1.

Sodišče Evropskih skupnosti ima v okviru obravnavanega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti priložnost, da izboljša sodno prakso glede pravnih sredstev, ki so na voljo neuspešnim ponudnikom v postopkih javnega naročanja.

2.

Prvič, Komisija očita Irski, da zadevni irski organ v konkretnem primeru ob oddaji projekta gradnje ceste ni obvestil neuspešnega konzorcija ponudnikov o dokončni odločitvi o oddaji naročila.

3.

Drugič, Komisija in Irska se prerekata o tem, ali so roki, predvideni v irskem procesnem pravu, oblikovani dovolj jasno, natančno in predvidljivo, da bi omogočali učinkovito revizijo odločitev naročnikov.

4.

V zvezi z zadnjenavedeno problematiko ima ta primer skupne točke z zadevo Uniplex (UK) (C-406/08), v kateri bom svoje sklepne predloge prav tako predstavila danes.

5.

Pravni okvir Skupnosti tega primera določata direktivi 93/37/EGS ( 2 ) in 89/665/EGS ( 3 ).

6.

Člen 8(2) Direktive 93/37, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/52/ES ( 4 ), določa:

„Naročnik takoj obvesti kandidate in ponudnike o odločitvah, ki jih je sprejel pri dodelitvi javnih naročil, vključno z razlogi, zakaj ni dodelil naročila, za katerega je dal povabilo k oddaji ponudbe, ali z navedbo, da bo začel postopek znova, in to stori pisno, če se zahteva. O takšnih odločitvah obvesti tudi Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.“

7.

V členu 1 Direktive 89/665 je v različici, kakor je bila spremenjena ( 5 ) z Direktivo 92/50/EGS ( 6 ), določeno:

„(1)   Države članice sprejmejo [potrebne] ukrepe, […] da bi zagotovil[e] v zvezi s postopki oddaje javnih naročil s področja Direktiv 71/305/EGS, 77/62[/EGS] in 92/50/EGS […] učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki skladno s pogoji, določenimi v naslednjih členih ter zlasti v členu 2(7) na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile pravo Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalne predpise o izvajanju tega prava.

(2)   Države članice zagotovijo, da ni diskriminacije med fizičnimi oziroma pravnimi osebami, ki trdijo, da so bile pri izvedbi postopka oddaje javnih naročil oškodovane, zato ker ta direktiva razlikuje med nacionalnimi predpisi, s katerimi se izvaja zakonodaja Skupnosti, in drugimi nacionalnimi predpisi.

(3)   Države članice zagotovijo, da so na voljo revizijski postopki v skladu s podrobnimi predpisi, ki jih države članice lahko sprejmejo, vsaj za vsako osebo, ki ima ali je imela interes, da bi dobila določeno javno naročilo v zvezi s preskrbo ali javno naročilo za gradnje, in ki je bila oškodovana ali pa ji grozi oškodovanje zaradi domnevne kršitve. Države članice lahko zlasti zahtevajo, da mora oseba, ki zahteva revizijo, naročnika predhodno obvestiti o domnevni kršitvi in svoji nameri, da bo zahtevala revizijo.“ ( 7 )

8.

V zvezi z nacionalnim pravom so za obravnavani primer po eni strani pomembni irski „European Communities (Award of Public Authorities’ Contracts) Regulations 2006“ ( 8 ) (uredba APAC) in po drugi strani irski „Rules of the Superior Courts“ ( 9 ) (RSC).

9.

Člen 49 uredbe APAC v odlomkih določa:

„(1)   Naročniki morajo čim prej obvestiti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali o vključitvi v dinamični nabavni sistem, in sicer z uporabo najhitrejših komunikacijskih sredstev za sporočanje (po elektronski pošti ali faksu). […]

[…]

(5)   Naročnik lahko odda javno naročilo uspešnemu ponudniku šele, ko je poteklo 14 dni od takrat, ko so bili ponudniki v skladu s prvim odstavkom obveščeni o odločitvi o oddaji javnega naročila.

[…]“

10.

V členu 84a(4) RSC ( 10 ) je določeno:

„Zahtevek za revizijo odločitve o oddaji ali oddaje javnega naročila je treba vložiti takoj, ko je to mogoče, vsekakor pa v treh mesecih po nastopu razlogov za vložitev zahtevka, razen če sodišče meni, da obstaja upravičen razlog za podaljšanje tega roka.“

11.

Irish National Roads Authority (NRA) je organ, ki na Irskem opravlja dejavnosti gradnje in vzdrževanja cest.

12.

NRA je dne 10. julija 2001 v Uradnem listu Evropske unije objavil razpis za izražanje interesa za načrtovanje, gradnjo, financiranje in obratovanje obvoznice, imenovane Dundalk Western Bypass Motorway. Ponudnik storitev naj bi z NRA sklenil javno-zasebno partnerstvo ( 11 ) in prevzel obratovanje ceste za predvidoma 30 let.

13.

NRA je decembra 2001 povabil k pogajanjem štiri zainteresirane stranke. NRA je aprila 2003 izbral dve stranki, da bi z njima opravil temeljitejša pogajanja, in sicer konzorcija EuroLink in Celtic Roads Group. NRA je dne 8. avgusta 2003 pozval ta dva konzorcija, naj oddata vsak svojo dokončno ponudbo („best and final offer“).

14.

Z dopisom z dne 14. oktobra 2003 je NRA obvestil EuroLink o odločitvi, ki jo je sprejel glede izbire ponudnika Celtic Roads Group za prednostnega ponudnika. Pri tem je NRA izjavil, da ponudba ponudnika EuroLink ni zavrnjena. Če namreč nadaljnji pogovori s ponudnikom Celtic Roads Group ne bi privedli do sklenitve pogodbe, si NRA pridržuje pravico do tega, da namesto Celtic Roads Group k pogovorom povabi EuroLink.

15.

NRA se je dne 9. decembra 2003 odločil, da odda naročilo ponudniku Celtic Roads Group. Pogodba s ponudnikom Celtic Roads Group je bila podpisana . Z dnem je bilo mogoče na spletni strani organa NRA vpogledati v sporočilo s tako vsebino, poleg tega pa je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo o tem.

16.

Podjetje SIAC Construction Limited (SIAC), član neuspešnega konzorcija EuroLink, je 8. aprila 2004 pri High Court of Ireland vložilo odškodninsko tožbo, ki se je opirala na več domnevnih napak v postopku oddaje.

17.

S sodbo z dne 16. julija 2004 ( 12 ) je High Court zavrnilo to tožbo kot nedopustno, ker naj bi zastarala. V nasprotju z mnenjem podjetja SIAC je irsko sodišče izhajalo iz tega, da bi moralo podjetje SIAC vedeti za razloge za svojo zahtevo za revizijo najpozneje , ko je NRA obvestil EuroLink o izbranem prednostnem ponudniku. V skladu s členom 84a(4) RSC bi moralo podjetje SIAC zahtevo za revizijo vložiti najpozneje v treh mesecih po tem datumu.

18.

Podjetje SIAC je nato vložilo pritožbo pri Komisiji. V pritožbi je to podjetje med drugim trdilo, da ga NRA nikoli ni obvestil o odločitvi o oddaji javnega naročila.

19.

Na podlagi te pritožbe je Komisija najprej 15. novembra 2004 na irske organe naslovila upravno pismo, v katerem je zahtevala podrobnejše informacije o dejanskem stanju. Z odgovorom Irske z dne ni bilo mogoče odpraviti pomislekov Komisije. Nato je Komisija na Irsko naslovila pisni opomin in dodatni pisni opomin, na katera je ta država članica pisno odgovorila oziroma .

20.

Ker Komisija še vedno ni bila zadovoljna s pojasnili Irske, je 1. februarja 2008 izdala obrazloženo mnenje v smislu člena 226(1) ES in pozvala Irsko, naj v roku dveh mesecev sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s tem mnenjem. Irska je odgovorila na to mnenje in med drugim navedla, da se je pri prenosu Direktive 2007/66 razmišljalo o spremembi nacionalnih zakonov in drugih predpisov. Komisiji pa tudi zadnji odgovor ni zadoščal.

21.

Z dopisom z dne 14. oktobra 2008, ki ga je Sodišče prejelo , je Komisija v skladu s členom 226(2) ES vložila obravnavano tožbo zoper Irsko.

22.

Komisija predlaga, naj se:

23.

Irska predlaga, naj se:

24.

O tožbi Komisije je pred Sodiščem najprej potekal pisni postopek in nato 24. septembra 2009 še ustna obravnava ( 13 ).

25.

Tožba Komisije je utemeljena, če Irska ni izpolnila katere od obveznosti iz Pogodbe ES. V skladu s členom 249(3) ES in členom 10 ES med te obveznosti spada tudi obveznost uresničitve ciljev iz direktiv Skupnosti.

26.

V obravnavanem primeru Komisija opira svojo tožbo na dva očitka. Prvi očitek se nanaša na posamezni primer; predmet očitka je domnevna neobvestitev neuspešnega konzorcija ponudnikov glede odločitve o oddaji projekta gradnje ceste Dundalk Western Bypass Motorway. Drugi očitek presega ta posamezni primer; s tem očitkom se graja, da naj bi bila določba o rokih za pravna sredstva po irskem pravu, kot je določena v členu 84a(4) RSC, v nasprotju s pravom Skupnosti.

27.

Komisija s prvim očitkom graja Irsko, da ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 1(1) Direktive 89/665 in člena 8(2) Direktive 93/37, ker NRA ni v skladu s predpisi obvestil neuspešnega ponudnika o odločitvi, ki jo je sprejel glede oddaje projekta gradnje ceste Dundalk Western Bypass Motorway.

28.

Komisija in Irska implicitno izhajata iz domneve, da je šlo pri projektu gradnje ceste Dundalk Western Bypass Motorway, ki ga je razpisal NRA, za javno naročilo gradenj v smislu Direktive 93/37.

29.

Posledično je bil NRA kot naročnik v skladu s členom 8(2) Direktive 93/37 zavezan, da takoj obvesti kandidate oziroma ponudnike o odločitvi, ki jo je sprejel glede oddaje tega naročila.

30.

Ta obveznost izhaja tudi iz člena 1(1) Direktive 89/665, saj je mogoče učinkovito pravno varstvo zoper odločitve o oddaji javnega naročila zagotoviti le, če so vsi kandidati oziroma ponudniki pravočasno in izčrpno obveščeni o teh odločitvah. ( 14 )

31.

Ni sporno, da NRA v obravnavanem primeru neizbranega konzorcija ponudnikov Eurolink, katerega član je bilo podjetje SIAC, nikoli ni formalno obvestil o svoji odločitvi, da bo sporni projekt gradnje ceste oddal konkurenčnemu konzorciju Celtic Roads Group.

32.

Niti sporočilo na spletni strani NRA z dne 9. februarja 2004 in objava z dne v Uradnem listu Evropske unije v tem smislu ne pomenita primernega nadomestila. S tem je bila namreč obveščena le javnost o dokončni sklenitvi pogodbe NRA s konzorcijem Celtic Roads Group. Za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva neuspešnim kandidatom oziroma ponudnikom pa bi ti morali biti pravočasno obveščeni o odločitvi NRA o oddaji javnega naročila, torej pred sklenitvijo pogodbe in ne šele po tem dovršenem dejstvu. ( 15 )

33.

Zato NRA v zvezi s projektom gradnje ceste Dundalk Western Bypass Motorway ni izpolnil obveznosti obveščanja v smislu člena 8(2) Direktive 93/37 in člena 1(1) Direktive 89/665.

34.

Irska ugovarja, da v obravnavanem primeru podjetju SIAC kljub temu ni bila storjena krivica. Glede na okoliščine posameznega primera naj to podjetje nikoli ne bi bilo v negotovosti glede tega, komu bo NRA oddal projekt gradnje ceste. Pri tem se Irska sklicuje na dopis, naslovljen na NRA, z dne 14. oktobra 2003, s katerim je bil konzorcij EuroLink obveščen o izbiri konzorcija Celtic Roads Group za prednostnega ponudnika organa NRA. Najpozneje od tega trenutka dalje bi moralo podjetje SIAC po mnenju Irske vedeti, da bo – razen v izjemnih okoliščinah ( 16 ) – odločitev o oddaji javnega naročila sprejeta v korist konzorcija Celtic Roads Group. Irska se izrecno strinja s to točko utemeljitve High Court of Ireland pri nacionalnem revizijskem postopku. ( 17 )

35.

Vendar ta ugovor ni učinkovit. NRA v dopisu z dne 14. oktobra 2003 ni sporočil dokončne odločitve o oddaji javnega naročila, temveč je konzorciju EuroLink celo izrecno potrdil, da njegova ponudba ne bo zavrnjena. Z izbiro „prednostnega ponudnika“ je NRA sicer že začrtal odločitev, toda s tem še ni bil dokončno vezan na enega ponudnika. NRA si je namreč izrecno pridržal pravico, da pozneje, če bo to potrebno, namesto konzorcija Celtic Roads Group povabi na pogovore EuroLink. EuroLink bi torej do nadaljnjega lahko izhajal iz tega, da še ni dokončno izključen iz izbire.

36.

Ne glede na to v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki je objektiven, ni pomembno, ali ravnanje javnih organov države članice dejansko povzroči škodo oziroma ima druge škodljive posledice. ( 18 )

37.

Na koncu Irska poudari, da je njena nacionalna zakonodaja skladna z obveznostmi obveščanja po pravu Skupnosti; te obveznosti naj bi bile pravilno prenesene v člen 49(1) uredbe APAC. V teh okoliščinah naj se posamezni primer, v katerem ni prišlo do obvestitve o odločitvi o oddaji javnega naročila, ne bi smel obravnavati kot kršitev prava Skupnosti.

38.

Vendar tudi ta utemeljitev Irske ni prepričljiva. Prvič, nikakor ni nesporno, ali so obveznosti obveščanja po pravu Skupnosti dejansko pravilno prenesene v člen 49(1) uredbe APAC; v zvezi s tem poteka poseben postopek zaradi neizpolnitve obveznosti proti Irski ( 19 ). Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso se v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti ne preverja le združljivosti zakonov in drugih predpisov neke države članice s pravom Skupnosti, temveč se ugotavlja tudi, ali so nacionalni organi v upoštevnem posameznem primeru kršili pravo Skupnosti. ( 20 )

39.

Skupno menim, da je prvi očitek Komisije utemeljen.

40.

Z drugim očitkom Komisija Irski očita kršitev člena 1(1) Direktive 89/665, in sicer s tem, da člen 84a(4) RSC ureja prekluzivni rok za zahteve v revizijskem postopku na način, ki je v nasprotju z zahtevami prava Skupnosti.

41.

Direktiva 89/665 ne vsebuje izrecnih določb o rokih, ki se na podlagi člena 1 uporabljajo za revizijske postopke. ( 21 ) Vendar Sodišče v ustaljeni sodni praksi priznava, da lahko države članice v okviru procesne avtonomije uvedejo primerne prekluzivne roke za vložitev pravnih sredstev, če pri tem upoštevajo načeli ekvivalentnosti (enakovrednosti) in učinkovitosti. ( 22 ) Obe načeli sta izraženi tudi v členu 1 Direktive 89/665: načelo ekvivalentnosti v drugem odstavku, načelo učinkovitosti pa v prvem odstavku. ( 23 )

42.

V obravnavanem primeru je načelo učinkovitosti osrednjega pomena. Ni sporno, da Irska lahko določi prekluzivne roke za zahtevke za revizijo odločitev naročnikov. ( 24 ) Stranki v postopku se razhajata le o nekaterih podrobnostih nacionalnih določb o rokih. V bistvu je treba preučiti, ali je ta določba o rokih dovolj jasna, da omogoča učinkovito revizijo v smislu člena 1(1) Direktive 89/665. Komisija to zanika. Po eni strani se sklicuje na nejasnosti v zvezi z določitvijo vrst odločitev, za izpodbijanje katerih velja rok iz člena 84a(4) RSC, po drugi strani pa na nejasnosti v zvezi z dolžino tega roka.

43.

V prvem delu drugega očitka Komisija ugovarja, da obstaja pravna negotovost glede vrste odločitev na področju predpisov o javnih naročilih, za izpodbijanje katerih velja rok iz člena 84a(4) RSC. Glede na besedilo naj bi se člen 84a(4) RSC uporabljal samo za tožbe, ki zahtevajo revizijo „odločitve o oddaji oziroma oddaje javnega naročila“. Vendar se v praksi področje uporabe tega predpisa razteza tudi na začasne odločitve, tako da je zanje prav tako mogoče zahtevati revizijo samo v roku iz člena 84a(4) RSC.

44.

Dejstva, na katera se pri tem opira Komisija, niso sporna: pripombe Irske glede obravnavanega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti in sodba High Court of Ireland v zvezi s projektom gradnje ceste Dundalk Western Bypass Motorway ( 25 ) potrjujejo, da pristojni irski organi v praksi uporabljajo rok za zahtevo za revizijo, določen v členu 84a(4) RSC, ne le za izpodbijanje dokončnih odločitev („odločitve o oddaji oziroma oddaje javnega naročila“), temveč tudi za izpodbijanje vmesnih odločitev naročnikov. ( 26 )

45.

Med strankama v postopku pa je izredno sporno, ali člen 84a(4) RSC, kakor ga razlagajo in uporabljajo nacionalni organi, izpolnjuje zahteve iz člena 1(1) Direktive 89/665.

46.

Člen 1(1) Direktive 89/665 določa, da je treba zagotoviti „učinkovito in zlasti čim hitrejšo“ revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, da se preveri, ali se je z njimi kršilo predpise o javnih naročilih.

47.

Za dosego tega cilja omenjene direktive morajo države članice v skladu s členom 249(3) ES v povezavi s členom 10 ES sprejeti vse potrebne ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne. V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo države članice za zadevno področje določiti natančen zakonski okvir. ( 27 ) Nacionalni pravni položaj morajo opredeliti dovolj natančno, jasno in pregledno, tako da posamezniki lahko prepoznajo svoje pravice in obveznosti. ( 28 )

48.

Enako izhaja sicer iz načela pravne varnosti, ki je kot splošno pravno načelo del pravnega reda Skupnosti in ki zavezuje države članice pri izvajanju pooblastil na področju uporabe prava Skupnosti. ( 29 ) V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo pravne varnosti med drugim zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da so njihovi učinki predvidljivi, predvsem če imajo lahko neugodne posledice za posameznike in podjetja. ( 30 )

49.

Za določbo o rokih, kot je tista v členu 84a(4) RSC, se zahteve po jasnosti, določnosti in predvidljivosti uveljavljajo s posebno strogostjo. Nejasna določba o rokih namreč lahko v znatnem obsegu povzroči neugodne posledice za posameznike in podjetja. Če ponudnik ali kandidat zamudi rok za vložitev zahteve za revizijo na podlagi člena 84a(4) RSC, je prekludiran z očitkom morebitne kršitve določb o javnih naročilih in izgubi možnost, da bi za zadevno odločitev o oddaji javnega naročila uvedel revizijski postopek. Tako ni več upravičen do tega, da bi si pred sodiščem izboril javno naročilo kot tako oziroma vsaj odškodnino za nedodeljeno javno naročilo. ( 31 )

50.

Uporaba prekluzivnega roka pa ne sme pripeljati do tega, da uresničevanje pravice do revizije odločitev o oddaji javnega naročila praktično ne bi bilo učinkovito. ( 32 )

51.

Le če je nedvomno mogoče ugotoviti, da tudi pripravljalna dejanja naročnikov oziroma tu sporne vmesne odločitve povzročijo, da prekluzivni rok na podlagi člena 84a(4) RSC začne teči, lahko ponudniki in kandidati sprejmejo potrebne ukrepe, da se opravi učinkovita revizija odločitev v smislu člena 1(1) Direktive 89/665, da se preveri, ali se je z njimi morebiti kršilo predpise o javnih naročilih, in da se prepreči, da bi bili ponudniki in kandidati prekludirani.

52.

Glede na to menim, da ni združljivo z zahtevami iz člena 1(1) Direktive 89/665, če se na Irskem področje uporabe roka iz člena 84a(4) RSC razširi na revizijo vmesnih odločitev, ne da bi bilo to jasno izraženo v besedilu predpisa. Tako namreč ni mogoče z razumno gotovostjo predvideti učinkov določbe o rokih, zlasti pa obsega prekluzije, ki jo povzroči, za ponudnike in kandidate v postopkih oddaje. S tem je oslabljen cilj, da se opravi učinkovita revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, kot je v členu 1(1) Direktive 89/665 določeno za države članice.

53.

Irska najprej ugovarja, da naj bi bilo v skladu z Direktivo 89/665 in s sodno prakso, ki je obstaja v zvezi s tem, mogoče izpodbijati vse odločitve naročnikov. Razširitev določbe o rokih iz člena 84a(4) RSC na vmesne odločitve naj bi bila skladna z zahtevami prava Skupnosti. Poleg tega naj bi Direktiva 89/665 temeljila na zahtevi po pospešitvi. V členu 1(1) te direktive je določeno, da je treba zagotoviti ne samo učinkovito, temveč tudi čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki. Zato je treba za revizijo vseh odločitev naročnikov uporabiti rok iz člena 84a(4) RSC. Če bi dopustili, da bi neuspešni ponudniki uveljavljali vse svoje očitke skupaj šele po sprejetju dokončne odločitve o oddaji javnega naročila, bi se bilo treba bati dolgo trajajoče pravne negotovosti in znatne izgube časa pri oddaji javnih naročil. Poleg tega bi bilo tudi nemogoče odpraviti morebitne kršitve predpisov o javnih naročilih še med tekočim postopkom oddaje.

54.

Glede tega je treba opozoriti, da se seveda ne posega v pravico Irske, da določi prekluzivne roke tudi za revizijo pripravljalnih dejanj in vmesnih odločitev naročnikov – na primer izdelava ožjega seznama („short list“) ali izbira prednostnega ponudnika – predvideno v predpisih o javnih naročilih. Kot je že bilo omenjeno, ( 33 ) je določitev primernih prekluzivnih rokov združljiva s pravom Skupnosti, če se pri tem upoštevata načeli ekvivalentnosti in učinkovitosti. Taki prekluzivni roki – tudi razmeroma kratki roki – so lahko še zlasti dopustni in razumni, če pravo Skupnosti za neko področje postavi zahtevo po pospešitvi s tem, da – kot pri predpisih o javnih naročilih – zahteva „čim hitrejše“ ravnanje ( 34 ) (člen 1(1) Direktive 89/665 ( 35 )).

55.

Torej je povsem res, da Irska z razširitvijo določbe o rokih v členu 84a(4) RSC na vmesne odločitve zasleduje legitimen cilj, ki je skladen z direktivo. ( 36 ) Vendar je treba v nacionalni zakonodaji ta cilj uresničiti v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz načela pravne varnosti. Določba o rokih mora biti sestavljena jasno in določno, njeni učinki pa morajo biti predvidljivi. Praksa posamezne države, ki služi ciljem neke direktive, države članice ne odvezuje obveznosti, da opredeli pravni položaj dovolj natančno, jasno in pregledno, tako da lahko posamezniki prepoznajo svoje pravice in obveznosti. ( 37 )

56.

V obravnavanem primeru je treba upoštevati še, da Direktiva 89/665 za države članice ne določa le cilja, da je na voljo hitra revizija, temveč tudi cilj, da se opravi učinkovita revizija odločitev o oddaji javnega naročila (glej člen 1(1) Direktive 89/665). Praksa posamezne države, pri kateri se uresničuje le eden izmed teh ciljev v škodo drugega, ni skladna z direktivo. Razširitev prekluzivnega roka iz člena 84a(4) RSC na vmesne odločitve lahko privede do cilja, da je na voljo hitra revizija; vendar ta praksa irskih organov brez sočasne jasne opredelitve v besedilu člena 84a(4) RSC škodi pravni varnosti in s tem navsezadnje ovira dosego cilja, da se opravi učinkovita revizija. ( 38 )

57.

V preostalem si načelo pravne varnosti in zahteva po pospešitvi, ki se nanaša na zakonodajo o oddaji javnih naročil, v bistvu ne nasprotujeta. ( 39 ) Nasprotno, namen čim hitrejše revizije odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, je vzpostavitev pravne varnosti ob predpostavki, da je za to predvideni postopek skupaj s prekluzivnimi roki v nacionalni zakonodaji urejen, kolikor je le mogoče jasno, določno in predvidljivo.

58.

Zato je treba zavrniti prvi ugovor Irske.

59.

Irska še ugovarja, da njena nacionalna zakonodaja izhaja iz „common law“. V sistemu common law, kot je irski, niso odločilne le zakonske določbe, temveč tudi sodna praksa. Ponudniki in kandidati bi morali, kolikor je to potrebno, pridobiti pravni nasvet.

60.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da direktiva prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod za dosego določenega cilja (člen 249(3) ES). Pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo zato ni nujno, da se sprejmejo izrecni in posebni pravni predpisi, temveč lahko v tem smislu zadošča tudi splošni pravni kontekst. Vendar je odločilno, da se pri takem postopanju dejansko zagotavlja polna uveljavitev direktive na način, ki je dovolj jasen in natančno določen. ( 40 )

61.

Če nacionalni pravni položaj izhaja iz skupnega delovanja pravnih določb in „prakse sodišča“, to ne sme negativno vplivati na jasnost in določnost upoštevnih določb in pravil. To velja zlasti takrat, kadar je cilj direktive podeliti posamezniku pravice, ( 41 ) pri tem pa bi lahko nejasen ali zapleten pravni položaj v zvezi z morebitnimi prekluzivnimi roki povzročil izgubo pravic – v obravnavanem primeru izgubo pravice do revizije odločitev, ki so jih sprejeli naročniki. Zapleten in nepregleden pravni položaj bi lahko predvsem tuje ponudnike in kandidate odvrnil od tega, da bi se na Irskem potegovali za javna naročila.

62.

Nacionalna sodišča morajo razlagati in uporabljati določbe nacionalne zakonodaje v skladu z direktivo. ( 42 ) Predvsem v zvezi z revizijskim postopkom, ki je predviden s predpisi o javnih naročilih, morajo razlagati nacionalne predpise, s katerimi se določi prekluzivni rok, čim bolj tako, da se zagotovi upoštevanje načela učinkovitosti, ki izhaja iz Direktive 89/665. ( 43 )

63.

Tako ni v skladu s temi zahtevami, če nacionalno sodišče uporabi zakonsko določen prekluzivni rok za pravico do revizije – v obravnavanem primeru člen 84a(4) RSC – tako, da presega besedilo, in ga po analogiji uporabi tudi za revizijo odločitev, za katere zakonodajalec ni predvidel takega prekluzivnega roka. S tem namreč pravni položaj postane manj pregleden. Zadevni ponudniki in kandidati so zaradi izključitve, ki jo povzroči prekluzivni rok, v nevarnosti, da izgubijo pravico do revizije nekaterih odločitev. S tem se oslabi cilj, določen v členu 1(1) Direktive 89/665, da se opravi učinkovita revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki. ( 44 )

64.

Glede na navedeno je treba zavrniti tudi drugi ugovor Irske.

65.

Skratka, glede na zgoraj navedeno ugotavljam, da je treba ugoditi prvemu delu drugega očitka Komisije.

66.

V drugem delu drugega očitka Komisija graja formulacijo v členu 84a(4) RSC, na podlagi katere je treba zahteve za revizijo vložiti „takoj, ko je to mogoče, vsekakor pa v roku treh mesecev“. Pri tej določbi so zadevni ponudniki in kandidati negotovi glede točne dolžine prekluzivnega roka, kar jim čezmerno otežuje vložitev zahtevka za revizijo. Poleg tega naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, v katerih primerih zadošča vložitev zahtevka v roku treh mesecev oziroma v katerih primerih je treba pravno sredstvo vložiti prej, torej pred iztekom roka treh mesecev.

67.

Najprej je treba opozoriti, da ne gre nujno za samostojna prekluzivna roka, če pravni predpis navedbo časa, izraženo v dneh, tednih, mesecih ali letih, povezuje z besedami „takoj, ko je to mogoče“ oziroma s podobnim izrazom. V nekaterih predpisih se taki dodatki uporabljajo le zato, da pride zahteva po pospešitvi do izraza in da se vlagatelje zahtevka ali tožeče stranke opozori na njihovo dolžnost, da v lastnem interesu čim prej naredijo potrebne korake za čim boljše varstvo svojih pravic.

68.

V tem smislu je Sodišče na primer že prej uporabilo besede „takoj, ko je to mogoče“ v zvezi z morebitnimi predlogi strank za podaljšanje časa govora na ustni obravnavi. ( 45 ) Začasni uslužbenci Skupnosti, ki postanejo brezposelni, morajo „čim prej oziroma najpozneje v [določenih rokih, ki so natančno opredeljeni]“ izpolniti nekatere formalnosti. ( 46 ) Podobno izbiro besed najdemo tudi, če mora priti do izraza, da morajo javni organi pri obravnavanju posameznih predlogov ali postopkov upoštevati zahtevo po pospešitvi. ( 47 ) Tudi pri predpisih o javnih naročilih je znan koncept „dolžnosti skrbnega ravnanja, ki se razlaga bolj kot dolžnost ravnanja kot pa dolžnost doseči uspeh“ ( 48 ).

69.

Vendar v zvezi s tu obravnavano določbo o rokih iz člena 84a(4) RSC ni mogoče z gotovostjo domnevati, da naj bi besede „takoj, ko je to mogoče“ izražale le načelo pospešitve. Nasprotno, glede na navedbe Irske v postopku pred Sodiščem pa ni izključeno, da ima formulacija „takoj, ko je to mogoče“ v členu 84a(4) RSC širši pomen in jo je treba razumeti v smislu samostojnega prekluzivnega roka, na podlagi katerega lahko zahtevki za revizijo postanejo nedopustni že pred iztekom „vsekakor“ veljavnega roka treh mesecev.

70.

Zdi se, da Irska izhaja iz tega, da se zahtevek za revizijo praviloma vloži pravočasno, če je „vsekakor [vložen] v roku treh mesecev po nastopu razlogov za vložitev zahtevka“. Hkrati pa Irska s sklicevanjem na sodbo svojega vrhovnega sodišča ( 49 ) poudarja, da je „glavna obveznost“ ( 50 ) vlagatelja zahtevka v okviru člena 84a(4) RSC, da vloži pravno sredstvo „takoj, ko je to mogoče“. V določenih okoliščinah bi to lahko privedlo do tega, da bi bil zahtevek za revizijo zavrnjen kot zastaran, čeprav bi bil vložen v roku treh mesecev. ( 51 ) Torej vsaj ni izključeno, da irska sodišča razumejo besedno zvezo „takoj, ko je to mogoče“ v členu 84a(4) RSC kot samostojni prekluzivni rok. ( 52 )

71.

Če formulacija „takoj, ko je to mogoče“ v členu 84a(4) RSC irskim sodiščem dejansko daje pooblastilo, da po prostem preudarku zavrnejo zahtevke za revizijo kot nedopustne že pred iztekom roka treh mesecev, potem ne izpolnjuje zahtev prava Skupnosti. Pri prekluzivnem roku, katerega dolžina je predmet prostega preudarka pristojnega sodišča, namreč ni mogoče predvideti njegovih učinkov. Zadevni ponudniki in kandidati so negotovi glede tega, koliko časa imajo, da ustrezno pripravijo svoje zahtevke za revizijo, možnosti za uspeh takih pravnih sredstev pa komajda lahko ocenijo. Cilj učinkovite revizije odločitev naročnikov, določen v členu 1(1) Direktive 89/665/EGS, tako ni dosežen. ( 53 )

72.

Ker ni mogoče izključiti, da nacionalna sodišča razumejo formulacijo „takoj, ko je to mogoče“ v členu 84a(4) RSC v smislu samostojnega prekluzivnega roka, ta predpis tudi ni dovolj jasen, da bi zagotavljal uporabo, skladno s pravom Skupnosti. ( 54 ) Tudi zato s členom 84a(4) RSC ni zagotovljen primeren prenos Direktive 89/665.

73.

Irska ugovarja, da člen 84a(4) RSC nacionalnim sodiščem dopušča po prostem preudarku podaljšati rok za zahtevek za revizijo; pri tem se sklicuje na sodbo High Court of Ireland iz leta 2006. ( 55 )

74.

Taka možnost podaljšanja roka sodiščem olajša, da v posameznem primeru zagotovijo pravičnost. Vendar s tem ni mogoče odpraviti zgoraj pojasnjenih pomanjkljivosti člena 84a(4) RSC v zvezi z zahtevami po jasnosti, določnosti in predvidljivosti določbe o rokih. Zadevni ponudniki in kandidati pa kljub upoštevanju te možnosti podaljšanja ne morejo vnaprej predvideti, koliko časa imajo za ustrezno pripravo zahtevka za revizijo in ali bodo lahko uspešno uveljavili tako pravno sredstvo. Nasprotno, s tem se določbi o rokih, ki je že tako in tako nejasna, doda še en element negotovosti.

75.

Na podlagi člena 1(1) v povezavi s členom 1(3) Direktive 89/665 je vsakomur, ki ima ali je imel interes za določeno javno naročilo in ki mu je zaradi domnevne kršitve predpisov nastala oziroma bi mu lahko nastala škoda, zagotovljena individualna pravica do revizije odločitev, ki jih sprejme naročnik. ( 56 ) Kot navajam tudi v zadevi Uniplex (UK), učinkovito izvajanje take pravice ne sme biti odvisno od diskrecijske pravice nacionalnega organa niti od diskrecijske pravice neodvisnega sodišča. ( 57 )

76.

Zato je treba prvi ugovor Irske zavrniti.

77.

Irska še trdi, da doslej še nobeno irsko sodišče ni zavrnilo kot zastaranega nobene zahteve za revizijo, ker je bil vložen v roku treh mesecev in ne „takoj, ko je to mogoče“.

78.

Drugega ugovora prav tako ni mogoče sprejeti. V dokaz tega, da neka direktiva ni bila zadostno ali pravilno prenesena, ni treba ugotoviti, kakšni so dejanski učinki nacionalne zakonodaje za prenos. Nasprotno, to, ali je prenos nezadosten ali pomanjkljiv, je razvidno iz besedila zadevnih pravnih pravil. ( 58 ) Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti je objektivna in jo je mogoče vložiti tudi takrat, ko dejansko še ni bila povzročena škoda oziroma še ni bilo drugih škodljivih učinkov. ( 59 )

79.

Nazadnje se je Irska v predhodnem postopku branila z argumentom, da se bo nacionalna zakonodaja tako in tako spremenila v okviru prenosa Direktive 2007/66, kar naj bi omogočalo pojasnitev člena 84a(4) RSC.

80.

V zvezi s tem zadostuje poudariti, da je treba neizpolnitev obveznosti v skladu z ustaljeno sodno prakso presojati glede na položaj, v katerem je bila zadevna država članica ob izteku roka, ki ji je bil postavljen v obrazloženem mnenju; Sodišče ne more upoštevati sprememb, ki so nastale pozneje. ( 60 ) Toliko manj je mogoče upoštevati spremembe nacionalne zakonodaje, ki so še v fazi načrtovanja ali osnutka.

81.

Moj končni sklep je takšen, da je tudi drugi del drugega očitka utemeljen, zato se tožbi Komisije ugodi v celoti.

82.

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija stroške priglasila, Irska pa s svojim predlogom ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

83.

Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj odloči: