Zadeva C-199/04

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktivi 85/337/EGS in 97/11/ES – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Pomembna sprememba rabe zgradbe ali zemljišča – Nedopustnost tožbe“

Povzetek sodbe

Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev med predhodnim postopkom

(člen 226 ES)

V obrazloženem mnenju in tožbi iz člena 226 ES morajo biti skladno in natančno predstavljeni očitki, da bi država članica in Sodišče lahko natančno razumela obseg očitane kršitve prava Skupnosti, kar je nujen pogoj, da lahko omenjena država uspešno uveljavlja razloge v svojo obrambo in da lahko Sodišče preveri obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti.

Kot nedopustno je treba zavreči tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ki temelji na protislovnih trditvah in zato ne izpolnjuje navedenih pogojev skladnosti in natančnosti.

(Glej točke 21, 25 in 26.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 1. februarja 2007(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktivi 85/337/EGS in 97/11/ES – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Pomembna sprememba rabe zgradbe ali zemljišča – Nedopustnost tožbe“

V zadevi C-199/04,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 4. maja 2004,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C.‑F. Durand in F. Simonetti, zastopnici, skupaj z A. Howard, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, ki ga je zastopal M. Bethell, nato E. O’Neill, zastopnika, skupaj z D. Elvinom, QC, in J. Mauricijem, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, J. Makarczyk (poročevalec) in L. Bay Larsen, sodnika,

generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 23. februarja 2006,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da ni izvedlo vseh ukrepov, potrebnih za popoln in pravilen prenos členov od 2 do 6, 8 in 9 Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (UL L 73, str. 5, v nadaljevanju: Direktiva 85/337), ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

2        Člen 2(1) Direktive 85/337 določa:

„1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Ti projekti so opredeljeni v členu 4.“

3        Člen 3 te direktive določa:

„Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in skladno s členi 4 do 11 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na naslednje dejavnike:

–        ljudi, živalstvo in rastlinstvo;

–        tla, vodo, zrak, podnebje in krajino;

–        materialno lastnino in kulturno dediščino;

–        medsebojne vplive dejavnikov, navedenih v prvi, drugi in tretji alineji.“

4        Člen 4(2) iste direktive določa:

„Ob upoštevanju člena 2(3) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, s:

(a)      preverjanjem za vsak primer posebej,

ali

(b)      pragovi ali merili, ki jih postavi država članica,

odločijo, ali se bo projekt presojal skladno s členi 5 do 10.

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v (a) in (b).“

5        V točki 5(b) Priloge II k Direktivi 85/337, naslovljene „Projekti, za katere velja člen 4(2)“, so navedene cementarne.

 Nacionalna ureditev

6        V Združenem kraljestvu je odgovornost na področju varstva okolja v okviru postopka izdaje dovoljenja za uporabo odpadnega goriva razdeljena med organe, pristojne za urbanizem, in organe, pristojne za okolje.

7        Prvi, zlasti lokalne službe za urbanizem, so pristojni za odločanje o zahtevah za izdajo gradbenega dovoljenja. Če lokalna služba za urbanizem zahtevo zavrne ali nanjo ne odgovori, se lahko vlagatelj zahteve pritoži zoper zavrnilno odločbo ali molk organa pri državnem sekretarju. Ta lahko zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja prav tako prevzame iz pristojnosti lokalne službe za urbanizem in o njej sam odloči. V Walesu pristojnosti, ki jih ima državni sekretar na področju urbanizma, izvaja National Assembly for Wales.

8        Člen 57 zakona o urejanju mest in podeželja iz leta 1990 (Town and Country Planning Act 1990, v nadaljevanju: TCPA) določa, da je gradbeno dovoljenje pogoj za vsak „gradbeni načrt“ – pojem, ki je v členu 55 istega zakona opredeljen kot „izvajanje gradbenih, inženirskih, rudarskih ali drugih del v zemlji, na njej, nad ali pod njo oziroma kot pomembna sprememba rabe zgradbe ali zemljišča“.

9        Ko organi, pristojni za urbanizem, odločajo o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, odločijo tudi, ali je treba opraviti presojo vplivov na okolje, ki je določena z Direktivo 85/337.

10      V zvezi s tem je uredba o urejanju mest in podeželja (presoja vplivov na okolje) iz leta 1988 (Town and Country Planning (Assessment of Environmental Effects) Regulations 1988) v nacionalni pravni red prenesla prvotno različico Direktive 85/337, zlasti z dopolnitvijo prejšnjega sistema urejanja mest in podeželja z novimi postopkovnimi zahtevami.

11      Direktiva 97/11 pa je bila prenesena v navedeni pravni red z uredbo o urejanju mest in podeželja (presoja vplivov na okolje) (Anglija in Wales) iz leta 1999 (Town and Country Planning (Environmental Impact Assessment) (England and Wales) Regulations 1999).

12      Her Majesty’s Inspectorate of Pollution – po ustanovitvi Environment Agency pa ta – v okviru dopolnjenega sistema preprečevanja in zmanjševanja onesnaženosti („integrated pollution control“), ki je bil uveden z delom I zakona o varstvu okolja iz leta 1990 (Environmental Protection Act 1990), preučuje škodljive vplive na okolje, ki jih lahko povzroči določen postopek. V skladu s členom 6 tega zakona „s predpisi urejenega postopka“, torej dejavnosti, ki lahko onesnažuje okolje in je urejena z uredbo državnega sekretarja, zlasti v Angliji in Walesu ni mogoče izvajati brez dovoljenja Environment Agency.

13      Februarja 1997 je minister za okolje izdal navodilo št. 23 (Planning Policy Guidance Note 23) o politiki urejanja prostora in boju proti onesnaževanju. To navodilo opisuje zlasti razmerja med nalogami organov, pristojnih za urbanizem, in med zakonsko ločenimi nalogami organov za boj proti onesnaževanju.

 Predhodni postopek

14      V letih 1997 in 1998 je Komisija prejela dve pritožbi v zvezi z dovoljenjem, izdanim cementarni, ki jo upravlja družba Castle Cement v Clitheroeju, Lancashire, za uporabo mešanice tekočih industrijskih odpadkov, imenovane „Cemfuel“, kot nadomestila za del njenega klasičnega goriva. Kot trdijo pritožniki, pristojni nacionalni organi niso preverili, ali je treba pred izdajo takega dovoljenja opraviti presojo vplivov zadevnega projekta na okolje.

15      Leta 1999 je Komisija prav tako prejela pritožbo v zvezi s cementarno, ki jo upravlja ista družba v Padeswoodu, Flintshire. V tem primeru pa naj bi National Assembly for Wales izdala dovoljenje za izgradnjo dodatne peči in zamenjavo klasičnega goriva z gorivom Cemfuel, s celimi pnevmatikami in z mešanico odpadnega papirja ter odpadne plastike, imenovano „Profuel“, čeprav je bila v teku presoja njunih vplivov na okolje, še preden je Environment Agency odločila o zahtevi za dovoljenje, ki ga izdaja.

16      Pritožbe v zvezi s cementarno v Clitheroeju so bile predmet dveh izmenjav dopisov med Komisijo in vlado Združenega kraljestva med 11. julijem 1997 in 30. marcem 1999. Pritožba v zvezi s cementarno iz Padeswooda je bila prav tako predmet izmenjave dopisov, Komisija je pa 19. aprila 1999 navedeno vlado prosila za pojasnila, ta ji je 18. junija 1999 odgovorila.

17      Glede na te okoliščine je Komisija ocenila, prvič, da uporaba merila – ki se ga poslužujejo pristojne nacionalne oblasti – „pomembna sprememba rabe zgradbe ali zemljišča“, ki ga vsebuje TCPA, privede do tega, da nekateri projekti niso predmet postopkov, določenih z Direktivo 85/337, med katerimi je zlasti sprememba goriva, ki se uporablja v cementarni. Drugič, Združeno kraljestvo naj ne bi dovolj dobro uskladilo pravil, ki se uporabljajo na področju urejanja prostora, in tistih, ki se nanašajo na boj proti onesnaževanju, da bi zagotovilo spoštovanje obveznosti in ciljev, določenih s to direktivo. Zato je Komisija 7. maja 2001 na to državo članico naslovila pisni opomin.

18      Odgovor Združenega kraljestva na ta dopis je prepričal Komisijo, da izvajanje in dejanska uporaba Direktive 85/337 nista bila zadovoljiva, zato je 18. julija 2002 na to državo članico naslovila obrazloženo mnenje, s katerim jo je pozvala, naj v roku dveh mesecev od prejema tega mnenja svojo ureditev uskladi z obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive.

19      Ker odgovor vlade Združenega kraljestva na obrazloženo mnenje ni bil zadovoljiv, se je Komisija odločila, da vloži to tožbo.

 Dopustnost tožbe

20      Najprej je treba poudariti, da lahko Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so pogoji, določeni v členu 226 ES, za vložitev tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti izpolnjeni (glej zlasti sodbi z dne 31. marca 1992 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑362/90, Recueil, str. I‑2353, točka 8, in z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑525/03, ZOdl., str. I‑9405, točka 8).

21      V tem postopku morajo biti v obrazloženem mnenju in tožbi skladno in natančno predstavljeni očitki, da bi država članica in Sodišče lahko natančno razumela obseg očitane kršitve prava Skupnosti, kar je nujen pogoj, da lahko omenjena država uspešno uveljavlja razloge v svojo obrambo in da lahko Sodišče preveri obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2006 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C‑98/04, ZOdl., str. I-4003, točka 18).

22      V tem primeru je Komisija Sodišču predlagala, naj ugotovi, da Združeno kraljestvo ni izvedlo vseh ukrepov, potrebnih za popoln in pravilen prenos členov od 2 do 6, 8 in 9 Direktive 85/337.

23      V utemeljitev svoje tožbe Komisija navaja dva očitka, pri čemer se prvi nanaša na člena 55 in 57 TCPA, pri uporabi katerih se organi, pristojni za urbanizem, v primeru zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja sklicujejo na nacionalno merilo „pomembna sprememba rabe zgradbe ali zemljišča“, posledica česar naj bi bila, da so nekateri projekti izključeni iz področja uporabe Direktive 85/337, drugi pa na to, da naj vlada Združenega kraljestva ob prenosu te direktive v notranje pravo ne bi zadovoljivo uskladila pravil, ki se uporabljajo za urejanje okolja in za boj proti onesnaževanju, da bi zagotovila spoštovanje vseh obveznosti, ki so določene v členih 3 in 8 te direktive.

24      Vsekakor je treba ugotoviti, da je Komisija v svoji tožbi izrecno priznala, da je Združeno kraljestvo z uredbo o urejanju mest in podeželja (presoja vplivov na okolje) iz leta 1988 in, kar zadeva Anglijo in Wales, iz leta 1999, sprejelo potrebno zakonodajo za prenos Direktive 85/337 v notranje pravo.

25      Zato ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti ne izpolnjuje pogojev skladnosti in natančnosti, navedenih v točki 21 te sodbe, ker temelji na protislovnih trditvah.

26      Iz navedenega izhaja, da je tožbo treba zavreči kot nedopustno.

 Stroški

27      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Združeno kraljestvo predlagalo, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, in ker je vložena tožba razglašena za nedopustno, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.      Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.