—

za Kamino International Logistics BV H. de Bie in E. Zietse, odvetnika,

—

za nizozemsko vlado C. M. Wissels in D. J. M. de Grave, zastopnika,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti G. Wilms, zastopnik, skupaj s F. Tuytschaeverjem, odvetnikom,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature, ki je priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003 (UL L 281, str. 1, v nadaljevanju: KN), in na veljavnost Uredbe Komisije (ES) št. 754/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 118, str. 32).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Staatssecretaris van Financiën (državni sekretariat za finance) in družbo Kamino International Logistics BV (v nadaljevanju: Kamino) zaradi tarifne uvrstitve nekaterih monitorjev s tekočimi kristali (LCD) avgusta 2004.

3

Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, in njen Protokol o spremembah z dne 24. junija 1986 (v nadaljevanju: Konvencija o HS) sta bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1).

4

Na podlagi člena 3(1)(a) Konvencije o HS se sleherna pogodbenica zavezuje, da bo svojo nomenklaturo carinske tarife in statistično nomenklaturo uskladila s harmoniziranim sistemom, ki je bil uveden s to konvencijo (v nadaljevanju: HS), da bo uporabljala vse tarifne številke in tarifne podštevilke harmoniziranega sistema, ne da bi kaj dodala ali spremenila, vključno z njihovimi številčnimi oznakami, in da bo spoštovala številčni vrstni red harmoniziranega sistema. S to določbo se pogodbenice tudi zavezujejo, da bodo uporabljale splošna pravila za razlago HS ter vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam ter da ne bodo spremenile vsebine njegovih oddelkov, poglavij in tarifnih številk ali podštevilk.

5

Kombinirana nomenklatura, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na HS, po katerem povzema šestmestne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

6

Komisija Evropskih Skupnosti v skladu s členom 12(1) navedene uredbe, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL L 28, str. 16), sprejme vsako leto uredbo, ki vsebuje celotno različico KN in carinskih stopenj, kot izhajajo iz ukrepov, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

7

Uredba št. 1789/2003, s katero je bila uvedena nova različica kombinirane nomenklature, je v skladu s svojim členom 2 začela veljati 1. januarja 2004.

8

Splošna pravila za razlago iz prvega dela, oddelek I, točka A, KN določajo:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

9

Drugi del KN vsebuje oddelek XVI, ki je namenjen strojem in mehanskim napravam, elektrotehniški opremi, njihovim delom, aparatom za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparatom za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka ter delom in priboru za te proizvode.

10

Ta oddelek XVI vsebuje poglavji 84 in 85. Prvo poglavje zajema jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave ter njihove dele. Drugo poglavje se nanaša na električne stroje in opremo ter njihove dele, na aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter na dele in pribor za te izdelke.

11

V opombi 5 omenjenega poglavja 84 je navedeno:

„[…]

12

Tarifna številka 8471 je opredeljena tako:

[…]

[…]“

13

Tarifna številka 8528 KN (v nadaljevanju: tarifna številka 8528) je opredeljena tako:

[…]

[…]

[…]“

14

Komisija v skladu s členom 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87 sestavlja pojasnjevalne opombe v zvezi s KN, ki jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. V pojasnjevalnih opombah, objavljenih 23. oktobra 2002 (UL C 256, str. 1), je pri tarifni podštevilki 84716090 navedeno:

„Ta tarifna podštevilka zajema vizualne pokazalne enote (displeje), ki lahko služijo samo kot izhodne enote avtomatskih strojev za obdelavo podatkov.

Te enote ne morejo prikazovati slike na podlagi kodiranega (video) signala.“

15

Pojasnjevalna opomba KN v zvezi s tarifno podštevilko 85282190 napotuje na pojasnjevalno opombo tarifne številke 8528 HS, drugi odstavek, številka 6.

16

V času dejanskega stanja je uvozna carinska stopnja za naprave iz tarifne podštevilke 85282190 znašala 14%, naprave iz tarifne podštevilke 84716090 pa so bile carine oproščene.

17

Zaradi zagotavljanja enotne uporabe KN je Komisija sprejela Uredbo št. 754/2004, ki je na podlagi svojega člena 3 začela veljati 13. maja 2004. V prilogi k tej uredbi je navedeno:

18

Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), ustanovljen pa je bil z mednarodno konvencijo za ustanovitev navedenega sveta, podpisano v Bruslju 15. decembra 1950 – pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe, ki jih je sprejel odbor HS, katerega organizacijo ureja člen 6 te konvencije. V skladu s členom 7(1) Konvencije HS je naloga tega odbora zlasti predlaganje sprememb zadevne konvencije in priprava pojasnjevalnih opomb, mnenj o uvrstitvi in drugih mnenj o razlagi HS.

19

Pojasnjevalne opombe v zvezi s tarifno številko 8471 HS se glasijo tako:

„I.– Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote

[…]

D.– Ločene enote

[…]

Med navedene sestavne enote spadajo zasloni za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, ki grafično prikazujejo obdelane podatke. Od video monitorjev in televizijskih sprejemnikov iz tarifne številke 8528 se razlikujejo po več lastnostih, med katerimi so:

[…]“

20

Pojasnjevalne opombe v zvezi s tarifno številko 8528 HS se glasijo tako:

„[…]

Ta tarifna številka vsebuje televizijske sprejemnike (vključno z videomonitorji in videoprojektorji), tudi take, ki imajo vgrajene radijske sprejemnike ali aparate za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike.

Med naprave iz te tarifne številke spadajo:

[…]

21

Družba Kamino je avgusta 2004 zaradi sprostitve v prosti promet carinila pošiljko barvnih monitorjev LCD, model BenQ FP231W, ki reproducirajo sliko prek tekočih kristalov, ki odsevajo svetlobo. Ti monitorji so bili uvrščeni v tarifno podštevilko 85282190.

22

Njihovi zasloni merijo 53,48 (Š) x 46,55 (V) x 24,84 (G) cm, po diagonali pa 58,42 cm (23 palcev). Njihova največja ločljivost je 1920 x 1200 točk, razmerje med višino in širino 16:10, vodoravna frekvenca slike od 30 do 81 kHz, navpična frekvenca slike od 50 do 76 Hz, svetilnost 250 cd/m2, slika ima 16,7 milijona barv in kontrast 500:1.

23

Navedeni monitorji so opremljeni z izhodi D-sub, DVI-D, USB, S-video in kompozitni video, zaradi česar lahko reproducirajo tako sliko iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kakor sliko iz drugih naprav. Poleg tega imajo zvočni izhod z največjo močjo 4 W, na katerega je mogoče priključiti zvočnike.

24

Ker je družba Kamino menila, da bi morali biti ti monitorji uvrščeni v tarifno podštevilko 84716090, je zoper nalog za plačilo vložila pritožbo. Ta pritožba je bila zavrnjena z odločbo carinskega inšpektorja z obrazložitvijo, da se navedeni monitorji uporabljajo za reprodukcijo slike in da jih je mogoče priključiti na predvajalnike DVD-jev, projektorje hišnega kina, igralne konzole, videokamere, kamere in stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

25

Gerechtshof te Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) je pri obravnavanju tožbe, ki je bila vložena zoper to odločbo, menil, da so monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, zaradi svojih značilnosti in lastnosti, zlasti zaradi ločljivosti in svetilnosti, namenjeni oblikovalcem, grafikom in podobnim profesionalnim uporabnikom in da so zasnovani predvsem za to, da stojijo na pisalni mizi ali delovni površini in da se nanje gleda od blizu.

26

Navedeno sodišče je ugotovilo, da je dal proizvajalec zadevne naprave na trg izključno za tako uporabo in da so predragi, da bi se jih samo ali zlasti uporabljalo za igranje. Zato je menilo, da čeprav monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, niso namenjeni izključno zgoraj navedenim strokovnjakom, saj omogočajo tudi druge možnosti, pa je ta njihov namen z vidika racionalne in koristne uporabe tako prevladujoč, da kot celota izpolnjujejo merila iz opombe 5 B k poglavju 84 KN. Po mnenju navedenega sodišča Uredba št. 754/2004 ni ovira za tako ugotovitev, ker se nanaša na druge naprave z bistveno drugačnimi tehničnimi značilnostmi.

27

Staatssecretaris van Financiën je zoper to sodbo pri Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) vložilo kasacijsko pritožbo, v kateri je navedlo, da Gerechtshof te Amsterdam pri preučitvi, ali se pri monitorjih, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, izpolnjena merila iz opombe 5 B k poglavju 84 KN, napačno niso upoštevale možnosti uporabe, ki jih ti monitorji omogočajo poleg uporabe kot element sistema za avtomatsko obdelavo podatkov.

28

Hoge Raad der Nederlanden se na eni strani sprašuje, ali imajo takrat, ko ni nedvoumnega merila, s katerim bi bilo mogoče samo na podlagi tehničnih značilnosti določiti glavni namen monitorja, ki omogoča reproduciranje slike tako iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kakor iz drugih virov, morebitni odločilni pomen tudi uporabniki, ki jim je namenjen in jih je mogoče določiti glede to, kako se ta naprava trži in glede na njeno prodajno ceno. Na drugi strani postavlja vprašanje, ali se področje uporabe Uredbe št. 754/2004 razteza na monitorje, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari.

29

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

30

Predložitveno sodišče s tem vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje, ali je monitorje, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, ki omogočajo reproduciranje signalov tako iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kot iz drugih virov, mogoče šteti za enoto „take vrste, da se […] zlasti uporablja v strojih za AOP“ v smislu opombe 5 B poglavja 84 KN, in jih uvrstiti v tarifno podštevilko 84716090.

31

Spomniti je treba na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero se mora v interesu pravne varnosti in lažjih nadzorov odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke kombinirane nomenklature in opombami oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2007 v zadevi Olicom, C-142/06, ZOdl., str. I-6675, točka 16 in navedena sodna praksa).

32

Opombe, ki so pred poglavji kombinirane nomenklature, ter pojasnjevalne opombe nomenklature Sveta za carinsko sodelovanje so pomembno sredstvo za enotno uporabo carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej sodbe z dne 19. maja 1994 v zadevi Siemens Nixdorf, C-11/93, Recueil, str. I-1945, točka 12, z dne 18. decembra 1997 v zadevi Techex, C-382/95, Recueil, str. I-7363, točka 12, z dne 19. oktobra 2000 v zadevi Peacock, C-339/98, Recueil, str. I-8947, točka 10, in zgoraj navedeno sodbo Olicom, točka 17).

33

V obravnavanem primeru se besedilo tarifne številke 8471, v katero po mnenju družbe Kamino spadajo monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, nanaša med drugim na stroje za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote, besedilo tarifne številke 8528, v katero bi bilo po mnenju nizozemske vlade in Komisije treba uvrstiti navedene monitorje, pa se med drugim nanaša na televizijske sprejemnike in videomonitorje. V tarifno podštevilko 84716090 spadajo zlasti vhodne ali izhodne enote, razen tiskalnikov ali tipkovnic, ki imajo lahko v istem ohišju tudi pomnilniške enote, tarifna podštevilka 85282190 pa se nanaša na barvne videomonitorje.

34

Komisija meni, da so monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, ker lahko poleg slike iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov reproducirajo tudi sliko iz drugih virov, drugačni od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov in so konstruirani za opravljanje specifične funkcije v smislu opombe 5 E k poglavju 84 KN. Zato naj opombe 5 B k istemu poglavju ne bi bilo mogoče uporabiti za te monitorje, ki bi morali biti uvrščeni v tarifno številko, ki ustreza njihovi funkciji, to je v tarifno številko 8528, ki se med drugim nanaša na videomonitorje.

35

Vendar tega stališča ni mogoče sprejeti.

36

Opomba 5 E k poglavju 84 KN določa, da se „[s]troji, drugačni od strojev za AOP, ki so konstruirani za opravljanje specifične funkcije, imajo pa vgrajen AOP ali pa delujejo v povezavi s stroji za AOP, […] uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki opravlja specifično funkcijo, ali, če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke“.

37

Iz besedila te opombe izhaja, da mora biti „specifična funkcija“, ki jo opravlja stroj, ki deluje s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov, funkcija, ki je drugačna od obdelave podatkov (glej zgoraj navedeno sodbo Olicom, točka 30).

38

Poleg tega iz splošne sistematike in namena opombe 5 E k poglavju 84 KN izhaja, da namen besed „se uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki opravlja specifično funkcijo“, navedenih v tej opombi, ni prevlada ene funkcije nad drugimi, ki jih naprava, ki jo je treba uvrstiti, prav tako opravlja in ki bi sodile v okvir obdelave podatkov, temveč preprečiti, da bi se naprave, katerih funkcija ni obdelava podatkov, uvrščale pod tarifno številko 8471 le zato, ker imajo vgrajen stroj za avtomatsko obdelavo podatkov ali delujejo v povezavi s takšnim strojem (sodba z dne 11. decembra 2008 v združenih zadevah Kip Europe in drugi, C-362/07 in C-363/07, ZOdl., str. I-9489, točka 33).

39

Pri tem je treba spomniti, da kot je razvidno iz točke 36 zgoraj navedene sodbe Kip Europe in drugi, opravljajo specifično funkcijo, drugačno od obdelave podatkov, v smislu opombe 5 E k poglavju 84 KN samo naprave, ki imajo sicer vgrajen stroj za avtomatsko obdelavo podatkov ali delujejo v povezavi s takim strojem, vendar njihova funkcija ni obdelovanje podatkov.

40

Vendar na podlagi podatkov, ki niso bili izpodbijani in so razvidni iz spisa tega postopka pri Sodišču, zagotavljajo monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, poleg funkcije reproduciranja slike iz naprav, kot so igralne konzole, videopredvajalnik ali predvajalnik DVD-jev, ki ni funkcija obdelovanja podatkov, tudi reproduciranje signalov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov.

41

Zato je treba preučiti, ali taki monitorji, kakor zatrjuje družba Kamino, spadajo v tarifno številko 8471 kot enote stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, ker izpolnjujejo tri pogoje iz opombe 5 B, od (a) do (c), k poglavju 84 KN, in sicer, da so take vrste, da se samo ali zlasti uporabljajo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, da jih je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo in da so sposobni sprejeti ali dati podatke v obliki, ki je uporabna za sistem.

42

Glede tega ni sporno, da je navedene monitorje mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo, da sprejemajo podatke v obliki, ki je uporabna za sistem, in da glede na to, da lahko reproducirajo signale tudi iz drugih virov, niso take vrste, da se uporabljajo samo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov. Zato je treba preučiti, ali bi se vendar lahko štelo, da so take vrste, da se „zlasti“ uporabljajo v takih strojih v smislu opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN.

43

Nizozemska vlada in Komisija trdita, da je treba opombo 5 B(a) k poglavju 84 KN razlagati tako, da že to, da monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, lahko reproducirajo sliko iz drugih virov, kot je stroj za avtomatsko obdelavo podatkov, izključuje njihovo uvrstitev v tarifno številko 8471.

44

Vendar te razlage opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN, katere besedilo izrecno upošteva dve skupini enot stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, to je skupino enot, ki so take vrste, da se uporabljajo „samo“ v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, in skupino enot, ki so take vrste, da se uporabljajo „zlasti“ v takih strojih, ni mogoče sprejeti.

45

Taka razlaga bi imela namreč, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 33 sklepnih predlogov, enak pomen, kot če bi se iz besedila navedene opombe črtala beseda „zlasti“, ki pa je v njej izrecno navedena.

46

Nizozemska vlada in Komisija se v utemeljitev svojih trditev opirata zlasti na pojasnjevalne opombe KN v zvezi s tarifno podštevilko 84716090 ter na pojasnjevalne opombe, ki se nanašajo na tarifno številko 8471 HS, zlasti na točko 1, prva poved, tistega dela poglavja I, točka D, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

47

Glede tega pojasnjevalne opombe, ki jih je h kombinirani nomenklaturi dodala Komisija, in tiste, ki jih je v zvezi s HS sprejela SCO, so v skladu z ustaljeno sodno prakso precej v pomoč pri razlagi pomena različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega pravnega učinka (glej zlasti sodbo z dne 12. januarja 2006 v zadevi Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht, C-311/04, ZOdl., str. I-609, točka 27 in navedena sodna praksa).

48

Vsebina pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature, ki ne nadomeščajo pojasnjevalnih opomb HS, ampak jih dopolnjujejo (glej v tem smislu sodbo z dne 6. decembra 2007 v zadevi Van Landeghem, C-486/06, ZOdl., str. I-10661, točka 36) in se berejo v povezavi z njimi, mora biti zato v skladu z njenimi določbami in ne sme spreminjati njihove vsebine (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht, točka 28 in navedena sodna praksa).

49

Vendar če bi bilo treba pojasnjevalne opombe, navedene v točki 46 te sodbe, kot predlagata nizozemska vlada in Komisija, razlagati tako, da izključujejo, da bi bili v tarifno podštevilko 84716090 uvrščeni vsi monitorji, ki lahko reproducirajo signale tako iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kot iz drugih virov, bi navedene pojasnjevalne opombe povzročile spremembo, predvsem zožitev vsebine opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN.

50

Iz tega je razvidno, da če bi bilo treba pojasnjevalne opombe KN v zvezi s tarifno podštevilko 84716090 in pojasnjevalne opombe, ki se nanašajo na tarifno številko 8471 HS, zlasti točko 1, prva poved, tistega dela poglavja I, točka D, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, razlagati tako, bi bilo treba njihovo uporabo glede tega zavrniti, saj ta razlaga ni v skladu z opombo 5 B(a) k poglavju 84 KN.

51

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, niso izključeni iz uvrstitve v tarifno podštevilko 84716090 kot enote take vrste, ki se uporabljajo „zlasti“ v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov v smislu opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN, samo zato, ker lahko reproducirajo signale tako iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kot iz drugih virov.

52

Predložitveno sodišče s tem vprašanjem Sodišče prosi, naj natančno navede, na podlagi katerih meril je mogoče ugotoviti, ali so taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, enote, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov.

53

Komisija trdi, da so z izhodi, ki jih imajo monitorji, obravnavani v postopku v glavni stvari, to je izhodi DVI-D, S-video in kompozitni video, opremljeni monitorji, ki so zasnovani kot televizorji. Zato imajo monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, dvojno funkcijo, to je reproduciranje signalov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in reproduciranje slike.

54

Nizozemska vlada navaja, da je treba monitorje, če so opremljeni z vmesnikom VGA, bodisi da imajo zvočni vmesnik ali ne, šteti za take vrste, da se samo ali zlasti uporabljajo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov. Razen tega primera bi se samo takrat, ko je možnost uporabe monitorjev, opremljenih tudi z drugimi vmesniki zunaj sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, povsem teoretična, lahko štelo, da so ti monitorji take vrste, da se uporabljajo zlasti v takih sistemih.

55

Vendar pa teh trditev ni mogoče sprejeti.

56

Namreč, čeprav se, kot je poudarila Komisija v pripombah, merilo, „da je take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov“ iz opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN, ne nanaša na uporabo monitorja kot takega, ampak na funkcije, ki jih lahko opravlja, pa kot je razvidno iz točke 44 te sodbe, navedena opomba izrecno upošteva obe skupini enote, ki ju navaja, in je treba to razlikovanje uporabiti v praksi.

57

Glede tega je treba ugotoviti, da v nasprotju s trditvami nizozemske vlade in Komisije zgolj število in vrsta izhodov, s katerimi so opremljeni taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, ne more biti odločilno merilo za tarifno uvrstitev takih monitorjev in da je treba pri tej uvrstitvi, tudi glede na druga merila in glede na objektivne značilnosti in lastnosti teh monitorjev, presoditi tako stopnjo, do katere lahko opravljajo več funkcij, kakor raven učinkovitosti, ki jo dosegajo pri opravljanju teh funkcij.

58

Ker torej takih monitorjev ni mogoče izključiti iz pojma enota stroja za avtomatsko obdelavo podatkov v smislu opomb 5 B(a) in 5 C k poglavju 84 KN, je treba opredeliti merila za ugotavljanje, ali ti monitorji pripadajo vrsti, ki se uporablja zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov oziroma ali jih njihove tehnične značilnosti in lastnosti uvrščajo med televizijske zaslone ali videomonitorje.

59

V obravnavanem primeru je treba pri tarifni uvrstitvi takih monitorjev, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, uporabiti pojasnjevalne opombe v zvezi s tarifno številko 8471 HS, zlasti točkami od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

60

Glede tega je iz navedenih točk razvidno, da monitorje, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, poleg opremljenosti z ustreznim izhodom za priključitev na sisteme za obdelavo podatkov opredeljujejo tudi druge tehnične značilnosti, zlasti to, da so bili zasnovani za delo od blizu, da ne morejo reproducirati televizijskih signalov, da imajo nizko stopnjo elektromagnetnega sevanja, da se velikost točke njihovega zaslona začne pri 0,41 za srednjo ločljivost in se manjša, ko se ločljivost povečuje, da je njihova širina frekvenčnega pasu 15 MHz ali več in da je velikost točk na zaslonu manjša kot pri videomonitorjih iz tarifne številke 8528, konvergenca pa je pri prvih večja kot pri drugih.

61

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da morajo nacionalni organi, vključno s sodišči, pri ugotavljanju, ali so taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, enote take vrste, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, uporabiti navedbe iz pojasnjevalnih opomb v zvezi s tarifno številko 8471 HS, zlasti točke od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

62

Predložitveno sodišče s tem vprašanjem sprašuje, ali se področje uporabe Uredbe št. 754/2004, katere priloga uvršča v tarifno podštevilko 85282190 dve vrsti plazma zaslonov s tehničnimi značilnostmi, ki jim omogočajo prikaz signalov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov ali drugega vira, kot je predvajalnik DVD-jev ali predvajalnik videoiger prek uglaševalca, razteza na take monitorje, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari. Če je odgovor pritrdilen, predložitveno sodišče želi tudi, da se Sodišče izreče o veljavnosti navedene uredbe.

63

Iz sodne prakse je po eni strani razvidno, da Komisija sprejme uredbo o uvrstitvi, kot je Uredba št. 754/2004, kadar bi bila uvrstitev posameznega proizvoda v kombinirano nomenklaturo lahko težavna ali sporna, in po drugi strani, da ima taka uredba splošni učinek, ker se ne uporablja za posamezen subjekt, temveč za celoto izdelkov, enakih tistemu, ki ga uvrstitev zadeva (glej v tem smislu sodbo z dne 17. maja 2001 v zadevi Hewlett Packard, C-119/99, Recueil, str. I-3981, točki 18 in 19, ter zgoraj navedeno sodbo Kip Europe in drugi, točka 59).

64

Vendar je treba ugotoviti, da blago, ki ga zadeva uvrstitev iz Uredbe št. 754/2004, s tehnološkega vidika ni enako monitorjem, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari. Pri obeh vrstah naprav, ki so opisane v prilogi te uredbe, gre za plazma zaslon, monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, pa imajo zaslon LCD.

65

Razlikujejo se tudi glede dimenzij, saj ima zaslon naprav, ki so predmet Uredbe št. 754/2004, diagonalo 106 cm (41,73 palca), monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, pa imajo diagonalo 58,42 cm (23 palcev).

66

Poleg tega imata obe vrsti naprav, ki sta bili uvrščeni z Uredbo št. 754/2004, ločljivost 852 x 480 točk oziroma 1024 x 1024 točk. Nasprotno pa imajo monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, ločljivost 1920 x 1200 točk.

67

Dodati je treba, da čeprav analogna uporaba uredbe o uvrstitvi za proizvode, podobne tistim, ki jih določa ta uredba, spodbuja skladno razlago kombinirane nomenklature in enako obravnavanje subjektov (glej sodbi z dne 4. marca 2004 v zadevi Krings, C-130/02, Recueil, str. I-2121, točka 35, in z dne 13. julija 2006 v zadevi Anagram International, C-14/05, ZOdl., str. I-6763, točka 32), pa mora biti v takem primeru izpolnjen tudi pogoj zadostne medsebojne podobnosti proizvodov, ki se uvrščajo, in proizvodov, na katere se nanaša uredba o uvrstitvi.

68

Vendar samo to, da imajo monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, tako kot proizvodi, na katere se nanaša Uredba št. 754/2004, konektor DVI in da lahko zato oboji reproducirajo signale iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in iz drugih virov, brez kakršnekoli presoje njihovih objektivnih značilnosti ter njihove učinkovitosti pri različnih funkcijah, ki jih izpolnjujejo, ne more zadostovati za to, da bi se glede na razlike, navedene v točkah od 64 do 66 te sodbe, za te monitorje analogno uporabila navedena uredba.

69

Iz tega je razvidno, da ker monitorji, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, niso enaki proizvodom, ki so bili uvrščeni z Uredbo št. 754/2004, niti jim niso dovolj podobni, se ta uredba za te monitorje ne uporablja. Zato ni treba presojati njene veljavnosti.

70

Glede na navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da se Uredba št. 754/2004 ne uporablja za tarifno uvrstitev monitorjev, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari.

71

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: