Zadeva C-454/10

Oliver Jestel

proti

Hauptzollamt Aachen

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)

„Carinski zakonik Skupnosti – Člen 202(3), druga alinea – Nastanek carinskega dolga pri nezakonitem vnosu blaga – Pojem ,dolžnik‘ – Sodelovanje pri nezakonitem vnosu – Oseba, ki je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb za nezakonito vneseno blago“

Povzetek sodbe

Carinska unija – Nastanek carinskega dolga pri nezakonitem vnosu blaga – Pojem dolžnika

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 202(3))

Na predloženi vprašanji je treba odgovoriti, da je treba člen 202(3), druga alinea, Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da je treba šteti, da je oseba, ki je – ne da bi bila neposredno udeležena pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Evropske unije – sodelovala pri tem vnosu s tem, da je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb glede navedenega blaga, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da je bil navedeni vnos nezakonit, kar presoja nacionalno sodišče, dolžna plačati carinski dolg, ki nastane pri tem vnosu.

Glede tega je treba šteti, da se besedna zveza „bi morale vedeti“ iz člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika nanaša na ravnanje preudarnega in skrbnega subjekta. Poleg tega je treba vedeti, ali je posrednik storil vse, kar je bilo od njega mogoče razumno pričakovati, da bi se prepričal, da bo vnos zadevnega blaga zakonit, in zlasti, ali je dobavitelja seznanil z njegovo obveznostjo vložitve carinske deklaracije. Upoštevati je treba tudi informacije, ki so bile posredniku na voljo in s katerimi bi ta moral biti seznanjen, zlasti zaradi njegovih pogodbenih obveznosti. V teh okoliščinah je treba vedeti tudi, ali so bile uvozne dajatve, ki jih je treba plačati, navedene v prodajnih pogodbah ali drugih dokumentih, ki jih je imel posrednik na voljo, na podlagi česar bi bilo tako mogoče predpostavljati, da gre za reden vnos blaga na ozemlje Unije. Nazadnje je mogoče upoštevati obdobje, v katerem je posrednik zagotavljal storitve prodajalcu zadevnega blaga.

(Glej točke 22 in od 24 do 27 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 17. novembra 2011(*)

„Carinski zakonik Skupnosti – Člen 202(3), druga alinea – Nastanek carinskega dolga pri nezakonitem vnosu blaga – Pojem ,dolžnik‘ – Sodelovanje pri nezakonitem vnosu – Oseba, ki je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb za nezakonito vneseno blago“

V zadevi C‑454/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) s sklepom z dne 3. septembra 2010, ki je prispel na Sodišče 17. septembra 2010, v postopku

Oliver Jestel

proti

Hauptzollamt Aachen,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, U. Lõhmus (poročevalec), A. Rosas, A. Ó Caoimh in A. Arabadžiev, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za češko vlado M. Smolek in K. Havlíčková, zastopnika,

–        za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in L. Bouyon, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. julija 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 202(3), druga alinea, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307, v nadaljevanju: carinski zakonik).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med O. Jestelom in Hauptzollamt Aachen (glavni carinski urad v Aachnu, v nadaljevanju: Hauptzollamt) zaradi plačila carinskega dolga, ki je nastal pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Evropske unije.

 Pravni okvir

3        Člen 202 carinskega zakonika določa:

„1.      Carinski dolg pri uvozu nastane:

(a)      z nezakonitim vnosom blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, na carinsko območje Skupnosti […]

[…]

V skladu s tem členom se šteje za nezakoniti vnos vsak vnos, pri katerem gre za kršitev členov 38 do 41 in druge alinee člena 177.

2.      Carinski dolg nastane v trenutku nezakonitega vnosa blaga.

3.      Dolžniki so:

–        oseba, ki je nezakonito vnesla blago,

–        osebe, ki so sodelovale pri vnosu in so vedele ali bi morale vedeti, da je bil vnos nezakonit,

–        kakor tudi osebe, ki so zadevno blago pridobile ali posedovale in so v trenutku pridobitve ali prejema tega blaga vedele ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je bilo nezakonito vneseno.“

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

4        Iz predložitvenega sklepa in spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da je O. Jestel med aprilom 2004 in majem 2006 prek spletnega mesta eBay, na katerem je upravljal spletni trgovini, dajal na dražbo predmete s poreklom s Kitajske. Posredoval je pri sklepanju prodajnih pogodb za to blago in prejemal kupnino. Kitajski dobavitelj navedenega blaga je določal cene tega blaga in zagotavljal njegovo dobavo. Po pošti je blago pošiljal neposredno kupcem v Nemčiji.

5        Blago v postopku v glavni stvari je bilo tem kupcem dobavljeno, ne da bi bilo predloženo carini in ne da bi bile obračunane uvozne dajatve, očitno zaradi napačnih informacij, ki jih je navedeni dobavitelj sporočil glede vsebine in vrednosti pošiljke.

6        Hauptzollamt je izdal odločbo o odmeri dajatev O. Jestelu v zneskih približno 10.000 EUR iz naslova carin in približno 21.000 EUR iz naslova uvoznega davka na dodano vrednost. Menil je zlasti, da je O. Jestel sodeloval pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Unije v smislu člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika. Upravni pritožbi zoper navedeno odločbo ni bilo ugodeno.

7        Finanzgericht Düsseldorf je zavrnilo tožbo, ki jo je O. Jestel vložil zoper odločbo Hauptzollamt. Iz spisa je razvidno, da je to sodišče razsodilo, prvič, da je bil vnos zadevnega blaga nezakonit v smislu člena 202 carinskega zakonika, ker je bil opravljen v nasprotju z nekaterimi določbami iz členov od 38 do 41 tega zakonika in ker oprostitev obveznosti predložitve poštnih pošiljk carini ni veljala za navedeno blago, saj je njegova resnična vrednost presegala predpisani prag 22 EUR. Drugič, O. Jestel je bil spoznan za dolžnika carinskega dolga, zlasti na podlagi člena 202(3), druga alinea, tega zakonika.

8        Predložitveno sodišče, pri katerem je bila zoper to sodbo vložena zahteva za revizijo, navaja, da v skladu z navedbami O. Jestela sklepanje prodajnih pogodb prek spletnega mesta eBay ter posredovanje imen in naslovov kupcev kitajskemu dobavitelju, ki sta se opravljala precej pred pošiljanjem navedenega blaga in se navezujeta izključno na kavzalni pravni posel, ne pomenita sodelovanja pri tem vnosu v smislu člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika.

9        Predložitveno sodišče poudarja, da vprašanje, ali je O. Jestel zagotovo računal s tem, da bo uvoz v postopku v glavni stvari nezakonit, ali pa je, kot trdi, predpostavljal, da bo kljub nekaterim dvomom, ki naj bi jih imel glede tega, opravljen zakonito, še ni bilo obravnavano. Vendar to sodišče dvomi, da je oseba na podlagi navedene določbe dolžna plačati carinski dolg, tudi če dopušča možnost ali celo zagotovo računa s tem, da bo prodajalec zadevno blago nezakonito vnesel na carinsko območje Unije.

10      Bundesfinanzhof je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali postane zaradi ‚sodelovanja‘ pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Evropske unije na podlagi člena 202(3), druga alinea, [carinskega zakonika] dolžnik tista oseba, ki – ne da bi bila neposredno udeležena pri vnosu – posreduje pri sklepanju prodajnih pogodb glede zadevnega blaga in pri tem dopušča možnost, da bo prodajalec blago ali del blaga morda dobavil z izognitvijo plačilu uvoznih dajatev?

2.      Ali primeroma zadošča, da ta oseba navedeno ocenjuje kot možno, ali postane dolžnik samo, če zagotovo računa s tem, da se bo to zgodilo?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

11      Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 202(3), druga alinea, carinskega zakonika razlagati tako, da je treba šteti, da je oseba, ki je – ne da bi bila neposredno udeležena pri tem vnosu – posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb glede navedenega blaga, sodelovala pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Unije. Če je odgovor pritrdilen, navedeno sodišče sprašuje, ali je ta oseba dolžna plačati carinski dolg le, če zagotovo računa s tem, da bo zadevno blago nezakonito vneseno, ali pa za to zadostuje, da ocenjuje, da je tak vnos zgolj mogoč.

12      Najprej je treba opozoriti, da je bil od začetka veljavnosti carinskega zakonika namen zakonodajalca Unije v celoti določiti pogoje določitve oseb, ki so dolžniki carinskega dolga (glej sodbe z dne 23. septembra 2004 v zadevi Spedition Ulustrans, C‑414/02, ZOdl., str. I‑8633, točka 39; z dne 3. marca 2005 v zadevi Papismedov in drugi, C‑195/03, ZOdl., str. I‑1667, točka 38, in z dne 15. septembra 2005 v zadevi United Antwerp Maritime Agencies in Seaport Terminals, C‑140/04, ZOdl., str. I‑8245, točka 30). V primeru carinskega dolga, nastalega pri nezakonitem vnosu blaga na ozemlje Unije, kakršen je tisti iz člena 202 navedenega zakonika, so osebe, ki so lahko dolžniki, naštete v odstavku 3 tega člena.

13      V skladu s sodno prakso Sodišča je iz besedila zadnjega odstavka razvidno, da je želel zakonodajalec Unije določiti širok krog tistih, ki so lahko pri nezakonitem vnosu blaga, za katerega je treba plačati uvozne dajatve, carinski dolžniki (glej zgoraj navedeni sodbi Spedition Ulustrans, točka 25, in Papismedov in drugi, točka 38).

14      Dalje, treba je ugotoviti, da oseba – kot je O. Jestel – ki je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb za blago, prejemala kupnino ter sporočala imena in naslove kupcev dobavitelju navedenega blaga, ne more biti dolžna plačati carinski dolg na podlagi prve in tretje alinee navedenega odstavka 3. Ti alinei se namreč nanašata na osebo, ki je dejansko vnesla blago, ne da bi ga deklarirala (glej sodbo z dne 4. marca 2004 v združenih zadevah Viluckas in Jonusas, C‑238/02 in C‑246/02, Recueil, str. I‑2141, točka 29, in zgoraj navedeno sodbo Papismedov in drugi, točka 39), oziroma na osebe, ki so blago pridobile ali posedovale po njegovem vnosu.

15      V skladu s členom 202(3), druga alinea, carinskega zakonika so dolžniki carinskega dolga osebe, ki so sodelovale pri nezakonitem vnosu blaga na ozemlje Unije in so vedele ali bi morale vedeti, da je bil ta vnos nezakonit. Iz tega je razvidno, da mora oznaka dolžnik v smislu te določbe izpolnjevati dva pogoja, od katerih je prvi objektiven, in sicer sodelovanje pri navedenem vnosu, drugi pa subjektiven, in sicer da so osebe zavestno sodelovale pri postopkih nezakonitega vnosa (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Papismedov in drugi, točka 40).

16      Glede objektivnega pogoja iz navedene določbe je Sodišče razsodilo, da so pri nezakonitem vnosu sodelovale osebe, ki so bile udeležene pri tem vnosu (zgoraj navedena sodba Spedition Ulustrans, točka 27).

17      Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 39 sklepnih predlogov, zakonodajalec glede tega ni pojasnil, da so osebe, na katere se nanaša ta določba, zgolj tiste, ki so neposredno prispevale k nezakonitemu vnosu. Lahko gre torej tudi za tiste osebe, ki so vpletene v dejanja, povezana s tem vnosom.

18      Glede okoliščin zadeve iz postopka v glavni stvari je treba poudariti, da sta tako sklepanje zadevnih prodajnih pogodb kot dobava blaga, ki je predmet teh pogodb, sestavna dela iste transakcije, in sicer prodaje tega blaga. Zato je treba šteti, da je oseba – kot je v postopku v glavni stvari O. Jestel – ki je, ne da bi bila neposredno udeležena pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Unije, posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb glede tega blaga, sodelovala pri tem vnosu v smislu člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika.

19      Glede subjektivnega pogoja iz navedene določbe predložitveno sodišče sprašuje, ali je za izpolnjevanje tega pogoja nujno, da sodelujoči iz te določbe zagotovo računajo s tem, da bo vnos nezakonit, ali pa zadostuje, da ocenjujejo, da je to zgolj mogoče. To vprašanje se nanaša na posebne okoliščine zadeve iz postopka v glavni stvari, v kateri je do nezakonitega vnosa prišlo po sodelovanju.

20      Toda subjektivni pogoj iz člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika predpostavlja, da so osebe, ki so sodelovale pri tem vnosu, vedele ali bi morale vedeti, da je bil vnos nezakonit, kar pomeni, da so bile ali da bi morale biti seznanjene z obstojem ene ali več nezakonitosti.

21      Ker se ta pogoj nanaša na preudarke glede dejanskega stanja, je glede na delitev pristojnosti med sodišči Unije in nacionalnimi sodišči predložitveno sodišče pristojno za presojo, ali je ta pogoj v postopku v glavni stvari izpolnjen (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Papismedov in drugi, točka 41). Sodišče, ki odloča o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, pa lahko po potrebi poda pojasnila za usmerjanje tega sodišča pri njegovi presoji (glej v tem smislu sodbi z dne 10. septembra 2009 v zadevi Severi, C‑446/07, ZOdl., str. I‑8041, točka 60, in z dne 11. novembra 2010 v zadevi Danosa, C‑232/09, ZOdl., str. I-11405, točka 34).

22      Po eni strani je treba glede tega šteti, da se besedna zveza „bi morale vedeti“ iz člena 202(3), druga alinea, carinskega zakonika nanaša na ravnanje preudarnega in skrbnega subjekta.

23      Po drugi strani pa je naloga predložitvenega sodišča, da opravi celostno presojo okoliščin zadeve iz postopka v glavni stvari.

24      Tako je treba ugotoviti zlasti, da mora oseba, ki posreduje pri sklepanju prodajnih pogodb, vedeti, da dobava blaga s poreklom iz tretjih držav v Unijo povzroči obveznost plačila uvoznih dajatev. Upoštevno je torej vprašanje, ali je posrednik storil vse, kar je bilo od njega mogoče razumno pričakovati, da bi se prepričal, da bo vnos zadevnega blaga zakonit, in zlasti, ali je dobavitelja seznanil z njegovo obveznostjo vložitve carinske deklaracije.

25      Upoštevati je treba tudi informacije, ki so bile posredniku na voljo in s katerimi bi ta moral biti seznanjen, zlasti zaradi njegovih pogodbenih obveznosti. V teh okoliščinah je treba vedeti tudi, ali so bile uvozne dajatve, ki jih je treba plačati, navedene v prodajnih pogodbah ali drugih dokumentih, ki jih je imel posrednik na voljo, na podlagi česar bi bilo tako mogoče predpostavljati, da gre za reden vnos blaga na ozemlje Unije.

26      Poleg tega je mogoče upoštevati obdobje, v katerem je posrednik zagotavljal storitve prodajalcu zadevnega blaga. Če je posrednik svoje storitve zagotavljal v daljšem obdobju, se lahko zdi manj verjetno, da ni imel priložnosti, da bi se seznanil s praksami tega prodajalca glede dobave navedenega blaga.

27      Glede na navedeno je treba na predloženi vprašanji odgovoriti, da je treba člen 202(3), druga alinea, carinskega zakonika razlagati tako, da je treba šteti, da je oseba, ki je – ne da bi bila neposredno udeležena pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Unije – sodelovala pri tem vnosu s tem, da je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb glede navedenega blaga, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da je bil navedeni vnos nezakonit, kar presoja predložitveno sodišče, dolžna plačati carinski dolg, ki nastane pri tem vnosu.

 Stroški

28      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Na predloženi vprašanji je treba odgovoriti, da je treba člen 202(3), druga alinea, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da je treba šteti, da je oseba, ki je – ne da bi bila neposredno udeležena pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Evropske unije – sodelovala pri tem vnosu s tem, da je posredovala pri sklepanju prodajnih pogodb glede navedenega blaga, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da je bil navedeni vnos nezakonit, kar presoja predložitveno sodišče, dolžna plačati carinski dolg, ki nastane pri tem vnosu.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nemščina.