj še vedno ni zadovoljiv, in vložila to tožbo.

 Predlog za odreditev pripravljalnega ukrepa in, podredno, ponovno odprtje ustnega postopka

50      Kraljevina Španija je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča 15. julija 2011, predlagala, naj Sodišče odredi pripravljalni ukrep v skladu s členom 60 Poslovnika Sodišča, podredno pa, naj ob uporabi člena 61 tega poslovnika ponovno odpre ustni postopek.

51      Kraljevina Španija v podporo predlogu navaja – v nasprotju s tem, kar je ugotovila generalna pravobranilka v sklepnih predlogih –, da iz spisa ne izhaja, da dnevna kopa „Ampliación de Feixolín“ in „Ladrones“ že obratujeta, na kar je ta država članica opozorila že v odgovoru na tožbo in dupliki.

52      Po mnenju Kraljevine Španije so dejanske premise, na katere se opira analiza generalne pravobranilke, nepravilne.

53      Kraljevina Španija je Sodišču predlagala, naj ji dovoli predložiti nove dokaze glede dejanskega stanja dnevnih kopov „Ampliación de Feixolín“ in „Ladrones“, podredno pa, naj ponovno odpre ustni postopek.

54      V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da je iz spisa in zlasti iz tabele z naslovom „Aktivni rudniki“ na strani 50 poročila iz leta 2005 razvidno, da so se na dnevnem kopu „Ampliación de Feixolín“ opravljale nekatere dejavnosti v zvezi z obratovanjem, ki so vodile do uničenja habitatov, predvsem 19,9 hektarja habitata 9230 – galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica. Čeprav iz spisa izhaja, da je bila z odločbo z dne 9. novembra 2009 upravljavcu tega dnevnega kopa izrečena prepoved obratovanja in naložena kazen, ker je obratovanje nadaljeval, ne da bi za to pridobil predhodno soglasje, pa je res, da je rudarjenje potekalo na površini 35,24 hektarja. To je potrjeno s poročilom o ogledu območja, ki ga je Kraljevina Španija predložila v prilogi k dupliki in v katerem je potrjeno, da čeprav na tem območju očitno ni potekalo izkopavanje premoga, so druge dejavnosti privedle do uničenja vegetacije.

55      Drugič, v nasprotju s trditvami Kraljevine Španije iz sklepnih predlogov generalne pravobranilke ni razvidno, da bi se ti opirali na premiso, da dnevni kop „Ladrones“ že obratuje. Nasprotno, očitki Komisije v zvezi s tem rudnikom, ki jih je preučila generalna pravobranilka, se nanašajo na pomanjkljivosti presoje vplivov na okolje projekta rudnika. Ti očitki se v nasprotju z drugimi zato nanašajo na postopek izdaje soglasja za ta rudnik, ne pa na morebitne dejavnosti v zvezi z obratovanjem na območju tega rudnika, ki so bile izvedene po izdaji dovoljenja zanj.

56      Zato ni treba odrediti pripravljalnega ukrepa, ki ga je predlagala Kraljevina Španija.

57      Glede podrednega predloga za ponovno odprtje ustnega postopka je treba spomniti, da lahko Sodišče po uradni dolžnosti, na predlog generalnega pravobranilca ali na predlog strank v skladu s členom 61 Poslovnika odredi ponovno odprtje ustnega postopka, kadar meni, da ni dovolj poučeno ali da je o zadevi treba razsoditi na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (glej zlasti sodbi z dne 16. decembra 2008 v zadevi Cartesio, C-210/06, ZOdl., str. I‑9641, točka 46, in z dne 26. maja 2011 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑306/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 60).

58      Vendar Statut Sodišča Evropske unije in njegov poslovnik strankam ne dajeta možnosti, da predložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji, točka 61).

59      Sodišče v obravnavani zadevi po opredelitvi generalne pravobranilke meni, da ima v obravnavanem primeru na voljo vse potrebne podatke za odločitev v zadevnem sporu in da zadeve ni treba preučiti na podlagi trditev, o katerih se pred tem sodiščem ni razpravljalo. Ponovnega odprtja ustnega postopka zato ni treba odrediti.

 Tožba

 Prvi očitek: neupoštevanje členov 2, 3 ter 5(1) in (3) spremenjene Direktive 85/337 glede presoj vplivov na okolje projektov dnevnih kopov „Fonfría“, „Nueva Julia“ in „Ladrones“

 Trditve strank

60      Komisija v okviru prvega očitka trdi, da presoje vplivov na okolje rudnikov „Fonfría“, „Nueva Julia“ in „Ladrones“ vsebujejo pomembne pomanjkljivosti, zaradi česar so te presoje neustrezne in neskladne s spremenjeno Direktivo 85/337.

61      Komisija se v zvezi s tem sklicuje na točko 4 Priloge IV k tej direktivi, predvsem na opombo glede pojma „opis“ v tej točki, ki implicira, da mora projekte, ki spadajo na področje uporabe te direktive, spremljati opis njihovih pomembnih vplivov na okolje, ki predstavlja njihove „neposredne, posredne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne […] vplive“.

62      Komisija iz tega sklepa, da bi morale v obravnavanem primeru presoje vplivov na okolje projektov obratovanja zadevnih rudnikov vsebovati analizo pomembnih kumulativnih vplivov, ki jo utegne imeli bližina več hkrati obratujočih dnevnih kopov v dolini Laciana. Vendar je v poročilu iz leta 2005 potrjeno, da taka analiza pred izdajo soglasja za tri od zadevnih rudnikov ni bila opravljena.

63      Poleg tega Komisija opozarja na te posebne pomanjkljivosti presoje vplivov na okolje v zvezi s tremi rudniki, na katere se nanaša ta očitek:

–        glede rudnika „Fonfría“ naj nič v prvotni presoji ne bi kazalo, da je bila opravljena presoja mogočega vznemirjanja divjega petelina, čeprav so oblasti vedele za prisotnost te vrste na rastišču v bližini območja izkoriščanja rudnika. Poleg tega je bilo v poročilu iz leta 2005 brez kakršne koli druge razlage navedeno, da se ta rudnik nahaja v načrtu ohranitve rjavega medveda;

–        čeprav naj bi bil rudnik „Ladrones“ zelo blizu rastišč divjega petelina, kar bi opravičevalo določitev kritičnega območja v načrtu ohranitve te vrste, naj noben element ne bi kazal, da je bila ta prisotnost upoštevana pri prvotni presoji v zvezi s tem rudnikom. Glede rjavega medveda se je ta presoja omejila na ugotovitev, da se ta rudnik nahaja v načrtu ohranitve te vrste, vendar ne bo njenega pomembnega vznemirjanja, ker rudarjenje „ne vpliva škodljivo na nobeno kritično območje in ne povzroča nikakršnega bariernega učinka med različnimi jedri“, in

–        v zvezi z rudnikom „Nueva Julia“ naj presoja ne bi vsebovala nikakršnega podatka o dveh najbolj spornih vrstah, namreč divjem petelinu in rjavem medvedu. Učinke tega rudnika, ki leži znotraj OPS, naj bi zagotovo bilo mogoče občutiti na razdalji več kilometrov in bi torej lahko vplivali na habitate in vrste znotraj OPS. Vendar se zdi, da ta možnost ni bila upoštevana.

64      Kraljevina Španija najprej – glede razlage pojma „opis“ iz točke 4 Priloge IV k spremenjeni Direktivi 85/337 – trdi, da uporaba pogojnika v opombi k tej točki, glede dejstva, da „[bi moral] [t]a opis […] zajemati“, kaže na to, da ni nujno, da so v zahtevanem opisu omenjeni kumulativni učinki različnih projektov na okolje, ampak je le zaželeno, da je v njem vsebovan tak opis. Uporabljena formulacija v drugih jezikovnih verzijah te direktive naj bi potrjevala tako razlago.

65      Poleg tega naj po mnenju te države članice tak opis kumulativnih učinkov v obravnavanem primeru ne bi bil nujen, ker so bila soglasja za zadevne rudnike izdana v zelo različnih obdobjih in ker so območja OPS, na katera vplivajo rudniki, prav tako različna.

66      Vsekakor pa naj bi poročilo iz leta 2005 vsebovalo natančen opis mogočih učinkov vsakega od zadevnih rudnikov in kumulativnih mogočih učinkov, ki bi jih lahko povzročili skupaj z drugimi rudniki.

67      V zvezi z rudnikom „Fonfría“ naj bi bilo v navedenem poročilu iz leta 2005 na podlagi opisa kumulativnih učinkov izkazano, da v OPS ni nikakršnega pomembnega vznemirjanja zavarovanih vrst.

68      Isto naj bi veljalo za rudnik „Nueva Julia“. Glede rjavega medveda naj bi bilo v poročilu iz leta 2005 na podlagi presoje kumulativnih učinkov na okolje rudnikov in zadevnih projektov izkazano, da ne bo prizadeto nobeno kritično območje ali koridor, tako da učinek tega projekta na to vrsto ne bo pomemben.

69      Kraljevina Španija v zvezi z zavarovanimi vrstami ptic iz naslova POV in zato iz naslova OPS „Alto Sil“ trdi, da ni bilo pomembnega vznemirjanja nobene vrste. V zvezi z rudnikom „Ladrones“ naj bi bilo v poročilu iz leta 2005 izkazano, da ni pomembnega vpliva na habitat 4020, ki je bil opredeljen kot prednostni habitat divjega petelina v načrtu ohranitve te vrste.

 Presoja Sodišča

70      Prvič, glede prvega očitka Komisije v delu, ki se nanaša na projekt obratovanja dnevnega kopa premoga „Fonfría“, je treba opozoriti, da se v skladu s členom 3(2) Direktive 97/11 za zahteve za soglasja, vložene pred potekom roka iz odstavka 1 navedenega člena 3, to je pred 14. marcem 1999, še naprej uporabljajo določbe Direktive 85/337 v različici, ki je veljala pred spremembami, uvedenimi z Direktivo 97/11.

71      Iz spisa izhaja, da je bila zahteva za soglasje za projekt rudnika „Fonfría“ vložena 11. marca 1998.

72      Sodišče tako ne more ugoditi predlogu Komisije, naj ugotovi kršitev določb spremenjene Direktive 85/337 v zvezi s tem projektom.

73      Poleg tega očitka Komisije glede tega projekta ni mogoče razumeti kot prizadevanja, da se ugotovi kršitev Direktive 85/337 v različici, ki je veljala pred spremembami, uvedenimi z Direktivo 97/11.

74      To velja toliko bolj, ker so nekatere spremembe, uvedene z Direktivo 97/11, neposredno upoštevne za presojo utemeljenosti tega očitka. To velja zlasti za vključitev omembe – v točko 19 Priloge I k Direktivi 85/337 – dnevnih kopov s površino, večjo od 25 hektarjev, ki kaže na to, da je nujno, da so ti predmet presoje po členu 4(1) spremenjene Direktive 85/337 samo, če se nanašajo na zahteve za izdajo soglasja, vložene po 14. marcu 1999.

75      Zato je treba prvi očitek v delu, ki se nanaša na rudnik „Fonfría“, zavrniti.

76      Drugič, preučiti je treba, ali je v obravnavanem primeru presoja vplivov na okolje projektov obratovanja dnevnih kopov „Nueva Julia“ in „Ladrones“, opravljena v skladu s spremenjeno Direktivo 85/337, neprimerna, kot trdi Komisija, ker ne vsebuje analize kumulativnih učinkov na okolje, ki bi jih lahko imeli ti projekti in drugi rudniki, kot so delujoči dnevni kopi premoga ali tisti, za katerih dejavnost je bilo izdano soglasje ali pa je v postopku izdaje soglasja.

77      V zvezi s tem v nasprotju s trditvami Kraljevine Španije iz uporabe pogojnika v opombi k točki 4 Priloge IV k spremenjeni Direktivi 85/337, glede dejstva, da „[bi moral] [t]a opis […] zajemati […] [po potrebi] kumulativne […] vplive […] projekta“, ni mogoče sklepati, da mora presoja vplivov na okolje vsebovati kumulativne vplive različnih projektov na okolje, ampak da je taka analiza samo zaželena.

78      Obseg te obveznosti presoje vplivov na okolje izhaja iz člena 3 spremenjene Direktive 85/337, v skladu s katerim presoja vplivov na okolje primerno glede na vsak posamezen primer in skladno s členi od 4 do 11 te direktive opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na ljudi, živalstvo in rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebje in krajino, materialno lastnino in kulturno dediščino ter medsebojne vplive teh dejavnikov.

79      Ob upoštevanju obsežnega področja uporabe in širokega cilja spremenjene Direktive 85/337, ki izhajata iz njenih členov 1(2), 2(1) in 3 (glej v tem smislu sodbo z dne 24. oktobra 1996 v zadevi Kraaijeveld in drugi, C‑72/95, Recueil, str. I‑5403, točki 30 in 31), zgolj okoliščina, da lahko obstaja negotovost o natančnem pomenu uporabe pogojnika v besedilu „[bi moral] [t]a opis […] zajemati“ v opombi k točki 4 Priloge IV k spremenjeni Direktivi 85/337, pa čeprav je tako besedilo tudi v drugih jezikovnih različicah te direktive, ne more voditi k temu, da se ne uporabi široka razlaga njenega člena 3.

80      Zato je treba ta člen razumeti tako, da mora – ker morajo biti v presoji vplivov na okolje predvsem primerno opredeljeni, opisani in presojani posredni vplivi projekta – ta presoja prav tako vsebovati analizo kumulativnih učinkov na okolje, ki jih utegne imeti ta projekt, če se ga ocenjuje skupaj z drugimi projekti, če je taka analiza nujna za zagotovitev, da presoja obsega preučitev vseh pomembnih vplivov na okolje zadevnega projekta.

81      Kraljevina Španija navaja, da v obravnavanem primeru taka kumulativna presoja ni bila potrebna, ker so zadevni rudniki oddaljeni drug od drugega in ker so bila soglasja zanje izdana v različnih obdobjih.

82      Vendar iz spisa nikakor ni razvidno, da bi to veljalo predvsem za projekta „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ker ležita ta južna dnevna kopa blizu drug drugega in ker sta bila postopka za izdajo soglasij zanju vodena vzporedno.

83      Poleg tega, čeprav – kot trdi Kraljevina Španija – bi moralo poročilo iz leta 2005 vsebovati tako kumulativno analizo, s tem poročilom ne bi mogel biti nadomeščen neobstoj te analize v okviru prvotne presoje, ker je v členu 2(1) spremenjene Direktive 85/337 zahtevano, da je presoja opravljena pred izdajo soglasja za projekt.

84      Tretjič, treba je preveriti, ali – tako kot trdi Komisija – mogoči in specifični vplivi projektov dnevnih kopov premoga „Nueva Julia“ in „Ladrones“ na divjega petelina in rjavega medveda niso bili zadosti preučeni v presoji vplivov teh projektov na okolje.

85      Najprej, presoja vplivov na okolje z dne 25. avgusta 2003 v zvezi s projektom rudnika „Nueva Julia“ se nanaša samo na vpliv tega projekta na nekatere dvoživke. Ta presoja ne vsebuje nikakršnega indica o tem, da je bila dejansko opravljena presoja o vplivih navedenega projekta na rjavega medveda in divjega petelina.

86      Vendar bi bila analiza vplivov tega projekta na ti vrsti potrebna, ker, po eni strani, španski organi ne morejo zanemariti prisotnosti navedenih vrst na območju „Alto Sil“. Kraljevina Španija je namreč leta 1998 predlagala uvrstitev območja „Alto Sil“ za OPS predvsem zaradi prisotnosti teh dveh vrst na njem, z učinkom od leta 2000 pa je ista država članica uvrstila to območje za POV zato, ker je na njem prisoten divji petelin.

87      Po drugi strani, čeprav je ta rudnik zunaj OPS, ni sporno, da leži neposredno ob tem območju, tako da ni mogoče, da ne bi vplival nanj.

88      Taka analiza naj bi bila toliko bolj potrebna, ker je v standardiziranem obrazcu s podatki o območju „Alto Sil“, ki ga je Kraljevina Španija predložila Komisiji, ko je bila predlagana uvrstitev tega območja za OPS, ta država članica poudarila, da je ranljivost navedenega območja predvsem posledica dnevnih kopov.

89      Dalje, v zvezi s projektom dnevnega kopa premoga „Ladrones“ je treba ugotoviti, da izjava o vplivih na okolje z dne 9. oktobra 2003 omenja prisotnost rjavega medveda na območju „Alto Sil“, predlaganem za OPS, vendar je v njej ugotovljeno, da rudnik povzroča le majhno izgubo habitata, ugodnega za to vrsto, da ne vpliva na nobeno kritično območje vrste in ne ustvarja „bariernega učinka“ med različnimi jedri, kot naj bi izhajalo iz poročila z dne 5. junija 2001.

90      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Komisija v zvezi z rjavim medvedom ni predložila nobenega dokumenta, ki bi lahko vzbudil dvom o pravilnosti te presoje vplivov projekta na okolje.

91      Glede divjega petelina je v teh izjavah o vplivih na okolje navedeno, da je predstavnik združenja za varstvo okolja predvsem poudaril mogoč vpliv projekta na to vrsto, da je nosilec projekta tej navedbi oporekal in da je bila ta navedba zadosti preučena in ocenjena. Vendar ne iz navedene izjave ne iz drugih dokumentov, ki jih je predložila Kraljevina Španija, ni razvidno, da je bila opravljena presoja vplivov projekta na divjega petelina. Vendar bi bila iz razlogov, ki so bili omenjeni že v točkah od 86 do 88 te sodbe, analiza vplivov projekta na to vrsto nujna.

92      Zato je treba ugotoviti, da ta presoja glede divjega petelina ni primerna.

93      Nazadnje, za tako ugotovljene napake v presojah vplivov na okolje v zvezi s projektoma rudnikov „Nueva Julia“ in „Ladrones“ se ne more šteti, da so odpravljene s poročilom iz leta 2005, ker, kot je že bilo opozorjeno v točki 83 te sodbe, člen 2(1) spremenjene Direktive 85/337 zahteva, da je presoja opravljena pred izdajo soglasja za projekt.

94      Zato je treba prvi očitek, v delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve členov 2, 3 ter 5(1) in (3) spremenjene Direktive 85/337 glede presoj vplivov na okolje v zvezi s projekti dnevnih kopov „Nueva Julia“ in „Ladrones“ – razen glede zadnjega projekta glede rjavega medveda – sprejeti.

 Drugi očitek: neupoštevanje člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih glede divjega petelina, kot je zavarovan od uvrstitve območja „Alto Sil“ leta 2000 za POV

 Prvi del drugega očitka

–       Trditve strank

95      Komisija trdi, da je Kraljevina Španija s tem, da je izdala soglasje za rudnika „Nueva Julia“ in „Ladrones“, kršila člen 6(3) in (4) Direktive o habitatih glede varstva, ki ga je divji petelin deležen od uvrstitve območja „Alto Sil“ za POV od leta 2000.

96      Kraljevina Španija zatrjuje, da presoji projektov navedenih rudnikov vsebujeta zadostno presojo morebitnih vplivov teh projektov na to vrsto.

–       Presoja Sodišča

97      Iz člena 7 Direktive o habitatih je razvidno, da obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih nadomestijo vse obveznosti iz prve povedi člena 4(4) Direktive o pticah od datuma začetka izvajanja Direktive o habitatih ali datuma, ko država članica določi ta območja po Direktivi o pticah, če je ta datum poznejši (glej zlasti sodbo z dne 13. decembra 2007 v zadevi Komisija proti Irski, C‑418/04, ZOdl., str. I‑10947, točka 173).

98      V obravnavanem primeru je treba očitek glede presoje vplivov projektov „Nueva Julia“ in „Ladrones“ na vrste, zavarovane iz naslova POV „Alto Sil“, predvsem na divjega petelina, preučiti glede na določbe člena 6(3) in (4) Direktive o habitatih v zvezi s projekti, za katere ni sporno, da je bila zahteva za soglasje zanje vložena po tem, ko je bilo območje „Alto Sil“ uvrščeno za POV.

99      Ustrezna presoja posledic za območje, na katero se na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih nanaša načrt ali projekt, pomeni, da je treba pred odobritvijo, upoštevajoč najboljša znanstvena dognanja na tem področju, opredeliti vse vidike načrta ali projekta, ki lahko sami ali skupaj z drugimi načrti ali projekti vplivajo na cilje ohranjanja tega območja. Pristojni nacionalni organi to dejavnost dovolijo le, če so se prepričali, da nima škodljivih vplivov na celovitost tega območja. To je podano, kadar z znanstvenega stališča ne obstaja razumen dvom o neobstoju teh učinkov (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Irski, točka 243).

100    Presoje, opravljene na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih, ni mogoče šteti za primerno, če vsebuje praznine in ne popolnih, natančnih in dokončnih sklepov, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del, ki so bila predvidena na zadevnem POV (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2007 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑304/05, ZOdl., str. I‑7495, točka 69).

101    V obravnavanem primeru je varstvo divjega petelina nedvomno cilj ohranjanja, ki je Kraljevino Španijo privedel k temu, da je območje „Alto Sil“ od leta 2000 opredelila za POV.

102    Poleg tega je treba spomniti, da so nacionalni organi v predlogu za uvrstitev območja za OPS, oblikovanem leta 1998, navedli, da je populacija divjega petelina na tem območju regionalnega in celo nacionalnega pomena ter da je ranljivost istega območja predvsem posledica dnevnih kopov.

103    Kot je že bilo ugotovljeno v okviru obravnave prvega očitka glede spremenjene Direktive 85/337, predvsem v točkah od 76 do 93 te sodbe, presoji vplivov na okolje pred odobritvijo projektov rudnikov „Nueva Julia“ in „Ladrones“ ne vsebujeta nikakršne analize morebitnih kumulativnih vplivov različnih rudnikov na divjega petelina, čeprav bi bila v obravnavanem primeru taka analiza potrebna. Prav tako ti presoji ne vsebujeta zadostnih navedb, ki bi omogočale preveritev, da so bili vplivi teh rudnikov na populacijo divjega petelina v POV „Alto Sil“ dejansko proučeni.

104    Poleg tega s poročilom iz leta 2005 ne morejo biti omiljene navedene pomanjkljivosti, ker je bilo izdelano po izdaji soglasja za navedena projekta in ga torej ni mogoče šteti za upoštevnega v okviru člena 6(3) Direktive o habitatih (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 72).

105    Iz tega sledi, da presoj projektov dnevnih kopov „Nueva Julia“ in „Ladrones“ ni mogoče šteti za primerni, ker vsebujeta praznine in ne prinašata popolnih, natančnih in dokončnih sklepov, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstveni dvom o učinkih teh projektov v POV „Alto Sil“, predvsem na populacijo divjega petelina, katere ohranitev je eden od ciljev tega območja.

106    Vendar ni mogoče šteti, da so bili pred izdajo soglasja za ta rudnika ugotovljeni vsi vidika načrta ali projekta, ki lahko sami ali skupaj z drugimi načrti ali projekti vplivajo na cilje ohranitve območja „Alto Sil“.

107    V teh okoliščinah iz navedenih presoj ne izhaja, da so se pristojni nacionalni organi lahko prepričali, da ta rudnika nimata škodljivih vplivov na celovitost tega območja.

108    Iz tega izhaja, da soglasji za navedena projekta nista bili skladni s členom 6(3) Direktive o habitatih.

109    Kraljevino Španijo, ki se sklicuje na pomen rudarjenja za lokalno gospodarstvo, je treba spomniti, da čeprav lahko ta razmislek pomeni nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) Direktive o habitatih, se lahko ta določba uporablja le po tem, ko so bili vplivi načrta ali projekta analizirani v skladu s členom 6(3) te direktive. Poznavanje teh posledic glede na cilje ohranjanja zadevnega območja namreč pomeni nepogrešljivo predpostavko za uporabo navedenega člena 6(4), ker sicer ob neobstoju teh elementov ni mogoče oceniti nobenega pogoja za uporabo te določbe o odstopanju. Preučitev morebitnih nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa in presoja obstoja manj škodljivih ustreznih rešitev zahtevata namreč uravnoteženje glede na škodljive vplive, ki jih za območje pomeni zadevni načrt ali projekt. Poleg tega je treba za določitev morebitnih izravnalnih ukrepov zelo natančno opredeliti škodljive vplive, ki prizadenejo to območje (zgoraj navedena sodba Komisija proti Italiji, točka 83).

110    Vendar iz predhodnih razmislekov izhaja, da nacionalnim organom niso bili na voljo ti podatki, ko so bile sprejete odločitve o izdaji zadevnih soglasij. Iz tega sledi, da ti soglasji ne moreta temeljiti na členu 6(4) Direktive o habitatih.

111    Zato soglasji nista bili skladni s členom 6(4) Direktive o habitatih.

112    V teh okoliščinah je treba prvi del drugega očitka šteti za utemeljen.

 Drugi del drugega očitka

–       Trditve strank

113    Komisija očita Kraljevini Španiji, da je kršila člen 6(2) Direktive o habitatih, ker ta država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za preprečitev, da bi po januarju 2000 – datumu, ko je bilo območje „Alto Sil“ dejansko uvrščeno v POV – dnevni kopi „Feixolín“, „Fonfría“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“ vplivali na to območje in zlasti na vrsto divji petelin, zavarovano iz naslova tega POV.

114    Komisija se sklicuje na načrt ohranitve kantabrijskega divjega petelina, ki je bil sprejet z dekretom 4/2009 Junta de Castilla y León z dne 15. januarja 2009 (BOC y L. št. 13, str. 1540). V njem je navedeno, da je leta 1982 populacija kantabrijskega divjega petelina še vedno štela približno 1000 osebkov in da je bila stopnja zasedenosti rastišč 85 %. Leta 2002 pa ta populacija ni presegala od 500 do 600 osebkov, ki so naseljevali dve pobočji gorske verige, zasedenost rastišč pa je bila 45 %. V obdobju teh 20 let se je polovica populacije nahajala v avtonomni skupnosti Castilla y León. V skladu s podatki iz navedenega načrta ohranitve iz leta 2005 je populacija te avtonomne skupnosti štela približno 164 odraslih osebkov in je obstajalo tveganje za njeno izumrtje prej kot v 20 letih.

115    Komisija zlasti navaja, da so nekatera rastišča divjega petelina v bližini zadevnih rudnikov. To velja za rastišče, imenovano „Robledo El Chano“, ki leži v bližini rudnika „Fonfría“ in na katerem je bilo leta 1999 to vrsto še mogoče najti.

116    Komisija v zvezi s poročilom iz leta 2005 zlasti zatrjuje, da sklep, v skladu s katerim je treba vpliv dnevnih kopov na divjega petelina šteti za nepomemben, ni dosleden. V poročilu naj bi bilo namreč opozorjeno na tveganje za učinke, „ki presegajo lokalno raven“, ki bi jih lahko povzročili rudniki, in na izključitev možnosti, ki je vendarle pomembna za ohranitev vrste, da se lahko zapuščen habitat ponovno uporabi, če to dopušča njegova kakovost.

117    Trdi tudi, da iz znanstvenih študij izhaja, da je fragmentacija gozdnih enklav, ki so na voljo divjemu petelinu v območju „Alto Sil“, znatno poslabšala možnost „bariernega učinka“, ki ga je povzročil sočasen in neprekinjen začetek obratovanja več rudnikov.

118    Kraljevina Španija priznava, da se je populacija kantabrijskega divjega petelina pomembno zmanjšala, vendar navaja, da so populacije, ki so v regiji Castilla y León utrpele največje zmanjšanje, tiste, ki so znotraj območij, za katera veljajo najvišje stopnje varstva, kot so naravni parki, medtem ko naj bi bila populacija divjega petelina na območju „Alto Sil“ najpomembnejša v regiji in naj bi se le malo zmanjšala. Sicer pa naj bi bilo značilno, da je upad vrste na območju bistveno pomembnejši na predelih, ki so oddaljeni od rudarskega bazena.

119    Kraljevina Španija med drugim trdi, da se je divji petelin na območjih, prizadetih zaradi dnevnih kopov, na katere se nanaša ta očitek, pojavljal nekoč in le zanemarljivo. Na teh območjih naj bi bilo poznano eno samo rastišče, namreč „Robledo El Chano“, ki je v skladu z nacionalno strategijo za ohranitev vrste vključeno v kritično območje za ohranitev kantabrijskega divjega petelina. Vendar naj bi bilo to rastišče zapuščeno od konca 80. let in naj zato rudnik „Fonfría“ nanj ne bi mogel vplivati.

–       Presoja Sodišča

120    Najprej je treba preučiti, ali se člen 6(2) Direktive o habitatih lahko uporabi za obratovanje dnevnih kopov „Feixolín“, „Fonfría“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“, ki je potekalo po določitvi območja „Alto Sil“ za POV z učinkom od leta 2000.

121    V zvezi s tem, najprej, glede rudnika „Nueva Julia“, ker je bilo ugotovljeno v okviru prvega dela drugega očitka, da soglasje za ta rudnik ni bilo izdano v skladu s členom 6(3) Direktive o habitatih, iz sodne prakse izhaja, da se lahko ugotovi kršitev odstavka 2 tega člena, če se je ugotovilo poslabšanje stanja habitata ali vznemirjanja vrst, za katere je bilo zadevno območje določeno (zgoraj navedena sodba Komisija proti Italiji, točka 94).

122    Dalje, v zvezi z rudnikom „Ampliación de Feixolín“ je treba spomniti, da zato, ker je bil načrt ali projekt dovoljen po postopku iz člena 6(3) Direktive o habitatih, glede intervencije, ki je na varovanem območju predvidena v načrtu ali projektu, ni potrebna sočasna uporaba norme splošnega varstva iz odstavka 2 istega člena (zgoraj navedena sodba Komisija proti Irski, točka 250).

123    Iz tega izhaja, da če je obratovanje rudnika „Ampliación de Feixolín“, ki ga graja Komisija, potekalo v obdobju, ko zanj še ni bilo izdano soglasje, kot je bilo navedeno v točki 35 te sodbe, to lahko pomeni kršitev člena 6(2) Direktive o habitatih.

124    Nazadnje, navesti je treba, da se člen 6(2) Direktive o habitatih uporablja za dnevne kope „Feixolín“, „Fonfría“ in „Salguero-Prégame-Valdesegadas“ ne glede na to, da je bilo za njihovo obratovanje izdano soglasje, preden se je za območje „Alto Sil“ zaradi njegove uvrstitve v POV začel uporabljati sistem varstva iz Direktive o habitatih.

125    Sodišče je namreč že razsodilo, da če za take projekte ne veljajo določbe o postopku predhodne presoje vplivov projekta na zadevno območje iz Direktive o habitatih, za njihovo izvedbo velja člen 6(2) te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 14. januarja 2010 v zadevi Stadt Papenburg, C‑226/08, ZOdl., str. I‑131, točki 48 in 49).

126    Drugič, v zvezi z očitkom, po katerem glede obratovanja zadevnih dnevnih kopov Kraljevina Španija ni upoštevala člena 6(2) Direktive o habitatih, je treba spomniti, da je dejavnost skladna s to določbo le, če je zagotovljeno, da ne povzroča nobenega vznemirjanja, ki bi lahko znatno vplivalo na cilje te direktive, predvsem na njene cilje ohranjanja (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2010 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑241/08, ZOdl., str. I‑1697, točka 32).

127    Poleg tega mora na podlagi člena 6(2) Direktive o habitatih pravni status varstva POV zagotavljati, da se na njih preprečita poslabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter znatno vznemirjanje vrst, za katere so bila ta območja določena (glej zlasti sodbo z dne 14. oktobra 2010 v zadevi Komisija proti Avstriji, C‑535/07, ZOdl., str. I-9483, točka 58 in navedena sodna praksa).

128    Iz tega izhaja, da ta očitek ni utemeljen, razen če Komisija zadostno pravno dokaže, da Kraljevina Španija ni sprejela ustreznih ukrepov za varstvo, ki so v tem, da se prepreči, da bi obratovanje rudnikov „Feixolín“, „Fonfría“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“, če je potekalo po uvrstitvi območja „Alto Sil“ leta 2000 za POV, povzročilo poslabšanje stanja habitatov divjega petelina in vznemirjanje te vrste, ki bi lahko imela znatne posledice glede na cilj te direktive, ki je zagotoviti ohranitev te vrste.

129     V zvezi s tem je treba, prvič, preučiti, ali zadevni rudniki zasedajo površine, ki so habitati, namenjeni divjemu petelinu, ki pa jih ta vrsta ne more več uporabljati med obratovanjem teh rudnikov ali celo med prihodnjim obdobjem njihove „renaturacije“.

130    Komisija trdi, da to velja predvsem za habitat 9230, ki ga sestavljajo galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica.

131    V zvezi s tem, tako kot je navedla generalna pravobranilka v točkah 81 in 82 sklepnih predlogov, je Komisija predložila dokaz o uničenju tega habitata po določitvi območja „Alto Sil“ za POV le glede rudnika „Fonfría“. Iz poročila iz leta 2005 je razvidno, da je bila v okviru tega obratovanja, ki je potekalo od leta 2001, dejansko uničena površina 17,92 hektarja habitatnega tipa 9230.

132    Kraljevina Španija trdi, da ta izguba habitata ni pomembna za ohranitev vrste divji petelin, ker naj na zadevnem območju ne bi bilo nobenega rastišča.

133    Tej trditvi ni mogoče pritrditi, saj tudi če bi predpostavili, da tega območja ne bi bilo mogoče uporabljati kot rastišče, ni izključeno, da bi ga lahko ta vrsta uporabljala kot habitat za druge namene, predvsem kot dnevno lokacijo ali prezimovališče.

134    Poleg tega, če na tem območju ne bi bilo tega rudnika, ni izključeno, da bi zaradi ukrepov, ki so jih v ta namen sprejeli organi, to območje lahko bilo uporabljeno kot rastišče.

135    V zvezi s tem je treba opozoriti, da se varstvo POV ne sme omejiti na preprečevanje zunanjih škodljivih vplivov človeka, ampak mora glede na dejansko stanje vključevati pozitivne ukrepe za ohranitev ali izboljšanje stanja območja (zgoraj navedena sodba Komisija proti Avstriji, točka 59 in navedena sodna praksa).

136    Komisija trdi, drugič, da lahko zadevni rudniki zaradi hrupa in tresljajev, ki jih ustvarjajo in ki jih je občutiti znotraj POV „Alto Sil“, znatno motijo populacijo divjega petelina, ki je zavarovana iz naslova tega POV.

137    V zvezi s tem iz spisa izhaja, da je mogoče – kot je navedla generalna pravobranilka v točki 88 sklepnih predlogov – ob upoštevanju razmeroma majhnih razdalj med več lokacijami, bistvenimi za divjega petelina, in zadevnimi dnevnimi kopi hrup in tresljaje, ki jih ustvarjajo ti rudniki, zaznati na teh lokacijah.

138    Iz tega je razvidno, da lahko te motnje povzročijo vznemirjanje, ki lahko pomembno vpliva na cilje te direktive, predvsem na cilje ohranitve divjega petelina.

139    To velja toliko bolj, ker ni sporno, da je divji petelin občutljiva in posebej zahtevna vrsta glede miru in kakovosti habitatov. Iz spisa poleg tega izhaja, da sta samotnost in mir, ki ju zahteva ta vrsta, bistvena dejavnika, saj znatno vplivata na njeno sposobnost reprodukcije.

140    Kraljevina Španija v zvezi s tem izraža dvome in navaja, da je upad populacij navedene vrste, vključno z območjem „Alto Sil“, opažen tudi zunaj rudarskega bazena in je tam še bolj izražen. To naj bi bilo potrjeno s poročilom iz leta 2005, v katerem je navedeno, da ni vzročne zveze med obstojem dnevnih kopov in zapustitvijo rastišč kantabrijskega divjega petelina, saj je ta pojav bolj izrazit na območjih, ki ležijo za tistimi, ki mejijo na te rudnike.

141    Vsekakor pa ta okoliščina sama po sebi ne preprečuje, da bi navedene motnje, ki jih znotraj POV povzročijo zadevni rudniki, lahko pomembno vplivale na to vrsto, čeprav je bil upad navedene vrste morda celo večji za populacije, ki so relativno bolj oddaljene od teh rudnikov.

142    Komisiji za ugotovitev kršitve člena 6(2) Direktive o habitatih med drugim ni treba dokazati vzročne zveze med rudnikom in pomembnim vznemirjanjem divjega petelina. Ker je namen odstavka 2 člena 6 Direktive o habitatih in odstavka 3 tega člena zagotoviti enako raven varstva, zadostuje, da Komisija dokaže obstoj verjetnosti ali tveganja, da bi ta rudnik povzročil pomembno vznemirjanje te vrste (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji, točka 32, in sodbo z dne 21. julija 2011 v zadevi Azienda Agro-Zootecnica Franchini in Eolica di Altamura, C‑2/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 41).

143    Vsekakor iz spisa izhaja, kot je poudarila generalna pravobranilka v točkah od 90 do 92 sklepnih predlogov, da je zapustitev rastišča „Robledo El Chano“, ki ga je divji petelin leta 1999 še naseljeval, posledica obratovanja dnevnega kopa „Fonfría“ od leta 2001.

144    Ta ugotovitev potrjuje, da lahko obratovanje zadevnih rudnikov, predvsem povzročeni hrup in tresljaji, povzroči pomembno vznemirjanje te vrste.

145    Zato je treba šteti, da je obratovanje dnevnih kopov „Feixolín“, „Fonfría“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“ zaradi povzročenega hrupa in tresljajev v nasprotju s členom 6(2) Direktive o habitatih ter da lahko pomembno vpliva na ohranitev divjega petelina.

146    Komisija trdi, tretjič, da obratovanje dnevnih kopov povečuje osamitev podpopulacij divjega petelina, saj zapira povezovalne prehode do drugih populacij. Sklicuje se na mnenje iz decembra 2004 o vplivu rudarjenja na kantabrijskega divjega petelina, ki so ga za ministrstvo za okolje izdelali koordinatorji strategije za ohranitev kantabrijskega divjega petelina v Evropi.

147    V tej zvezi je treba ugotoviti, da je v tem strokovnem mnenju, ki so ga sestavili priznani strokovnjaki za področje kantabrijskega divjega petelina z nacionalnega ministrstva za okolje in ministrstva za okolje avtonomne skupnosti Castilla y León, ugotovljeno, da obstaja tveganje, da bi obratujoči rudniki, med njimi rudnika „Feixolín“ in „Fonfría“, v povezavi s projekti, katerih izvedba se pripravlja v kratkem, kot je rudnik „Ampliación de Feixolín“, za divjega petelina pomenili stalno prepreko v smeri vzhod-zahod, ki bi lahko privedla do osamitve populacijskega jedra te vrste in, dolgoročno, do izginotja jeder na jugu te pregrade.

148    Ker Kraljevina Španija ni predložila dokazov, ki bi ovrgli sklepe tega mnenja, katerega znanstveni vrednosti se ni oporekalo, je treba šteti, da lahko rudniki „Feixolín“, „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“ povzročijo „barierni učinek“, ki lahko poveča drobitev habitata divjega petelina in osamitev nekaterih podpopulacij te vrste.

149    Vendar se zastavlja vprašanje, ali je mogoče tako ugotovljene kršitve člena 6(2) Direktive o habitatih Kraljevini Španiji očitati v zvezi z dnevnim kopom „Ampliación de Feixolín“.

150    V nasprotju z drugimi rudniki, na katere se nanaša ta očitek, namreč za dnevni kop „Ampliación de Feixolín“ v času, ko je potekalo obratovanje, ki ga graja Komisija, soglasje ni bilo izdano. Poleg tega so organi kaznovali upravljavca tega rudnika, ker je rudnik izkoriščal brez predhodne pridobitve soglasja, in mu naložili, naj konča obratovanje.

151    Vendar, kot je navedla generalna pravobranilka v točki 105 sklepnih predlogov, čeprav so bili organi obveščeni o dejanskem obratovanju tega rudnika od leta 2005, je iz spisa razvidno, da so to obratovanje prepovedali šele novembra 2009, po pregledu, opravljenem septembra istega leta.

152    Tako je Kraljevina Španija s tem, da je vsaj štiri leta dopuščala stanje, ki je povzročilo pomembno vznemirjanje v POV „Alto Sil“, opustila pravočasno sprejetje potrebnih ukrepov za prenehanje tega vznemirjanja. Zato je Kraljevini Španiji v delu, ki se nanaša na dnevni kop „Ampliación de Feixolín“, mogoče očitati kršitve iz člena 6(2) Direktive o habitatih.

153    Nazadnje se postavlja še vprašanje glede tega, ali je tako ugotovljene kršitve člena 6(2) Direktive o habitatih mogoče upravičiti z razlogom pomena rudarjenja za lokalno gospodarstvo, na katerega se sklicuje Kraljevina Španija.

154    Država članica se namreč lahko sklicuje na tak razlog po postopku iz člena 6(4) Direktive o habitatih. Če so izpolnjeni pogoji iz te določbe, lahko njegova uporaba privede do izdaje soglasja za to dejavnost, ki – kot je bilo opozorjeno v točki 122 te sodbe – je ni več mogoče presojati v skladu z odstavkom 2 tega člena.

155    Vendar, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 125 te sodbe, se postopki predhodne presoje, določeni z Direktivo o habitatih, ne uporabljajo za projekte, kot sta projekta „Feixolín“ in „Fonfría“, če je zanje že bilo izdano soglasje, preden se je za območje „Alto Sil“ zaradi njegove uvrstitve za POV začel uporabljati sistem varstva iz Direktive o habitatih.

156    Glede teh projektov ni mogoče izključiti, da bi se država članica po analogiji s postopkom odstopanja iz člena 6(4) Direktive o habitatih v nacionalnem postopku presoje vplivov na okolje načrta ali projekta, ki bi lahko pomembno vplival na interes ohranjanja območja, sklicevala na razlog javnega interesa in da bi, če bi bili v bistvu izpolnjeni pogoji iz te določbe, izdala soglasje za dejavnost, ki tako ne bi bila več prepovedana v skladu z odstavkom 2 tega člena.

157    Vendar, kot je bilo že opozorjeno v točki 109 te sodbe, je treba za to, da bi lahko preverili, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 6(4) Direktive o habitatih, vplive načrta ali projekta predhodno analizirati v skladu s členom 6(3) te direktive.

158    Vendar iz spisa izhaja, da pri presoji vplivov na okolje projektov „Feixolín“ in „Fonfría“, ki je bila opravljena v okviru postopka izdaje soglasja po nacionalnem pravu, ni bilo mogoče analizirati pomembnega vznemirjanja, ki bi ga ta projekta lahko imela za divjega petelina in ki je bilo ugotovljeno v točkah 131, 145 in 148 te sodbe, saj ga Kraljevina Španija ni ugotovila in je celo zanikala njegov obstoj, in to tudi v postopku pred Sodiščem.

159    V teh okoliščinah se zdi, da v okviru postopka izdaje soglasja po nacionalnem pravu ni bilo mogoče preveriti pogojev iz člena 6(4) Direktive o habitatih.

160    Zato kršitev člena 6(2) Direktive o habitatih ni mogoče upravičiti s pomenom rudarjenja za lokalno gospodarstvo.

 Tretji očitek: kršitev obveznosti, ki na podlagi Direktive o habitatih izhajajo iz predlaganja območja „Alto Sil“ za OPS v zvezi z obratovanjem dnevnih kopov „Fonfría“, „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“ in „Nueva Julia“

–       Trditve strank

161    Komisija s tretjim očitkom Kraljevini Španiji očita, da od januarja 1998 glede izkopavanja premoga v rudnikih „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“ in „Nueva Julia“ ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev ekološke vrednosti, ki jo ima predlagano območje „Alto Sil“ na nacionalni ravni, zlasti v zvezi z rjavim medvedom, in da zato ni upoštevala obveznosti iz Direktive o habitatih, kot so opredeljene v zgoraj navedenih sodbah Dragaggi in drugi ter Bund Naturschutz in Bayern in drugi.

162    Kraljevina Španija zavrača očitek, da navedenih obveznosti ni spoštovala, in v zvezi s tem opozarja, da se je po uradnih podatkih štetja populacija rjavega medveda v zadnjih desetih letih znatno povečala, zlasti v zahodnem jedru, katerega del je območje „Alto Sil“.

–       Presoja Sodišča

163    V skladu z Direktivo o habitatih morajo države članice v zvezi z območji, na katerih so naravni habitatni tipi in/ali prednostne vrste in ki so opredeljeni za uvrstitev na seznam Skupnosti, sprejeti primerne zaščitne ukrepe za ohranitev značilnosti teh območij. Države članice zato ne smejo dovoliti posegov, ki bi lahko resno ogrozili njihove ekološke značilnosti. Tako je zlasti, kadar lahko poseg povzroči izginotje prednostnih vrst, ki živijo na zadevnih območjih (sodba z dne 20. maja 2010 v zadevi Komisija proti Španiji, C-308/08, ZOdl., str. I-4281, točka 21 in navedena sodna praksa).

164    V obravnavanem primeru ni sporno, da je rjavi medved prednostna vrsta, ki je prisotna na območju „Alto Sil“, in da je bila njegova ohranitev cilj, ki ga je Kraljevina Španija uresničevala, ko je predlagala uvrstitev tega območja za OPS.

165    Zato se zastavlja vprašanje, ali je, kot trdi Komisija, obratovanje dnevnih kopov „Fonfría“, „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“ in „Nueva Julia“, če je potekalo v obdobju začasnega varstva med januarjem 1998, ko je bila predlagana uvrstitev tega območja za OPS, in decembrom 2004, ko je bilo navedeno območje dejansko uvrščeno za OPS, mogoče šteti za posege, ki bi lahko resno ogrozili ekološke značilnosti tega območja, zlasti glede prednostne vrste rjavi medved, in ki bi lahko privedli do izginotja te vrste na tem območju.

166    V zvezi s tem iz spisa in zlasti iz dokumentacije, na katero se sklicuje generalna pravobranilka v točki 130 sklepnih predlogov, izhaja, da so rudniki, ki ležijo severno od reke Sil, predvsem „Fonfría“ in „Feixolín“, povzročili vznemirjanje za rjavega medveda, zlasti ker so ustvarili ali okrepili „barierni učinek“, ki lahko prepreči ali znatno oteži dostop do koridorja Leitariegos, ki je pomembno območje prehoda v smeri sever-jug za zahodno populacijo kantabrijskega rjavega medveda, katere del je jedro rjavega medveda na območju „Alto Sil“.

167    Vendar ob upoštevanju dokazov, ki jih je predložila Komisija, ni mogoče ugotoviti, da je ta „barierni učinek“ resno ogrozil ekološke značilnosti navedenega območja, zlasti glede stanja ohranitve rjavega medveda.

168    Namreč, kot je poudarila Kraljevina Španija, Komisija pa ji ni oporekala, je demografski razvoj zahodne populacije kantabrijskega rjavega medveda, katere del je jedro rjavega medveda na območju „Alto Sil“, med letoma 1998 in 2004 jasno pozitiven.

169    Kot potrjuje spis, se je ta populacija – medtem ko je med letoma 1982 in 1995 padala po stopnji od 4 do 5 % na leto – po tem stalno povečevala po stopnji 7,5 % na leto in se od ocenjenih od 50 do 65 osebkov v začetku 90. let povečala na približno od 100 do 130 osebkov leta 2008. Zdaj šteje za ogroženo, a trajno populacijo. Nasprotno pa je glede na študije vzhodna populacija kantabrijskega rjavega medveda nestabilna zlasti zaradi izolacije od zahodne populacije. Ni se ji še uspelo vzpostavili na raven, ki bi jo lahko šteli za trajno, saj se je število osebkov, ki ji pripadajo, v navedenem obdobju povečalo od skupaj ocenjenih od 20 do 25 osebkov na skupaj 30 osebkov.

170    Iz teh razmislekov izhaja – upoštevaje znanstvene študije, ki so bile glede zahodne populacije kantabrijskega rjavega medveda, katerega del je populacija rjavega medveda na območju „Alto Sil“, predložene Sodišču v okviru tega postopka –, da ni zadostnih pokazateljev, ki bi dokazovali, da lahko obratovanje dnevnih kopov „Fonfría“, „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“ in „Nueva Julia“, če je potekalo med januarjem 1998, ko je bila predlagana uvrstitev tega območja za OPS, in decembrom 2004, ko je bilo navedeno območje dejansko uvrščeno za OPS, resno ogrozi ekološke značilnosti tega območja, zlasti glede prednostne vrste rjavi medved, in privede do izginotja te vrste na tem območju.

171    Zato je treba tretji očitek zavrniti.

 Četrti očitek: neupoštevanje člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih od uvrstitve območja „Alto Sil“ decembra 2004 za OPS

 Prvi del četrtega očitka

172    Komisija trdi, da je Kraljevina Španija z izdajo soglasja za projekte dnevnih kopov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“ in „Nueva Julia“, ne da bi predhodno preučila vplive, ki jih lahko imajo ti projekti, in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, pod katerimi bi bilo dopustno izvesti te projekte kljub škodljivim vplivom, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(3) in (4) Direktive o habitatih.

173    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bilo vsem rudnikom, na katere se nanaša ta očitek, izdano soglasje pred decembrom 2004, torej pred uvrstitvijo območja „Alto Sil“ za OPS.

174    Vendar, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 125 te sodbe, za projekte, za katere je bilo izdano soglasje, preden se je za neko območje začel uporabljati sistem varstva iz Direktive o habitatih, ne veljajo določbe o postopku predhodne presoje vplivov projekta na zadevno območje iz Direktive o habitatih.

175    Zato se člen 6(3) in (4) Direktive o habitatih ni uporabljal za projekte dnevnih kopov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“ in „Nueva Julia“, tako da Komisija Kraljevini Španiji ne more očitati kršitve teh določb.

176    Zato je treba prvi del četrtega očitka zavrniti.

 Drugi del četrtega očitka

–       Trditve strank

177    Komisija Kraljevini Španiji prav tako očita, da glede obratovanja dnevnih kopov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“, „Nueva Julia“ in „Ampliación de Feixolín“, ki se je začelo po uvrstitvi območja „Alto Sil“ decembra 2004 za OPS, ni sprejela ukrepov, ki jih zahteva člen 6(2) Direktive o habitatih.

178    Trdi, da so ti rudniki uničili zavarovane habitate iz naslova navedenega OPS, med njimi habitatni tip 9230 – galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica, ki naj bi imel poseben pomen za rjavega medveda, saj ga ta vrsta pogosto uporablja za prehod.

179    Prav tako navaja, da zadevni rudniki povzročajo „barierni učinek“, ki je vplival na zaprtje koridorja Leitariegos, ki je zelo pomembno območje prehoda za zahodno populacijo kantabrijskega rjavega medveda, katere del je jedro rjavega medveda z območja „Alto Sil“, kar je povzročilo drobitev habitata te populacije in osamitev nekaterih njenih jeder.

180    „Barierni učinek“, ki naj bi ga povzročili ti rudniki, naj bi poleg tega še otežil izmenjavo med zahodno in vzhodno populacijo kantabrijskega rjavega medveda, kar bi pomenilo nadaljevanje fragmentacije vrste in onemogočilo, da bi se vzhodna populacija vrste ohranila v številu, ki zagotavlja njeno trajnost.

181    Kraljevina Španija odgovarja, da so rudniki na negozdnih površinah, ki jih sestavljajo pretežno vresišča, kamor medvedje nikoli niso vodili svojih mladičev, in to ne zaradi prisotnosti teh rudnikov, ampak zaradi odsotnosti habitata, primernega za vzrejo, kar naj ne bi imelo nikakršne zveze z morebitnimi motnjami, ki bi jih rudniki lahko imeli za vzrejo mladičev.

182    Avtonomna skupnost Castilla y León naj bi poleg tega sprejela številne ukrepe za izboljšanje habitata rjavega medveda, med njimi ohranitev njegovega habitata na območju koridorja Leitariegos.

183    Kraljevina Španija meni, da čeprav je severni del območja „Alto Sil“ pomemben za rjavega medveda, gre vendar za območje, ki leži precej severno od rudnikov, na višini nad 1800 m, ki ga obkrožata provinci Asturija in Leon in kjer se medvedi pomladi in jeseni prehranjujejo. Medvedi se ne selijo v južni del, kjer so rudniki, ker je habitat tam popolnoma drugačen.

184    Nazadnje navaja glede trditev Komisije v zvezi z izgubami habitatnega tipa 9230 – galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica, da naj bi te obsegale površino 17,92 hektarja za rudnik „Fonfría“ in 19,90 hektarja za rudnik „Ampliación de Feixolín“. Ker pa naj bi skupna površina tega habitata na območju „Alto Sil“ po zadnjih študijah znašala 4000 ali celo 8000 hektarjev, ne pa 2600 hektarjev, kot je bilo navedeno sprva, ob predlogu OPS, naj bi bile te izgube relativno zanemarljive.

–       Presoja Sodišča

185    Prvič, preučiti je treba trditev Komisije, v skladu s katero so bili habitati, zavarovani iz naslova OPS „Alto Sil“, ob kršitvi člena 6(2) Direktive o habitatih uničeni, po uvrstitvi območja „Alto Sil“ za OPS decembra 2004.

186    V zvezi s tem, kot navaja generalna pravobranilka v točkah 144 in 145 sklepnih predlogov, je iz spisa – zlasti iz tabele o aktivnih rudnikih v poročilu iz leta 2005 – razvidno, da čeprav je obratovanje rudnikov „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“ škodovalo temu območju, pa je bila ta škode v zvezi s tem zadnjim rudnikom povzročena po decembru 2004 in na površini vsaj 19 hektarjev.

187    Komisija navaja, drugič, da so na območjih, ki ležijo ob zadevnih rudnikih, hrup in tresljaji, ki jih povzroča rudarjenje, povzročili pomembno vznemirjanje rjavega medveda, prednostno zavarovano vrsto iz naslova uvrstitve za OPS.

188    V zvezi s tem iz okoljskega poročila z dne 7. novembra 2008 o projektu obratovanja dnevnega kopa premoga v hribovju Orallo (Villablino, Leon) „Feixolín“, ki ga je predložilo podjetje Minero Siderúrgica de Ponferrada in ki je priloženo k tožbi Komisije, izhaja, da je izguba habitatov kantabrijskega rjavega medveda, ki jo je povzročil rudnik „Feixolín“, bilo pomembno znotraj območja, ki se imenuje „koridor Leitariegos“, da se medvedi umikajo od 3,5 do 5 kilometrov od območja vplivov hrupa in vibracij, ki jih povzročajo rudniki in da lahko ta rudnik prepreči ali znatno oteži dostop rjavega medveda do navedenega koridorja, ki je glavna migracijska pot v smeri sever-jug za zahodno populacijo te vrste.

189    To je potrjeno s poročilom iz leta 2005, v katerem je v okviru analize vplivov severnih rudnikov, med njimi rudnikov „Feixolín“ in „Fonfría“, nakazano, da je koridor Leitariegos, ki je širok 10 kilometrov, zelo pomembna migracijska pot za zahodno populacijo navedene vrste, saj zlasti omogoča povezavo med dvema zelo pomembnima reprodukcijskima jedroma.

190    V tem poročilu je poudarjeno, da je tveganje za poslabšanje ali zaprtje koridorja ena od poglavitnih nevarnosti, ki grozijo ohranitvi kantabrijskega rjavega medveda, saj bi lahko imelo za posledico fragmentacijo populacije v dve podpopulaciji ali celo, v končni fazi, razdelitev vrste v tri populacije.

191    Zato so hrup in vibracije, ki jih povzročajo dnevni kopi „Feixolín“, „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“, ter zaprtje koridorja Leitariegos zaradi teh rudnikov motnje na OPS „Alto Sil“, ki so pomembne z vidika ohranitve medveda.

192    Ker je bilo za dnevna kopa „Feixolín“ in „Fonfría“ izdano soglasje, preden se je za območje „Alto Sil“ zaradi njegove uvrstitve za OPS decembra 2004 začel uporabljati sistem varstva iz Direktive o habitatih, se postavlja vprašanje, ali je v skladu s tem, kar je bilo v točki 156 te sodbe navedeno v zvezi s škodo, nastalo za divjega petelina, ker je bilo za obratovanje izdano soglasje, preden je bilo območje leta 2000 uvrščeno za OPS, je to vznemirjanje mogoče upravičiti s smiselno uporabo člena 6(4) Direktive o habitatih v okviru nacionalnega postopka, iz česar bi izhajalo, da zadevni državi članici ni mogoče očitati kršitve odstavka 2 tega člena.

193    Kraljevina Španije se v zvezi s tem sklicuje na analizo iz poročila iz leta 2005 in za to navaja nujne razloge prevladujočega javnega interesa za ohranitev rudnikov, namreč varnost pri preskrbi, ohranitev delovnih mest in pravnomočnost soglasij, ter predloge ukrepov za izboljšanje habitata rjavega medveda, zlasti ukrepe pogozditve koridorja Leitariegos.

194    Vendar je iz člena 6(4), drugi pododstavek, Direktive o habitatih razvidno, da če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko navajajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo ali koristnimi posledicami, ki so bistvenega pomena za okolje, ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.

195    Iz tega sledi, da ker se ta očitek nanaša na rjavega medveda kot prednostno zavarovano vrsto iz naslova OPS „Alto Sil“ od leta 2004 in ker se Kraljevina Španija ni sklicevala na enake razmisleke, kot so tisti iz člena 6(4), drugi pododstavek, Direktive o habitatih, vznemirjanja, ugotovljenega v točki 191 te sodbe, ni mogoče upravičiti na podlagi nacionalnega postopka uveljavljanja izjeme, kot je ta, ki je določen v tej določbi.

196    Zato je treba drugi del četrtega očitka v zvezi s severnimi rudniki, na katere se nanaša ta del, namreč „Feixolín“, „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“, sprejeti.

197    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da:

–        s tem, da je izdala soglasja za dnevna kopa „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala presojo, ki bi omogočala, da se primerno ugotovijo, opišejo in ocenijo neposredni, posredni in kumulativni vplivi obstoječih projektov dnevnih kopov, razen glede rudnika „Ladrones“ v zvezi z rjavim medvedom,

Kraljevina Španija ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 2, 3 ter 5(1) in (3) spremenjene Direktive 85/337;

–        od leta 2000, datuma določitve območja „Alto Sil“ za POV na podlagi Direktive o pticah,

–        s tem, da je izdala soglasje za dnevna kopa „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala ustrezno presojo mogočih vplivov teh projektov in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, v katerih je dopustno izvesti projekt kljub z njim povezanim tveganjem za divjega petelina, ki je eno od naravnih bogastev, zaradi katerih je bilo območje „Alto Sil“ uvrščeno za POV – to je, da ni drugih ustreznih rešitev, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da je Komisija obveščena o izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000, in

–        s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja velikega petelina, katerega prisotnost na območju je vzrok za določitev tega območja za POV, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“,

Kraljevina Španija v zvezi z OPS „Alto Sil“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih v povezavi s členom 7 te direktive, in

–        Kraljevina Španija od decembra 2004, s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov, med njimi habitatov vrst, in vznemirjanja vrst, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“, glede OPS „Alto Sil“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih.

 Stroški

198    V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu s členom 69(3) Poslovnika pa lahko Sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma.

199    V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da nekaterim očitkom Komisije ni bilo ugodeno.

200    Zato je treba odločiti, da Kraljevina Španija poleg svojih stroškov nosi dve tretjini stroškov Komisije. Komisija nosi tretjino svojih stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1.      Kraljevina Španija s tem, da je izdala soglasja za dnevna kopa „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala presojo, ki bi omogočala, da se primerno ugotovijo, opišejo in ocenijo neposredni, posredni in kumulativni vplivi obstoječih projektov dnevnih kopov, razen glede rudnika „Ladrones“ v zvezi z rjavim medvedom (Ursus arctos), ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 2, 3 ter 5(1) in (3) Direktive Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997.

2.      Od leta 2000, datuma določitve območja „Alto Sil“ kot posebnega območja varstva na podlagi Direktive Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 97/49/ES z dne 29. julija 1997,

–        s tem, da je izdala soglasje za dnevna kopa „Nueva Julia“ in „Ladrones“, ne da bi za izdajo teh soglasij zahtevala ustrezno presojo mogočih vplivov teh projektov in v vsakem primeru ne da bi upoštevala pogoje, v katerih je dopustno izvesti projekt kljub z njim povezanim tveganjem za divjega petelina (Tetrao urogallus), ki je eno od naravnih bogastev, zaradi katerih je bilo območje „Alto Sil“ uvrščeno kot posebno območje varstva – to je, da ni drugih ustreznih rešitev, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da je Evropska komisija obveščena o izravnalnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000, in

–        s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja velikega petelina, katerega prisotnost na območju je vzrok za določitev tega območja kot posebnega območja varstva, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Salguero-Prégame-Valdesegadas“, „Fonfría“, „Ampliación de Feixolín“ in „Nueva Julia“,

Kraljevina Španija v zvezi z območjem posebnega varstva „Alto Sil“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6, od (2) do (4), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi s členom 7 te direktive.

3.      Kraljevina Španija od decembra 2004 s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev poslabšanja stanja habitatov, med njimi habitatov vrst, in vznemirjanja vrst, ki je posledica rudnikov „Feixolín“, „Fonfría“ in „Ampliación de Feixolín“, glede območja „Alto Sil“, pomembnega za Skupnost, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) Direktive 92/43.

4.      V preostalem se tožba zavrne.

5.      Kraljevina Španija poleg svojih stroškov nosi dve tretjini stroškov Evropske komisije. Evropska komisija nosi tretjino svojih stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: španščina.

Na vrh