Zadeva C-235/03

QDQ Media SA

proti

Alejandru Omedasu Lechi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia nº 35 de Barcelona)

„Direktiva 2000/35/ES – Pojem stroški izterjatve – Stroški odvetnika v sodnem postopku, če njegovo sodelovanje ni obvezno – Nezmožnost vštetja v stroške postopka na podlagi nacionalnega prava – Nezmožnost sklicevanja na direktivo proti posamezniku“

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 10. marca 2005 

Povzetek sodbe

Približevanje zakonodaj – Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih – Direktiva 2000/35 – Možnost da se v primeru, ko ni ukrepov za prenos, sklicuje na pravico zahtevati stroške izterjave od posameznika – Izključitev

(Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta, člen 3(1)(e))

Če, v primeru ko gre za spor med posamezniki, na podlagi nacionalnega prava pri odmeri stroškov postopka, katerih plačilo bi se lahko naložilo posamezniku, ki ima dolg iz opravljanja poklicne dejavnosti, ni mogoče upoštevati stroškov za posredovanje odvetnika v korist upnika v sodnem postopku za poplačilo tega dolga, Direktiva 2000/35 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih sama po sebi ne more pomeniti takega temelja, saj direktiva ne more sama po sebi ustvariti obveznosti za posameznika in se nanjo proti njemu ni mogoče sklicevati.

(Glej točki 16 in 17 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 10. marca 2005(*)

„Direktiva 2000/35/ES – Pojem stroški izterjatve – Stroški odvetnika v sodnem postopku, če njegovo sodelovanje ni obvezno – Nezmožnost vštetja v stroške postopka na podlagi nacionalnega prava – Nezmožnost sklicevanja na direktivo proti posamezniku“

V zadevi C-235/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia n° 35 de Barcelona (Španija) z odločbo z dne 5. maja 2003 , ki jo je Sodišče prejelo 2. junija 2003, v postopku

QDQ Media SA

proti

Alejandru Omedasu Lechi,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

–       za QDQ Media SA A. Quemada Cuatrecasas, procurador de los Tribunales, in J. García López, odvetnik,

–       za Komisijo Evropskih skupnosti G. Valero Jordana in R. Amorosi, zastopnika, skupaj s F. Lópezom Balaguerjem, odvetnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo  

1       Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, str. 35).

2       Ta predlog je bil vložen v okviru odločanja Juzgado de Primera Instancia n° 35 de Barcelona (barcelonsko prvostopenjsko sodišče št. 35) o predlogu družbe QDQ Media SA (v nadaljevanju: QDQ Media) za izdajo plačilnega naloga proti A. Omedasu Lechi, ki naj ne bi plačal računov za določene oglaševalske storitve za svojo poklicno dejavnost.

 Pravni okvir

 Pravo Skupnosti

3       Namen Direktive 2000/35 je uskladiti zakonodaje držav članic glede boja proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih med podjetji ali med podjetji in državnimi organi za dostavo blaga ali izvajanje storitev za plačilo.

4       Člen 3(1) Direktive 2000/35 določa:

„Države članice zagotovijo, da:

[…]

(e)      razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo, ima upnik pravico zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse stroške izterjatve zaradi dolžnikove zamude pri plačilu. Za take stroške izterjatve je treba spoštovati načela transparentnosti in sorazmernosti v zvezi z zadevnim dolgom. Države članice lahko, ob spoštovanju zgoraj omenjenih načel, določijo največje zneske stroškov izterjatve za različne višine dolga.“

 Nacionalno pravo

5       Člen 32(5) Ley de Enjuiciamiento Civil 1/2000 (zakonik o civilnem postopku, v nadaljevanju: LEC) z dne 7. januarja 2000 glede stroškov v sodnem postopku določa:

„V postopkih, v katerih zastopanje po odvetniku [abogado ali procurador] ni obvezno, se pri odmeri stroškov postopka, ki bi jih bila dolžna povrniti stranka, ki nasprotuje stranki, zastopani po odvetniku, ne upoštevajo stroški in nagrada za delo odvetnika nasprotne stranke, razen če sodišče ugotovi, da je bilo ravnanje stranke, ki so ji bili naloženi stroški, nepremišljeno, ali kadar ima stranka, ki ima pooblaščenca, stalno prebivališče zunaj kraja sodišča. V zadnjem primeru veljajo omejitve iz člena 394(3) tega zakona“.

6       Člen 394(3) LEC določa:

„Če […] se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov postopka, obsegajo stroški povrnitev nagrade za delo odvetnika ali stroškov drugih strokovnjakov, ki se ne obračunavajo po tarifi, pri čemer pa skupna vsota odmerjenih stroškov ne sme presegati ene tretjine vrednosti spornega predmeta za vsako od strank v sporu, ki ji je sodišče dosodilo stroške postopka […].

Določbe prejšnjega pododstavka se ne uporabijo, če je sodišče ugotovilo, da je stranka, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov, ravnala nepremišljeno.“

7       LEC določa, da se za izterjavo dolga, ki je nižji od določenega zneska, pod določenimi pogoji lahko uporabi postopek za izdajo plačilnega naloga.

8       Člen 814(2) LEC podrobno določa:

„Za vložitev začetnega predloga za izdajo plačilnega naloga zastopanje stranke po odvetniku ni obvezno“.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

9       Družba QDQ Media je proti A. Omedasu Lechi po odvetniku 18. februarja 2003 pred predložitvenim sodiščem vložila začetni predlog za izdajo plačilnega naloga za znesek v višini 470,58 eura.

10     Juzgado de Primera Instancia n° 35 de Barcelona je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali lahko v okviru varstva upnika, ki ga določa Direktiva 2000/35 […], kot stroške izterjatve dolga opredelimo tudi stroške za delo odvetnika v postopku za izdajo plačilnega naloga glede plačila izterjatve tega dolga?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

11     Ko je Sodišče ugotovilo, da je sedež družbe QDQ Media SA v Madridu in da je vložila tožbo pri Juzgado de la Primera Instancia n° 35 de Barcelona, je zahtevalo od tega sodišča pojasnila v skladu s členom 104(5) Poslovnika, zlasti da obrazloži, zakaj člen 32(5) LEC ne dopušča ugoditi zahtevku QDQ Media, da bi se v stroške postopka, ki bi jih bil dolžan plačati A. Omedas Lecha, vključili tudi stroški posredovanja njegovega odvetnika.

12     Predložitveno sodišče je odgovorilo tako:

„Člen 32 LEC predvideva možnost, da se stroški naložijo v plačilo v ugotovitvenih kontradiktornih postopkih. Postopek s plačilnim nalogom ne spada med ugotovitvene postopke, še zlasti pa ne faza naložitve plačila. V bistvu LEC uporablja termina „začetni predlog“ (člen 814 LEC), in ne „predlog za izdajo plačilnega naloga“, ter „upnik in dolžnik“, ne pa „stranki postopka“. Člen 32(5) LEC bi se lahko uporabil v kontradiktorni fazi – v t. i. ustnem postopku ali rednem postopku – vprašanje za predhodno odločanje pa se nanaša na možnost vključitve stroškov, ki so bili prijavljeni od vložitve začetnega predloga, v stroške postopka ali, povedano drugače, želi razjasniti, ali je v skladu z zadevno direktivo mogoče naložiti te stroške dolžniku, ki ni ugovarjal plačilu ali bi bil njegov ugovor zoper plačilo v vsakem primeru zavrnjen, pri čemer ni treba ugotavljati slabe vere ali odvisno od okoliščin primera upoštevati kraja bivališča upnika. Poleg tega je treba navesti, da čeprav ima upnik svoj sedež v Madridu, je jasno, da ima to podjetje podružnice in zastopništva na celotnem španskem ozemlju. Zato se vprašanje nanaša na to, ali se lahko glede na določbe zadevne direktive naložijo stroški sodnega postopka v vseh postopkih s plačilnim nalogom“.

13     Da bi odgovorili nacionalnemu sodišču, je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora pri uporabi nacionalnega prava, naj da gre za določbe, ki so bile sprejete pred direktivo ali po njej, nacionalno sodišče, ki je poklicano to pravo razlagati, to storiti kar najbolj ob upoštevanju besedila in namena direktive, da bi doseglo cilje, ki jim le-ta sledi, in tako ravnalo v skladu s tretjim odstavkom člena 249 ES (glej zlasti sodbo z dne 14. septembra 2000 v zadevi Collino in Chiappero, C-343/98, Recueil, str. I‑6659, točka 21).

14     Iz pojasnil in razlage nacionalnega prava predložitvenega sodišča izhaja, da le-to ne dovoljuje, da bi se odvetniški stroški pri vložitvi začetne vloge za izdajo plačilnega naloga naložili v plačilo dolžniku, če ne gre za kontradiktorno fazo postopka ali če je upnikova podružnica ali zastopništvo v krajevni pristojnosti sodišča, pri katerem je bila vloga vložena, torej ravno v primerih, ki jih opredeljuje predložitveno sodišče v svojem vprašanju.

15     Po njenem mnenju rezultata v korist QDQ Media v teh primerih torej ni mogoče doseči z uporabo nacionalnega prava, čeprav se ga razlaga ob čim večjem upoštevanju Direktive 2000/35.

16     Kadar gre za spor med posamezniki, kot v postopku v glavni stvari, direktiva ne more sama po sebi ustvariti obveznosti za posameznika in se nanjo proti njemu ni mogoče sklicevati (glej zlasti sodbi z dne 26. februarja 1986 v zadevi Marshall, 152/84, Recueil, str. 723, točka 48, in z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Pfeiffer in drugi, C-397/01 do C-403/01, ZOdl., str. I-8835, točka 108).

17     Zato je treba na vprašanje, ki ga je zastavilo nacionalno sodišče, odgovoriti, da če na podlagi nacionalnega prava pri odmeri stroškov, katerih plačilo bi se lahko naložilo posamezniku, ki ima dolg iz opravljanja poklicne dejavnosti, ni mogoče upoštevati stroškov za posredovanje odvetnika v korist upnika v sodnem postopku za poplačilo tega dolga, Direktiva 2000/35 sama po sebi ne more pomeniti takega temelja.

 Stroški

18     Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Če na podlagi nacionalnega prava pri odmeri stroškov postopka, katerih plačilo bi se lahko naložilo posamezniku, ki ima dolg iz opravljanja poklicne dejavnosti, ni mogoče upoštevati stroškov za posredovanje odvetnika v korist upnika v sodnem postopku za poplačilo tega dolga, Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih sama po sebi ne more pomeniti takega temelja.

Podpisi

---

* Jezik postopka: španščina.