Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 62008CJ0126

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2009.
Distillerie Smeets Hasselt NV proti Belgische Staat in drugi, Belgische Staat proti Bollen, Mathay & Co. BVBA in Louis De Vos proti Belgische Staat.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Hof van Cassatie - Belgija.
Socialna politika - Varstvo delavcev - Plačilna nesposobnost delodajalca - Direktiva 80/987/EGS - Obveznost poplačila celote neporavnanih terjatev do vnaprej določene zgornje meje - Narava delavčevih terjatev v razmerju do jamstvene ustanove - Zastaralni rok.
Zadeva C-126/08.

Zbirka odločb 2009 I-06809

Oznaka ECLI: ECLI:EU:C:2009:470

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 16. julija 2009 ( *1 )

„Uredba (EGS) št. 2913/92 — Carinski zakonik Skupnosti — Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev — Vknjižba zneska dajatev — Vnos v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov — Vnos v zapisnik, ki velja kot vknjižba — Izdaja kopije zapisnika, ki velja kot sporočilo o znesku zakonsko dolgovanih dajatev“

V zadevi C-126/08,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hof van Cassatie (Belgija) z odločbo z dne 26. februarja 2008, ki je prispela na Sodišče , v postopku

Distillerie Smeets Hasselt NV

proti

državi Belgiji,

Louisu De Vosu,

Bollen, Mathay & Co. BVBA, likvidacijski upravitelj družbe Transterminal Logistics NV,

Danielu Van den Langenberghu,

Firma De Vos NV

in

država Belgija

proti

Bollen, Mathay & Co. BVBA, likvidacijski upravitelj družbe Transterminal Logistics NV,

ter

Louis De Vos

proti

državi Belgiji,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, K. Schiemann, J. Makarczyk (poročevalec), P. Kūris in L. Bay Larsen, sodniki,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Distillerie Smeets Hasselt NV J. Verbist, odvetnik,

za belgijsko vlado J.-C. Halleux, zastopnik,

za Komisijo Evropskih skupnosti S. Schønberg in M. van Beek, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 217(1) in 221(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Distillerie Smeets Hasselt NV in državo Belgijo, L. De Vosom, družbo Bollen, Mathay & Co. BVBA, likvidacijskim upraviteljem družbe Transterminal Logistics NV, in družbo Firma De Vos NV na eni strani, državo Belgijo in družbo Bollen, Mathay & Co. BVBA, likvidacijskim upraviteljem družbe Transterminal Logistics NV, na drugi strani ter L. De Vosom in državo Belgijo na tretji strani, in sicer o naknadni izterjavi uvoznih carin.

Pravni okvir

Pravo Skupnosti

3

Člen 217 carinskega zakonika določa:

„1.   Vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki je posledica carinskega dolga – v nadaljevanju ‚znesek dajatev‘ – morajo carinski organi, takoj potem, ko so jim na voljo potrebni podatki, izračunati in vnesti v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov (vknjižba).

[…]

2.   Podrobnosti vknjižbe zneskov dajatev določijo države članice. Ti postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali je ob upoštevanju pogojev, pod katerimi je nastal carinski dolg, plačilo teh zneskov za carinske organe zagotovljeno ali ne.“

4

Člena 221(1) navedenega zakonika določa:

„Znesek dajatev se mora dolžniku takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki sporočiti.“

Nacionalno pravo

5

Določitev uvoznih ali izvoznih dajatev, dolgovanih v primeru carinskih prekrškov, in njihovo sporočitev urejajo členi od 267 do 272 splošnega zakona o carinah in trošarinah, ki je bil usklajen s kraljevim odlokom z dne 18. julija 1977 (Belgisch Staatsblad, , str. 11425) in potrjen z zakonom z dne o carinah in trošarinah (Belgisch Staatsblad, , str. 9013, v nadaljevanju: AWDA).

6

Člen 267 AWDA določa:

„Če so prekrški, goljufije ali kršitve zakona ugotovljeni z zapisnikom, ta akt takoj ali v najkrajšem možnem času izdata vsaj dve za to pristojni osebi, s tem da eno od njiju imenuje uprava, pristojna za carine in trošarine, ali ji vsaj podeli pooblastilo.“

7

Člen 268 AWDA določa:

„Zapisnik mora vsebovati kratek in natančen opis ugotovitev in razlogov za ovadbo skupaj z navedbo imena oseb, njihove zaposlitve, datuma in kraja ob upoštevanju določb člena 176 za posebne primere, navedene v tem členu.“

8

Člen 270 AWDA določa:

„Zapisnik iz člena 267 se v petih dneh predloži v podpis ne varietur osebi, ki je nadrejena sestavljavcem zapisnika, kopija pa se predloži kršiteljem. Če kršitelji zavrnejo tako sporočilo ali so neznani, se obvesti župan občine, v kateri je bila kršitev storjena, ali njegov pooblaščenec.“

9

Člen 271 AWDA določa:

„Obdolženec, ki je bil prisoten pri zaplembi, je povabljen, da sodeluje pri sestavi zapisnika in da ga podpiše, če to želi, in takoj mu je izročena kopija zapisnika; če obdolženec ni prisoten, se mu kopija zapisnika pošlje s priporočenim pismom.“

10

Člen 272 AWDA določa:

„Zapisniki uradnikov o njihovem ukrepanju in izvajanju nalog veljajo za točne, dokler ni dokazano nasprotno; nepravilnosti, ki so vsebovane v zapisniku in se ne nanašajo na dejstva, temveč le na uporabo prava, nikakor ne zmanjšajo teže akta, treba pa jih je popraviti pri pozivu na sodišče; če zapisnik sestavi le en uradnik, ne velja za verodostojnega.“

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

11

Spor o glavni stvari, kot ga je opisalo predložitveno sodišče, se nanaša na goljufiv obračun pošiljk etilnega alkohola, za katerega se je uporabljal postopek aktivnega oplemenitenja v skladu z upoštevnimi določbami carinskega zakonika. Navedene pošiljke so bile nadomeščene s pošiljkami drugega blaga, in sicer vode, zato zanje ni veljala navedena carinska ureditev.

12

S sodbo z dne 26. septembra 2006 je Hof van beroep te Antwerpen (višje sodišče v Antwerpnu) ugotovilo, da sta družba Distillerie Smeets Hasselt NV in L. De Vos solidarno odgovorna za plačilo uvoznih dajatev, dolgovanih zaradi te goljufije, in ju obsodilo na plačilo teh dajatev.

13

Družba Distillerie Smeets Hasselt NV je pred predložitvenim sodiščem, pri katerem je vložila kasacijsko pritožbo zoper navedeno sodbo, trdila zlasti, da ob upoštevanju določb členov 217(1) in 221(1) carinskega zakonika pritožbeno sodišče ne more šteti, da je zapisnik, ki so ga v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo sestavili uradniki, ki so opravili pregled, „računovodska evidenca“ ali „drug ustrezen nosilec podatkov“ v smislu člena 217(1).

14

V teh okoliščinah je Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člena 217(1) in 221(1) [carinskega zakonika] razumeti tako, da se […] vknjižba carinskega dolga lahko veljavno opravi z navedbo zneska [dajatev, ki je posledica tega dolga,] v zapisniku, ki ga v skladu z AWDA sestavijo uradniki, ki so opravili pregled, in ne osebe, ki so pooblaščene za vpis tega zneska v računovodske evidence, in ali je mogoče šteti, da je tak zapisnik računovodska evidenca ali drug ustrezen nosilec podatkov v smislu člena 217(1) [navedenega zakonika]?“

Vprašanje za predhodno odločanje

Dopustnost vprašanja za predhodno odločanje

15

Komisija Evropskih skupnosti izpodbija dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ker naj ne bi bil dovolj obrazložen.

16

V zvezi s tem je treba poudariti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso potreba po posredovanju razlage prava Skupnosti, ki bo koristila nacionalnemu sodišču, zahteva, da to opredeli dejanski in pravni okvir zastavljenih vprašanj ali vsaj pojasni okoliščine, na katerih temeljijo ta vprašanja (glej zlasti sodbe z dne 21. septembra 1999 v zadevi Albany, C-67/96, Recueil, str. I-5751, točka 39; z dne v združenih zadevah Deliège, C-51/96 in C-191/97, Recueil, str. I-2549, točka 30, in z dne v zadevi Wilson, C-506/04, ZOdl., str. I-8613, točka 38).

17

Podatki, ki so navedeni v predložitvenih odločbah, naj ne bi omogočali samo tega, da Sodišče poda koristne odgovore, ampak tudi to, da se vladam držav članic in tudi zadevnim strankam omogoči predstavitev stališč v skladu s členom 23 Statuta Sodišča. Sodišče je dolžno skrbeti za uresničevanje te možnosti, ob upoštevanju dejstva, da se na podlagi te določbe zadevnim strankam vročijo le predložitvene odločbe (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Albany, točka 40; sodbo z dne 12. aprila 2005 v zadevi Keller, C-145/03, ZOdl., str. I-2529, točka 30, in zgoraj navedeno sodbo Wilson, točka 39).

18

V tem primeru po eni strani predložitvena odločba vsebuje dovolj podrobnosti, da se vladam držav članic in drugim zainteresiranim omogoči, da predstavijo stališča. Poleg tega je iz stališč belgijske vlade in Komisije razvidno, da sta lahko učinkovito zavzeli stališče o vprašanju, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče.

19

Po drugi strani Sodišče meni, da so podatki iz predložitvene odločbe in stališča, ki so mu bila predložena, dovolj jasni, da lahko koristno odgovori na navedeno vprašanje.

20

Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da mora Sodišče odgovoriti na predloženo vprašanje.

Odgovor Sodišča

21

Predložitveno sodišče želi s svojim vprašanjem izvedeti, ali se navedba zneska dajatev, ki je posledica carinskega dolga, v zapisniku, kot je tisti, s katerim nacionalni organi ugotovijo kršitev AWDA, lahko šteje za vknjižbo navedenega zneska v smislu členov 217 in 221 carinskega zakonika.

22

Za odgovor na to vprašanje je treba poudariti, da je iz člena 217(1), prvi pododstavek, carinskega zakonika razvidno, da je vknjižba sestavljena iz tega, da carinski organi vnesejo znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki je posledica carinskega dolga, v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov.

23

V skladu s členom 217(2) navedenega zakonika države članice določijo podrobnosti navedene vknjižbe, ki se lahko razlikujejo glede na to, ali je ob upoštevanju pogojev, pod katerimi je nastal carinski dolg, plačilo zneskov za carinske organe zagotovljeno ali ne.

24

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je – kadar se postopek izterjave zneska dajatev, kot velja v postopku v glavni stvari, nanaša na carinski dolg, ki je nastal po tem, ko so pristojni nacionalni organi ugotovili goljufijo v nasprotju z veljavno carinsko zakonodajo – rezultat takega postopka že glede na njegove značilnosti negotov, tako da ti organi ne morejo biti prepričani, da bo navedeni znesek plačan.

25

Ugotoviti je torej treba, da lahko države članice ob upoštevanju diskrecijske pravice, ki jo imajo na podlagi člena 217(2) carinskega zakonika, določijo, da se vknjižba zneska dajatev, ki je posledica carinskega dolga, opravi z vpisom navedenega zneska v zapisnik, ki ga sestavijo pristojni carinski organi – kot so organi iz člena 267 AWDA – zaradi ugotovitve kršitve veljavne carinske zakonodaje.

26

V teh okoliščinah je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 217 carinskega zakonika razlagati tako, da lahko države članice določijo, da se vknjižba zneska dajatev, ki je posledica carinskega dolga, opravi z vpisom navedenega zneska v zapisnik, ki ga sestavijo pristojni carinski organi, v katerem je ugotovljena kršitev veljavne carinske zakonodaje.

Stroški

27

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

 

Člen 217 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da lahko države članice določijo, da se vknjižba zneska dajatev, ki je posledica carinskega dolga, opravi z vpisom navedenega zneska v zapisnik, ki ga sestavijo pristojni carinski organi, v katerem je ugotovljena kršitev veljavne carinske zakonodaje.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nizozemščina.

Na vrh