1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo predlaga Sodišču, naj:

2

Člen 2(1) grškega zakona št. 3037/2002 (FEK A’ 174/30.7.2002), naslovljen „Prepoved uporabe ali namestitve iger“, določa, da je uporaba električnih, elektromehanskih in elektronskih iger, „vključno z računalniki, na splošno [prepovedana] v javnih prostorih, kot so hoteli, kavarne, dvorane združenj na razpolago kakršni koli javnosti in vseh drugih javnih ali zasebnih prostorih. Prepovedana je tudi namestitev teh iger.“

3

Člen 3 istega zakona, naslovljen „Podjetja za internetne storitve“, določa, da „[p]repoved iz člena 2 ne velja za namestitev in uporabo računalnikov v poslopjih internetnih storitev. Vendar pa je uporaba iger na teh računalnikih ne glede na uporabljen način prepovedana.“

4

Neupoštevanje teh prepovedi ima za posledico denarne sankcije iz člena 4 in upravne sankcije iz člena 5 navedenega zakona.

5

Nazadnje, v skladu s členom 9(1) tega zakona njegova določila „ne posegajo v določila zakona št. 2206/1994 niti v druga določila v zvezi z igralnicami“.

6

Sodišče je v točki 1 izreka zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji razsodilo:

„Helenska republika z uvedbo prepovedi namestitve in izkoriščanja vseh električnih, elektromehanskih in elektronskih iger, vključno z vsemi igrami na računalnikih, v vseh javnih ali zasebnih prostorih, razen v igralnicah, v členih 2(1) in 3 zakona št. 3037/2002, katere kršitev ima za posledico kazenske ali upravne sankcije, predvidene v členih 4 in 5 tega [z]akona, ni izpolnila obveznosti, ki so ji naložene na podlagi členov 28 ES, 43 ES in 49 ES kot tudi člena 8 Direktive 98/34[…].“

7

Komisija je 11. decembra 2006 od Helenske republike zahtevala, naj ji poroča o stanju izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, Helenska republika pa ji je odgovorila z dopisom z dne . Grški organi s tem dopisom niso podali nobenih konkretnih podatkov v zvezi s spremembo sporne nacionalne ureditve, s katero bi izvršili sodbo Sodišča. Po drugi strani pa so poudarili težo in kompleksnost te spremembe in zagotovili, da pristojna ministrstva sodelujejo, da bi uvedla sprejemljivo ureditev, v kateri bi bila upoštevana pravo Skupnosti in načelo sorazmernosti.

8

Ker je Komisija menila, da Helenska republika ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, je tej državi članici 23. marca 2007 na podlagi člena 228 ES poslala uradni opomin.

9

Ker Helenska republika na ta opomin ni odgovorila, je Komisija 29. junija 2007 tej državi članici poslala obrazloženo mnenje, s katerim jo je pozvala, naj v dveh mesecih od vročitve tega mnenja sprejme ukrepe, potrebne za izvršitev te sodbe.

10

Ker Helenska republika na to obrazloženo mnenje ni odgovorila niti ni priglasila nobenega zakonodajnega ukrepa, s katerim bi izvršila navedeno sodbo, je Komisija ob upoštevanju, da ta država članica ni zagotovila izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, 10. marca 2008 vložila to tožbo.

11

Helenska republika je na obrazloženo mnenje odgovorila 12. marca 2008, torej dva dneva po tem, ko je Komisija vložila to tožbo, in v njem navedla, da je bil za oblikovanje osnutka spremembe zakona sklican odbor za pripravo zakonodaje.

12

Iz razprav poleg tega izhaja, da je Helenska republika v skladu s členom 8 Direktive 98/34 Komisiji 7. maja 2008 predložila prvi osnutek spremembe zakona. Komisija je nato predložila stališča z obrazloženim mnenjem z dne , na katera Helenska republika ni odgovorila. Kljub temu sta se stranki srečali na sestanku v Atenah.

13

Zastopnik Helenske republike je tudi navedel, da bo vlada v kratkem odobrila nov osnutek spremembe zakona, preden bi ga predložili Komisiji, da bi se znova preučile njegove določbe na podlagi člena 8 Direktive 98/34. Ob koncu tega postopka bi moral o sprejetju tega osnutka glasovati parlament.

14

Čeprav člen 228 ES ne določa roka, v katerem je treba izvršiti sodbo, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da interes takojšnje in enotne uporabe prava Skupnosti zahteva, da se ta izvršitev začne takoj in se čim prej konča (glej zlasti sodbo z dne 9. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, C-121/07, ZOdl., str. I-9159, točka 21 in navedena sodna praksa).

15

Poleg tega je datum, po katerem se presoja neizpolnitev obveznosti na podlagi člena 228 ES, datum izteka roka, ki je določen v obrazloženem mnenju, izdanem na podlagi te določbe (glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2007 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-503/04, ZOdl., str. I-6153, točka 19 in navedena sodna praksa).

16

V tej zadevi je očitno, da do izteka dvomesečnega roka, določenega v obrazloženem mnenju z dne 29. junija 2007, Helenska republika ni sprejela nobenega od ukrepov, potrebnih za izvršitev navedene sodbe, saj je o prvem ukrepu za izvršitev Komisijo obvestila šele .

17

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Helenska republika, kot tudi sama priznava, ni izpolnila obveznosti iz člena 228(1) ES.

18

Komisija na podlagi načina izračuna, ki je opredeljen v njenem obvestilu o uporabi člena 228 Pogodbe ES (EC (2005) 1658) z dne 13. decembra 2005, predlaga Sodišču, naj Helenski republiki naloži denarno kazen v višini 31.798,80 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji od dneva razglasitve sodbe v tej zadevi do popolne izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji.

19

Komisija meni, da je naložitev denarne kazni najprimernejši instrument za kar najhitrejše prenehanje ugotovljene kršitve in da je v tem primeru denarna kazen 31.798,80 EUR za dan zamude prilagojena resnosti in trajanju kršitve, in sicer ob upoštevanju tega, da mora biti sankcija učinkovita. Ta znesek se izračuna s pomnožitvijo skupne osnove 600 EUR s koeficientom 11 (na lestvici od 1 do 20) za resnost kršitve, s koeficientom 1,1 (na lestvici od 1 do 3) za trajanje kršitve in s koeficientom 4,38 (na podlagi bruto domačega proizvoda zadevne države članice in na podlagi razdelitve glasov v Svetu Evropske unije), ki naj bi pomenil zmožnost plačila zadevne države članice.

20

Glede resnosti kršitve Komisija navaja, da sporna nacionalna ureditev krši tri od štirih temeljnih svoboščin iz Pogodbe. Poleg tega trdi, da grški organi niso izpolnili obveznosti iz člena 8(1), prvi odstavek, Direktive 98/34 niti niso v celoti sodelovali s Komisijo v predhodni fazi postopka, ki je bil sprožen na podlagi člena 228 ES.

21

Helenska republika trdi, da je Komisija koeficient za resnost ugotovljene kršitve ocenila izrazito visoko in da ne bi smel biti višji od 4. V zvezi s tem navaja, da naj bi neizpolnitev obveznosti vplivala le na majhno področje dejavnosti, da se je sporna nacionalna ureditev uporabljala nediskriminatorno in da je bila poleg tega najprimernejša rešitev za gospodarske in socialne probleme, ki jih je povzročila nezdrava in nenadzorovana uporaba iger, tako da je bila utemeljena z nujnimi razlogi splošnega interesa. Poleg tega ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča trdi, da ta koeficient krši načelo sorazmernosti.

22

Glede trajanja neizpolnitve obveznosti je Komisija upoštevala obdobje enajstih mesecev od razglasitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji do 17. oktobra 2007, to je do dneva, ko je sklenila vložiti to tožbo.

23

Helenska republika zahteva, naj se koeficient zniža do najnižje vrednosti. Trdi, da se neizpolnitev obveznosti dejansko začne po izteku trimesečnega roka, določenega v dopisu z dne 11. decembra 2006, v katerem je Komisija od grških organov zahtevala podatke o stanju izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji.

24

Ker je bilo ugotovljeno, da Helenska republika ni izvršila zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, ji lahko Sodišče na podlagi člena 228(2), tretji pododstavek, ES naloži plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni.

25

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče tisto, ki mora ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve v vsakem primeru posebej presoditi, kolikšna naj bo denarna sankcija (sodba z dne 10. januarja 2008 v zadevi Komisija proti Portugalski, C-70/06, ZOdl., str. I-1, točka 31 in navedena sodna praksa).

26

Kot je bilo poudarjeno v točki 18 te sodbe, Komisija v obravnavani zadevi Sodišču predlaga, naj Helenski republiki med drugim naloži denarno kazen v višini 31.798,80 EUR.

27

Glede tega je treba najprej poudariti, da predlogi Komisije Sodišča ne zavezujejo in so zgolj koristen napotek (glej sodbo z dne 25. novembra 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C-278/01, Recueil, str. I-14141, točka 41 in navedena sodna praksa). Dalje, smernice, ki so vsebovane v obvestilih Komisije, za Sodišče niso zavezujoče, temveč prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti v zvezi z ravnanjem te institucije (glej v tem smislu sodbi z dne v zadevi Komisija proti Franciji, C-304/02, ZOdl., str. I-6263, točka 85, in z dne v zadevi Komisija proti Franciji, C-177/04, ZOdl., str. I-2461, točka 70).

28

Sodišče je prav tako poudarilo, da je namen obsodbe na plačilo denarne kazni in/ali pavšalnega zneska izvesti na državo članico, ki ni izpolnila obveznosti, ekonomski pritisk, ki jo spodbudi, naj odpravi ugotovljeno neizpolnitev obveznosti. Naložene denarne kazni morajo biti torej določene glede na stopnjo potrebne prepričljivosti, da zadevna država članica spremeni ravnanje (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi z dne 12. julija 2005 v zadevi Komisija proti Franciji, točka 91, in z dne v zadevi Komisija proti Franciji, točki 59 in 60).

29

V obravnavani zadevi je treba torej ugotoviti, da je zastopnik Helenske republike med obravnavo Sodišča 29. januarja 2009 potrdil, da do tega dne še ni bilo glasovanja o zakonodajni določbi, s katero bi se odpravila kršitev, ugotovljena v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, oziroma, a fortiori, taka določba še ni začela veljati.

30

Ker je zadevna neizpolnitev na dan, ko je Sodišče preučilo dejansko stanje, še trajala, je naložitev denarne kazni Helenski republiki, ki jo predlaga Komisija, primerno sredstvo, da se to državo članico spodbudi k sprejetju ukrepov, ki so potrebni za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Portugalski, točka 37 in navedena sodna praksa).

31

Dalje, v zvezi z načinom izračuna zneska take denarne kazni Sodišče pri izvrševanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku določi tako denarno kazen, da je ta po eni strani prilagojena okoliščinam in po drugi strani sorazmerna z ugotovljeno kršitvijo in z zmožnostjo plačila zadevne države članice (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Portugalski, točka 38 in navedena sodna praksa).

32

S tega stališča so temeljna merila, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev prisilne narave denarne kazni z namenom enotne in učinkovite uporabe prava Skupnosti, načeloma stopnja resnosti kršitve, njeno trajanje in zmožnost plačila zadevne države članice. Za uporabo teh meril je treba upoštevati zlasti posledice neizvršitve za zasebne in javne interese ter obstoječo nujnost, da se zadevno državo članico prisili v to, da izpolni obveznosti (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Portugalski, točka 39 in navedena sodna praksa).

33

Prvič, glede resnosti kršitve in zlasti posledic neizvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji za javne in zasebne interese je treba opozoriti, da prepoved namestitve, izkoriščanja in uporabe vseh električnih, elektromehanskih in elektronskih iger, vključno z vsemi igrami na računalnikih, v vseh javnih ali zasebnih prostorih, razen v igralnicah, kot je določena v nacionalni zakonodaji, ki je sporna v tej zadevi, krši načela prostega pretoka blaga, svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja, kakor so določena v členih 28 ES, 43 ES in 49 ES.

34

Kot je Sodišče poudarilo v točkah 29, 30, 51 in 55 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, se zaradi te nacionalne zakonodaje uvoz takih iger iz drugih držav članic ni zgolj zmanjšal, ampak se je od začetka veljavnosti te prepovedi dejansko ustavil. Poleg tega ta ureditev preprečuje gospodarskim subjektom iz drugih držav članic opravljanje njihovih storitev oziroma da bi za to v Grčiji ustanovili sedež.

35

Kot v točki 54 sklepnih predlogov poudarja generalni pravobranilec, Helenska republika ni sprejela nobenega ukrepa, da bi se sporna zakonodaja, obravnavana v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, prenehala uporabljati, in je zato na podlagi te zakonodaje dopustila, da se gospodarskim subjektom naložijo zaporne in denarne kazni. Nujno je torej, da Helenska republika spremeni to zakonodajo.

36

Nazadnje je treba prav tako upoštevati, da je neizpolnitev, ugotovljena v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, posledica neobvestitve o tehničnih predpisih, določenih v členu 8 Direktive 98/34. Upoštevanje te posebne obveznosti je nujen pogoj, da se v celoti izpolnijo cilji te direktive, navedeni v drugi in tretji uvodni izjavi, torej da se zagotovi neovirano delovanje notranjega trga.

37

Poleg tega je cilj nacionalne zakonodaje, ki je sporna v zadevi, obravnavani v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, boj proti resnim družbenim problemom, ki jih povzroča dejstvo, da je zadevne igre mogoče preprosto spremeniti v igre na srečo, ki so v Grčiji zunaj igralnic prepovedane. Sodišče je v točki 38 te sodbe priznalo, da bi nujni razlogi v splošnem interesu, na katere se je sklicevala Helenska republika, lahko utemeljili oviro prostemu pretoku blaga, ki je bila ugotovljena v tej zadevi. Vendar je v točki 41 navedene sodbe Sodišče menilo, da je prepoved namestitve teh iger, razen v igralnicah, nesorazmeren ukrep glede na želeni cilj.

38

Glede na te preudarke je treba za koeficient za stopnjo resnosti neizpolnitve določiti vrednost 8, kar ustrezno odraža značilnosti zadevne kršitve.

39

Drugič, v zvezi s trajanjem kršitve je treba opozoriti, da se mora presojati glede na trenutek, v katerem Sodišče na podlagi postopka, sproženega na podlagi člena 228 ES, obravnava dejansko stanje, in ne glede na trenutek, ko se je nanj obrnila Komisija (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Portugalski, točka 45).

40

V obravnavani zadevi neizpolnitev obveznosti Helenske republike glede izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji traja več kot dve leti, če se upošteva čas, ki je pretekel od 26. oktobra 2006, to je od razglasitve navedene sodbe.

41

V teh okoliščinah bi bil koeficient 1,5 (na lestvici od 1 do 3) glede na trajanje kršitve primernejši.

42

Tretjič, v zvezi z zmožnostjo plačila zadevne države članice je predlog Komisije, naj se upošteva koeficient, ki temelji na bruto domačem proizvodu zadevne države članice in na številu glasov, ki jih ima v Svetu, načeloma primeren način odražanja zmožnosti plačila te države članice ob ohranitvi razumnih razlik med različnimi državami članicami (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Portugalski, točka 48 in navedena sodna praksa).

43

V obravnavani zadevi koeficient 4,38, ki ga je predlagala Komisija v obvestilu iz leta 2005, primerno odraža spremembo dejavnikov, ki so temelj ocene zmožnosti plačila Helenske republike.

44

Tako je tudi glede osnovnega zneska, za katerega se uporabijo multiplikacijski koeficienti in ki ga je treba določiti na 600 EUR.

45

Ob upoštevanju navedenega pomnožitev osnovnega zneska 600 EUR s koeficienti, določenimi na 8 za resnost kršitve, 1,5 za trajanje kršitve in 4,38 za zmožnost plačila zadevne države članice, v obravnavani zadevi privede do zneska 31.536 EUR za vsak dan zamude. Šteti je treba, da je ta znesek primeren glede na namene denarne kazni, kot so navedeni v točki 28 te sodbe.

46

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev se Helenski republiki naloži, naj Komisiji na račun „Viri lastnih sredstev Evropskih skupnosti“ vplača denarno kazen 31.536 EUR za vsak dan zamude pri izvedbi ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji, od razglasitve te sodbe do izvršitve navedene sodbe Komisija proti Grčiji.

47

Komisija Sodišču predlaga, naj Helenski republiki naloži plačilo pavšalnega zneska 9636 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi zgoraj navedene sodbe Komisija proti Grčiji od dneva njene razglasitve do dneva njene popolne izvršitve ali do dneva, ko bo razglašena sodba v tej zadevi, če zgoraj navedena sodba Komisija proti Grčiji do takrat še ne bo popolnoma izvršena.

48

Ta dnevni znesek izhaja iz pomnožitve osnovnega zneska 200 EUR s koeficientom za resnost kršitve, ki je na lestvici od 1 do 20 v tem primeru določen na 11, in s koeficientom za zmožnost plačila Helenske republike, ki je določen na 4,38.

49

Skupen zahtevan pavšalni znesek znaša 3.420.780 EUR in izhaja iz pomnožitve dnevnega pavšalnega zneska, to je 9636 EUR, s 355, to je številom dni od 26. oktobra 2006, ko je bila razglašena zgoraj navedena sodba Komisija proti Grčiji, do , torej datuma, ko je Komisija sklenila vložiti to tožbo.

50

Helenska republika trdi, da se ji ne bi smelo naložiti plačilo pavšalnega zneska, saj se ta denarna kazen nanaša na preteklo ravnanje države članice. Po njenem mnenju pavšalni znesek, ki ga predlaga Komisija, ni sorazmeren glede na resnost in trajanje kršitve in je previsok, če se upošteva zlasti problematičnost ureditve iger v Grčiji.

51

Naložitev pavšalnega zneska mora v vsakem posameznem primeru temeljiti na upoštevanju vseh bistvenih elementov, ki se nanašajo na značilnosti ugotovljene neizpolnitve in na ravnanje države članice, na katero se nanaša postopek, ki se je začel na podlagi člena 228 ES (zgoraj navedena sodba z dne 9. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, točka 62).

52

Če Sodišče odloči, da bo naložilo plačilo denarne kazni ali pavšalnega zneska, ga mora pri izvajanju diskrecijske pravice določiti tako, da je po eni strani prilagojen okoliščinam in po drugi strani sorazmeren z ugotovljeno neizpolnitvijo in plačilno sposobnostjo zadevne države članice. Kar zadeva naložitev plačila pavšalnega zneska, je treba med odločilne dejavnike šteti trajanje neizpolnitve od sodbe, s katero je bila ugotovljena, ter zadevne javne in zasebne interese (glej zgoraj navedeno sodbo z dne 9. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, točka 64 in navedena sodna praksa).

53

V položaju, kakršen je obravnavani v tej zadevi, je treba glede na dolgo trajanje neizpolnitve od sodbe, s katero je bila prvotno ugotovljena, neobstoj odločitve glede prenehanja uporabe zadevne zakonodaje, na podlagi katere bi se bilo mogoče izogniti izvedbi kazenskih pregonov, in nenavedbo oprijemljivega datuma za začetek izvršitve te sodbe naložiti pavšalni znesek.

54

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je bila s tem, ko je bil pavšalni znesek, ki ga mora plačati Helenska republika, določen na 3 milijone EUR, opravljena pravilna presoja okoliščin tega primera.

55

Zato je treba Helenski republiki naložiti, naj Komisiji na račun „Viri lastnih sredstev Evropskih skupnosti“ vplača pavšalni znesek 3 milijone EUR.

56

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Helenski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: