28.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/132

(1)

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (3) je združila sistem vzajemnega priznavanja, ki je prvotno temeljil na 15 direktivah. Določa avtomatično priznavanje omejenega števila poklicev na podlagi usklajenih minimalnih zahtev usposabljanja (sektorski poklici), splošni sistem priznavanja dokazil usposobljenosti in avtomatično priznavanje poklicnih izkušenj. Direktiva 2005/36/ES je vzpostavila tudi nov sistem za prosto opravljanje storitev. Spomniti bi bilo treba, da družinski člani državljanov Unije, ki prihajajo iz tretjih držav, že uživajo pravice enake obravnave v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (4). Državljani tretjih držav imajo lahko v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki korist tudi od enake obravnave glede priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij, v skladu s posebnimi pravnimi akti Unije, kot so akti o rezidentih za daljši čas, beguncih, „imetnikih modrih kart“ in znanstvenih raziskovalcih.

(2)

Komisija je v sporočilu z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „Akt za enotni trg, Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja ‚Skupaj za novo rast‘“ opredelila potrebo po posodobitvi prava Unije na tem področju. Evropski svet je v svojih sklepih dne 23. oktobra 2011 podprl tako posodobitev in pozval Evropski parlament in Svet, da dosežeta politični dogovor o spremembah Direktive 2005/36/ES do konca leta 2012. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. novembra 2011 o izvajanju direktive o poklicnih kvalifikacijah (2005/36/ES) (5) prav tako pozval Komisijo, naj predloži predlog. Poročilo o državljanstvu EU z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ poudarja potrebo po manjšem upravnem bremenu, povezanim s priznavanjem poklicnih kvalifikacij.

(3)

Notarji, imenovani z aktom vlade, bi morali biti izvzeti iz področja uporabe Direktive 2005/36/ES zaradi posebnih in različnih ureditev, ki se za njih v posameznih državah članicah uporabljajo za dostop do poklica in njegovo opravljanje.

(4)

Da bi okrepili notranji trg in spodbudili prost pretok strokovnjakov ter obenem zagotovili bolj učinkovito in pregledno priznavanje poklicnih kvalifikacij, bi uvedba evropske poklicne izkaznice predstavljala dodano vrednost. Ta izkaznica bi bila uporabna zlasti zaradi pospeševanja začasne mobilnosti in priznavanja v okviru sistema avtomatičnega priznavanja, pa tudi zaradi spodbujanja poenostavljenega postopka priznavanja v okviru splošnega sistema. Namen evropske poklicne izkaznice je poenostaviti postopek priznavanja ter uveljaviti stroškovno in operativno učinkovitost, ki bo koristila strokovnjakom in pristojnim organom. Uvedba evropske poklicne izkaznice bi morala upoštevati mnenja zadevnega poklica, predhodno pa bi bilo treba oceniti njeno primernost za zadevni poklic in njen vpliv na države članice. To oceno bi bilo treba po potrebi pripraviti skupaj z državami članicami. Evropska poklicna izkaznica bi morala biti izdana na zahtevo strokovnjaka in po tem, ko so predloženi potrebni dokumenti ter pristojni organi zaključijo s tem povezane postopke preverjanja. Kadar se evropska poklicna izkaznica izda za namen ustanovitve, bi morala predstavljati odločitev o priznanju in bi se morala obravnavati enako kot vsaka druga odločitev o priznavanju po Direktivi 2005/36/ES. Kartica bi morala dopolnjevati in ne nadomestiti zahtev za registracijo za dostop do določenega poklica. Evropske poklicne izkaznice ni treba uvesti za pravniške poklice, za katere so že uvedene poklicne izkaznice v skladu s ureditvijo iz Direktive Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (6) in Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (7).

(5)

Delovanje evropske poklicne izkaznice bi moralo biti podprto z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Izkaznica in IMI bi morala povečati sinergije in zaupanje med pristojnimi organi, obenem pa odpraviti podvajanje upravnega dela in postopkov priznavanja za pristojne organe ter izboljšati preglednost in varnost za strokovnjake.

(6)

Postopek uporabe in izdaje evropske poklicne izkaznice bi moral biti jasno strukturiran ter bi moral vsebovati zaščitne ukrepe in ustrezne pravice do pritožbe za prosilca. Izvedbeni akti bi morali določiti zahteve glede prevoda in načine plačila morebitnih pristojbin, ki jih mora plačati prosilec, tako da delo v IMI ne bo prekinjeno ali moteno ter da pri obravnavi prošnje ne bo prišlo do zamud. Določitev višine pristojbin je v pristojnosti držav članic. Države članice pa bi morale Komisijo obvestiti o višini pristojbin, ki so jih določile. Evropska poklicna izkaznica in s tem povezan tok dela znotraj IMI bi morala zagotoviti celovitost, verodostojnost in zaupnost shranjenih podatkov ter preprečiti nezakonit in nedovoljen dostop do informacij, shranjenih v sistemu.

(7)

Direktiva 2005/36/ES velja samo za strokovnjake, ki želijo v drugi državi članici opravljati isti poklic. V nekaterih primerih so v državi članici gostiteljici zadevne dejavnosti del poklica z večjim obsegom dejavnosti kot v državi članici izvora. Če so razlike med področji dejavnosti tako velike, da bi moral strokovnjak za nadomestitev vrzeli v znanju opraviti popoln program izobraževanja in usposabljanja, ter če strokovnjak to zahteva, bi morala država članica gostiteljica v teh posebnih okoliščinah odobriti delni dostop. Če pa obstajajo prevladujoči razlogi javnega interesa, kakor jih določa Sodišče Evropske unije v svoji sodni praksi v zvezi s členoma 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se bodo lahko še razvili, bi morala imeti država članica možnost, da delni dostop zavrne. To lahko še zlasti velja za zdravstvene poklice, če vplivajo na javno zdravje ali varnost bolnikov. Odobritev delnega dostopa ne bi smela posegati v pravico socialnih partnerjev, da se organizirajo.

(8)

Zaradi varstva lokalnih potrošnikov v državi članici gostiteljici, bi morali biti za začasno in občasno opravljanje storitev v državah članicah vzpostavljeni zaščitni ukrepi, zlasti glede zahteve po vsaj enem letu poklicnih izkušenj v obdobju zadnjih desetih let pred opravljanjem storitev, kadar poklic v državi članici izvora ni reguliran. V primeru sezonskih dejavnosti bi morale države članice imeti možnost izvajati nadzor za potrditev začasne in priložnostne narave storitev, ki se opravljajo na njihovem ozemlju. Zato bi morala država članica gostiteljica imeti možnost, da enkrat letno zahteva informacije o storitvah, ki se dejansko opravljajo na njenem ozemlju, kadar ponudnik storitev teh informacij ni že posredoval prostovoljno.

(9)

Direktiva 2005/36/ES državam članicam omogoča, da v primeru reguliranih poklicev, ki vplivajo na javno zdravje ali varnost, poklicne kvalifikacije ponudnika storitev preverijo pred prvim opravljanjem storitve. Zaradi tega se je pojavila pravna negotovost, saj je odločitev o potrebi po takem predhodnem preverjanju prepuščena pristojnemu organu. Da bi zagotovili pravno varnost, bi morali strokovnjaki že od začetka vedeti, ali je potrebno predhodno preverjanje poklicnih kvalifikacij in kdaj je glede tega mogoče pričakovati odločitev. Vsekakor pa pogoji za takšna predhodna preverjanja poklicnih kvalifikacij v okviru prostega izvajanja storitev ne bi smeli biti strožji kot v okviru pravil o ustanavljanju. V primeru reguliranih poklicev, ki vplivajo na javno zdravje ali varnost, Direktiva 2005/36/ES ne bi smela posegati v možnost držav članic, da uvedejo obveznost zavarovalnega kritja v zvezi s poklicnimi dejavnostmi v skladu z veljavnimi pravili na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (9) in Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (10).

(10)

Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja so se izkazali kot koristno orodje, ki zagotavlja zaposlovanje mladih in omogoča gladek prehod iz izobraževanja v delo. Spremembe Direktive 2005/36/ES bi zato morale v celoti upoštevati njihove posebnosti.

(11)

Da bi uporabili mehanizem priznavanja v okviru splošnega sistema, je treba različne nacionalne sheme izobraževanja in usposabljanja razvrstiti v različne stopnje. Te stopnje, vzpostavljene zgolj za namen delovanja splošnega sistema, ne bi smele imeti nobenega vpliva na nacionalne strukture izobraževanja in usposabljanja niti na pristojnosti držav članic na tem področju, vključno z nacionalno politiko za izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij. Evropsko ogrodje kvalifikacij je orodje za spodbujanje preglednosti in primerljivosti poklicnih kvalifikacij, lahko pa je tudi uporaben dodatni vir informacij za pristojne organe, ki preučujejo poklicne kvalifikacije, izdane v drugih državah članicah. Visokošolske ustanove so v skladu z Bolonjskim procesom prilagodile strukturo svojih programov, tako da so uvedle dvostopenjski diplomski in magistrski študij. Za zagotovitev skladnosti petih stopenj iz Direktive 2005/36/ES z novo strukturo študija bi bilo treba akademsko diplomo uvrstiti v stopnjo d, magisterij pa v stopnjo e. Pet stopenj, vzpostavljenih za delovanje splošnega sistema, se načeloma ne bi smelo več uporabljati kot merilo za izključitev državljanov Unije iz področja uporabe Direktive 2005/36/ES, kadar bi bilo to v nasprotju z načelom vseživljenjskega učenja.

(12)

Prošnje za priznanje s strani strokovnjakov, ki prihajajo iz držav članic, v katerih njihov poklic ni reguliran in ki imajo eno leto poklicnih izkušenj, bi bilo treba obravnavati enako kot prošnje strokovnjakov iz držav članic, v katerih je njihov poklic reguliran. Njihove poklicne kvalifikacije bi bilo treba primerjati s poklicnimi kvalifikacijami, zahtevanimi v državi članici gostiteljici na podlagi ravni poklicnih kvalifikacij, ki jih določa Direktiva 2005/36/ES. Če obstajajo večje razlike, bi moral imeti pristojni organ možnost uvesti dopolnilne ukrepe. Mehanizmi za preverjanje teoretičnih znanj in praktičnih veščin, ki bi se lahko zahtevali kot dopolnilni ukrepi za dostop do poklica, bi morali zagotavljati načeli preglednosti in nepristranskosti in biti skladni z njima.

(13)

Če minimalni pogoji glede usposobljenosti za dostop do poklicev, ki jih ureja splošni sistem, niso harmonizirani, bi bilo treba državam članicam gostiteljicam še naprej omogočati, da uvedejo dopolnilni ukrep. Vsak tak ukrep bi moral biti sorazmeren ter zlasti upoštevati znanje, veščine in kompetence, ki jih je prosilec pridobil prek svojih poklicnih izkušenj ali vseživljenjskega učenja in ki jih je v ta namen uradno potrdil pristojni organ. Da bi lahko prosilec bolje razumel svoj položaj in zahteval pravni pregled pred nacionalnimi sodišči na podlagi Direktive 2005/36/ES, bi morala biti odločitev glede uvedbe dopolnilnega ukrepa ustrezno utemeljena.

(14)

Pregled Direktive 2005/36/ES je pokazal potrebo po posodobitvi in prožnejšem pojasnilu seznamov industrijskih, trgovinskih in obrtnih dejavnosti iz Priloge IV, pri čemer bi bilo treba za navedene dejavnosti ohraniti sistem avtomatičnega priznavanja, ki temelji na poklicnih izkušnjah. Priloga IV v sedanji obliki temelji na Mednarodni klasifikaciji industrijskih standardov vseh gospodarskih dejavnosti (ISIC) iz leta 1958 in ne odraža več sedanje strukture gospodarskih dejavnosti. Klasifikacija ISIC je bila od leta 1958 že večkrat pregledana. Zato bi Komisija morala imeti možnost prilagoditi Prilogo IV in tako ohraniti sistem avtomatičnega priznavanja.

(15)

Stalno strokovno izpopolnjevanje prispeva k varnemu in učinkovitemu delu strokovnjakov, ki imajo koristi od avtomatičnega priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij. Pomembno je spodbujati nadaljnjo krepitev stalnega strokovnega izpopolnjevanja za te poklice. Države članice bi morale zlasti spodbujati stalno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov, zdravnikov specialistov, splošnih zdravnikov, medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, zobozdravnikov, zobozdravnikov specialistov, veterinarjev, babic, farmacevtov in arhitektov. Države članice bi morale ukrepe, ki jih sprejmejo za spodbujanje stalnega strokovnega razvoja za te poklice, sporočiti Komisiji ter z drugimi državami članicami izmenjati dobre prakse na tem področju. Stalni strokovni razvoj bi moral zajemati področje tehnike, znanosti, regulative in etike ter naj bi spodbudilo strokovnjake k vseživljenjskemu učenju, ki je pomembno za njihov poklic.

(16)

Sistem avtomatičnega priznavanja na podlagi usklajenih minimalnih zahtev usposabljanja je odvisen od pravočasne priglasitve novih ali spremenjenih dokazil o formalnih kvalifikacijah s strani držav članic in njihove objave s strani Komisije. V nasprotnem primeru imetniki takih kvalifikacij nimajo nobenega jamstva, da lahko koristijo avtomatično priznavanje. Da bi povečali preglednost in spodbudili pregled novo priglašenih nazivov, bi morale države članice zagotoviti informacije o trajanju in vsebini programov usposabljanja, ki morajo biti v skladu z minimalnimi zahtevami usposabljanja, določenih v Direktivi 2005/36/ES.

(17)

Kreditne točke evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) se že uporabljajo v veliki večini visokošolskih ustanov v Uniji, njihova uporaba pa postaja vedno pogostejša tudi pri programih za pridobitev kvalifikacij, potrebnih za izvajanje reguliranega poklica. Zato je treba uvesti možnost za izražanje trajanja programa tudi v kreditnih točkah ECTS. Ta možnost ne bi smela vplivati na druge zahteve glede avtomatičnega priznavanja. Ena kreditna točka ECTS ustreza 25–30 uram študija, za opravljeno akademsko leto pa se običajno zahteva 60 kreditnih točk.

(18)

V interesu zagotavljanja visoke ravni javnega zdravja in varnosti bolnikov v Uniji ter posodobitve Direktive 2005/36/ES je treba prilagoditi merila, ki se uporabljajo za opredelitev osnovnega usposabljanja zdravnikov, tako da bodo pogoji glede minimalnega števila let in ur postali kumulativni. Cilj te spremembe ni znižati zahtev glede osnovnega usposabljanja zdravnikov.

(19)

Da bi povečali mobilnost zdravnikov specialistov, ki so že pridobili naziv zdravnika specialista in se nato udeležijo drugega specialističnega usposabljanja, bi morale države članice imeti možnost, da odobrijo odstopanja od delov usposabljanja, če so bili deli drugega usposabljanja že opravljeni med preteklim programom specialističnega usposabljanja v državi članici. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da znotraj določenih okvirov dovolijo takšna odstopanja za zdravniške specializacije, ki so zajete v sistemu avtomatičnega priznavanja.

(20)

Poklic medicinskih sester se je v zadnjih treh desetletjih precej razvil: zdravstvena oskrba na domu, uporaba kompleksnejših terapij in nenehen razvoj tehnologije terjajo zmožnost prevzemanja večje odgovornosti medicinskih sester. Pri usposabljanju medicinskih sester, ki je zaradi nacionalnih tradicij še vedno različno organizirano, bi bila potrebna trdnejša in k rezultatom usmerjena zagotovila, da je medicinska sestra med usposabljanjem pridobila določena znanja in veščine ter da zna uporabiti vsaj določene kompetence za izvajanje dejavnosti, ki so pomembne za poklic.

(21)

Da bi se lažje pripravili na kompleksne zahteve zdravstvenega varstva, ki jih morajo izpolnjevati pri svojem delu, bi morali kandidati pred začetkom usposabljanja za poklic babice imeti dobro splošno izobrazbo. Zato bi bilo treba pogoje za sprejem v usposabljanje babic dvigniti na dvanajstletno splošno izobrazbo ali uspešno opravljeno preverjanje na enakovredni ravni, razen v primeru strokovnjakov, ki so že pridobili kvalifikacijo medicinske sestre za splošno nego. Usposabljanje babic bi moralo dati boljša zagotovila, da je strokovnjak pridobil določena znanja in veščine, ki so potrebni za opravljanje dejavnosti babice v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(22)

Da bi poenostavili sistem avtomatičnega priznavanja zdravniških in zobozdravniških specializacij, bi morale biti take specializacije, če so skupne vsaj dvema petinama držav članic, zajete v Direktivi 2005/36/ES.

(23)

Večje število držav članic se je odločilo dovoliti dostop do vseh dejavnosti na področju farmacije in opravljanje teh dejavnosti na podlagi priznanja kvalifikacij za farmacevte, pridobljene v drugi državi članici od začetka veljavnosti Direktive 2005/36/ES. Takšno priznanje poklicne kvalifikacije, pridobljene v drugi državi članici, pa državi članici ne bi smelo preprečiti, da ohrani nediskriminatorna pravila, ki urejajo geografsko razporeditev lekarn na njenem ozemlju, ker Direktiva 2005/36/ES teh predpisov ne usklajuje. Vsako odstopanje od avtomatičnega priznavanja kvalifikacij, ki je v določeni državi članici še vedno potrebno, ne bi več smelo izključiti farmacevtov, ki jih je država članica že priznala z uporabo tega odstopanja in ki že določeno obdobje zakonito in dejansko delajo kot farmacevti na ozemlju te države članice.

(24)

Delovanje sistema avtomatičnega priznavanja je odvisno od zaupanja v pogoje glede usposobljenosti, ki podpirajo kvalifikacije strokovnjakov. Zato je pomembno, da minimalni pogoji glede usposobljenosti arhitektov odražajo nov razvoj na področju izobraževanja arhitektov, zlasti glede priznane potrebe po dopolnjevanju akademskega usposabljanja s poklicnimi izkušnjami pod nadzorom kvalificiranih arhitektov. Hkrati bi morali biti minimalni pogoji glede usposobljenosti dovolj prožni, da ne bi neupravičeno omejevali zmožnosti držav članic, da organizirajo svoje izobraževalne sisteme.

(25)

Direktiva 2005/36/ES bi morala z uvedbo skupnih načel usposabljanja spodbujati bolj avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij za tiste poklice, ki trenutno od tega nimajo koristi. Pri tem bi bilo treba upoštevati pristojnost držav članic, da določijo poklicne kvalifikacije, potrebne za opravljanje poklicev na njihovem ozemlju, ter vsebine in organizacijo njihovega sistema izobraževanja in usposabljanja. Skupna načela usposabljanja bi morala biti v obliki skupnih okvirov za usposabljanje, ki temeljijo na skupnem sklopu znanja, veščin in kompetenc ali standardiziranih preizkusih usposobljenosti. Za skupne okvire za usposabljanje bi moralo biti mogoče tudi, da zajemajo specializirana področja, ki trenutno nimajo koristi od določb o avtomatičnem priznavanju na podlagi Direktive 2005/36/ES in ki se nanašajo na poklice, ki jih pokriva poglavje III naslova III in ki so omejeni na jasno določene posebne dejavnosti. Skupni okviri za usposabljanje za takšna specializirana področja, zlasti zdravniške specializacije, bi morali nuditi visoko raven javnega zdravja in varnosti bolnikov. Poklicne kvalifikacije, pridobljene na podlagi skupnih okvirov za usposabljanje, bi morale države članice avtomatično priznati. Poklicne organizacije, ki so reprezentativne na ravni Unije, in, pod določenimi pogoji, nacionalne poklicne organizacije ali ustrezni organi bi morali imeti možnost, da Komisiji predložijo predloge za skupna načela usposabljanja, da bi z nacionalnimi koordinatorji lahko izvedli ocene možnih posledic teh načel za nacionalne sisteme izobraževanja in usposabljanja ter za nacionalne predpise o urejanju dostopa do reguliranih poklicev.

(26)

Direktiva 2005/36/ES že določa obveznosti za strokovnjake, ki morajo imeti potrebno jezikovno znanje. Pregled izpolnjevanja te obveznosti je pokazal potrebo po pojasnitvi vloge pristojnih organov in delodajalcev, zlasti zaradi boljšega zagotavljanja varnosti bolnikov. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da po priznanju poklicne kvalifikacije preverijo znanje jezika. Zlasti za poklice, ki vplivajo na varnost bolnikov, je pomembno, da se, preden se strokovnjaku omogoči dostop do poklica v državi članici gostiteljici, preveri znanje jezika v skladu z Direktivo 2005/36/ES. Vendar bi moralo biti preverjanje jezikovnega znanja razumno in potrebno za zadevne poklice ter ne bi smelo biti namenjeno izključitvi strokovnjakov iz drugih držav članic s trga dela v državi članici gostiteljici. Za zagotovitev spoštovanja načela sorazmernosti in v interesu povečanja mobilnosti strokovnjakov v Uniji bi moralo biti preverjanje, ki ga neposredno izvede pristojni organ, ali se izvede pod njegovim nadzorom, omejeno na znanje enega uradnega ali enega upravnega jezika države članice gostiteljice, če je ta upravni jezik tudi uradni jezik Unije. To državi članici gostiteljici ne bi smelo preprečiti spodbujati strokovnjakov, da se pozneje naučijo še enega jezika, če je to potrebno za opravljanje načrtovane poklicne dejavnosti. Delodajalci bi morali še naprej imeti pomembno vlogo pri ugotavljanju, kateri jeziki so potrebni za opravljanje poklicne dejavnosti na njihovih delovnih mestih.

(27)

Nacionalni predpisi, ki so namenjeni urejanju dostopa do reguliranih poklicev, ne bi smeli predstavljati ovire za mobilnost mladih diplomantov. Zato bi bilo treba v primeru, ko diplomant opravi poklicno prakso v drugi državi članici, to prakso priznati, ko diplomant vloži prošnjo za dostop do reguliranega poklica v državi članici izvora. Priznanje poklicne prakse, opravljene v drugi državi članici, bi moralo temeljiti na jasnem pisnem opisu učnih ciljev in dodeljenih nalog, ki jih določi mentor praktikanta v državi članici gostiteljici. Države članice naj bi pri obravnavi vloge za dostop do reguliranega poklica upoštevale opravljene poklicne prakse v tretjih državah.

(28)

Direktiva 2005/36/ES uvaja sistem nacionalnih kontaktnih točk. Zaradi začetka veljavnosti Direktive 2006/123/ES ter vzpostavitve enotnih kontaktnih točk na podlagi te direktive obstaja nevarnost prekrivanja. Zato bi morale nacionalne kontaktne točke, vzpostavljene z Direktivo 2005/36/ES, postati centri za pomoč, ki bi se morali osredotočati na nudenje nasvetov in pomoči državljanom, tudi z osebnimi srečanji, s čimer bi zagotovili, da se dnevna uporaba pravil notranjega trga v zapletenih posameznih primerih državljanov spoštuje na nacionalni ravni. Po potrebi bi se centri za pomoč povezali s pristojnimi organi in centri za pomoč drugih držav članic. Glede evropske poklicne izkaznice bi morale države članice imeti možnost same odločiti o tem, ali bodo centri za pomoč delovali kot pristojni organ v državi članici izvora ali pa bodo pomagali pristojnemu organu pri obravnavi vlog za evropsko poklicno izkaznico in obdelavi posamezne datoteke prosilca, oblikovane v IMI (v nadaljnjem besedilu: datoteka IMI). Če zadevni poklic ni reguliran v državi članici izvora, lahko v okviru prostega opravljanja storitev centri za pomoč sodelujejo tudi pri izmenjavi informacij, ki so namenjene upravnemu sodelovanju.

(29)

Ta direktiva prispeva k zagotovitvi visoke ravni zdravja in varstva potrošnikov. Direktiva 2005/36/ES že določa podrobne obveznosti držav članic glede izmenjave informacij. Te obveznosti bi bilo treba okrepiti. V prihodnje se države članice ne bi smele samo odzivati na zahteve po informacijah, temveč bi morali biti njihovi pristojni organi tudi pooblaščeni, da v okviru svojih pristojnosti proaktivno opozarjajo pristojne organe drugih držav članic o strokovnjakih, ki svojega poklica ne smejo več opravljati. Poseben sistem opozarjanja je v skladu z Direktivo 2005/36/ES nujen za zdravstvene delavce. To bi moralo veljati tudi za veterinarje ter za strokovnjake, ki opravljajo dejavnosti v zvezi z izobraževanjem mladostnikov, vključno s strokovnjaki v vzgoji in zgodnjem izobraževanju. Obveznost opozarjanja bi morala veljati samo za države članice, v katerih so ti poklici regulirani. Vse države članice bi morale biti opozorjene, če strokovnjak zaradi disciplinskega ukrepa ali kazenske obsodbe ne sme več, niti začasno, opravljati poklicnih dejavnosti v državi članici. Opozorilo bi moralo vsebovati vse razpoložljive podrobnosti o določenem ali nedoločenem času, v katerem velja omejitev ali prepoved. To opozorilo bi moralo biti sproženo prek IMI ne glede na to, ali je strokovnjak uveljavljal kakšno od pravic na podlagi Direktive 2005/36/ES oziroma ali je vložil prošnjo za priznanje njegovih poklicnih kvalifikacij z izdajo evropske poklicne izkaznice ali prek druge metode, določene z navedeno direktivo. Postopek opozarjanja bi moral biti skladen s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov in temeljnih pravicah. Postopek opozarjanja ne bi smel nadomestiti ali prilagoditi dogovorov med državami članicami o sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev. Prav tako se od pristojnih organov iz Direktive 2005/36/ES ne bi smelo zahtevati, da sodelujejo pri tem opozarjanju, ki je določeno z navedeno direktivo.

(30)

Ena od velikih težav, s katero se sooči državljan, ki želi delati v drugi državi članici, je zahtevnost in negotovost upravnih postopkov, v skladu s katerimi mora ravnati. Direktiva 2006/123/ES od držav članic že zahteva, da zagotovijo enostaven dostop do informacij in možnost zaključiti postopek prek enotnih kontaktnih točk. Če za državljane, ki zaprosijo za priznavanje poklicnih kvalifikacij na podlagi Direktive 2005/36/ES, velja Direktiva 2006/123/ES, lahko že uporabijo enotne kontaktne točke. Vendar pa za iskalce zaposlitve in zdravstvene delavce Direktiva 2006/123/ES ne velja, razpoložljive informacije pa so skope. Zato je treba z vidika uporabnika te informacije navesti in zagotoviti, da je dostop do njih enostaven. Države članice morajo prevzeti odgovornost na nacionalni ravni, pa tudi sodelovati med seboj in s Komisijo ter tako zagotoviti, da imajo strokovnjaki po vsej Uniji enostaven dostop do uporabniku prijaznih, večjezičnih informacij in lahko na preprost način zaključijo postopke prek enotnih kontaktnih točk ali ustreznih pristojnih organov. Na drugih spletnih straneh, na primer na portalu Tvoja Evropa, bi bilo treba dodati spletne povezave.

(31)

Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene določbe Direktive 2005/36/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s posodobitvijo znanj in veščin iz člena 21(6), posodobitvijo Priloge I, posodobitvijo in razjasnitvijo dejavnosti iz Priloge IV, spremembo točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 in 5.7.1 Priloge V, prilagoditvijo minimalnih obdobij za specialistično medicinsko usposabljanje in specialistično zobozdravstveno usposabljanje, vključitvijo novih zdravniških specializacij v točko 5.1.3 Priloge V, spremembo seznamov iz točk 5.2.1, 5.3.1, 5.4.1, 5.5.1 in 5.6.1 Priloge V, ter vključitvijo novih zobozdravniških specializacij v točko 5.3.3 Priloge V, določanjem pogojev uporabe skupnih okvirov za usposabljanje in določanjem pogojev uporabe skupnih preizkusov usposobljenosti. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2005/36/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11).

(33)

Zaradi tehnične narave navedenih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda za sprejetje izvedbenih aktov glede uvedbe evropskih poklicnih izkaznic za določene poklice, oblike evropske poklicne izkaznice, obdelave pisnih prošenj, prevodov, ki jih mora prosilec predložiti za podporo prošnji za evropsko poklicno izkaznico, podrobnosti dokumentov, ki so v skladu z Direktivo 2005/36/ES potrebni za vložitev popolne prošnje, postopkov za izvedbo in obdelavo plačil za to izkaznico, pravil kako, kdaj in za katere dokumente lahko pristojni organi zahtevajo overjene kopije za zadevni poklic, tehničnih specifikacij in ukrepov, potrebnih za zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in točnosti informacij na evropski poklicni izkaznici in v datoteki IMI, pogojev in postopkov za izdajo evropske poklicne izkaznice, pravil glede pogojev za dostop do datoteke IMI, tehničnih sredstev in postopkov za preverjanje pristnosti in veljavnosti evropske poklicne izkaznice ter uporabe mehanizma za opozarjanje.

(34)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti in, ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti, brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 zavrniti zahtevano posodobitev Priloge I, kadar pogoji iz Direktive 2005/36/ES niso izpolnjeni, prositi zadevno državo članico, naj ne uporabi odstopanja glede izbire med prilagoditvenim obdobjem in preizkusom poklicne usposobljenosti, kadar to odstopanje ni primerno ali ni v skladu s pravom Unije, zavrniti zahtevane spremembe točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 ali 5.7.1 Priloge V, kadar pogoji iz Direktive 2005/36/ES niso izpolnjeni, pripraviti seznam nacionalnih poklicnih kvalifikacij in nacionalnih poklicnih nazivov, ki koristijo avtomatično priznavanje v okviru skupnega okvira za usposabljanje, pripraviti seznam držav članic, v katerih bodo organizirani skupni preizkusi usposobljenosti, ter seznam pogostosti v koledarskem letu in drugih dogovorov, ki so potrebni za izvedbo skupnih preizkusov usposobljenosti, ter zadevnim državam članicam za določen čas dovoliti odstopanje od ustreznih določb Direktive 2005/36/ES.

(35)

Na podlagi pozitivnih izkušenj z medsebojnim ocenjevanjem v okviru Direktive 2006/123/ES bi bilo treba podoben sistem ocenjevanja vključiti tudi v Direktivo 2005/36/ES. Države članice bi morale priglasiti poklice, ki jih regulirajo, in navesti razloge za njihovo reguliranje, o svojih ugotovitvah pa razpravljati med seboj. Tak sistem bi pripomogel k večji preglednosti na trgu poklicnih storitev.

(36)

Komisija bi morala v določenem času oceniti sistem priznavanja, ki se uporablja za dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, izdana v Romuniji. Takšna ocena bi morala temeljiti na rezultatih posebnega dopolnilnega programa, ki bi ga morala Romunija ustanoviti v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi in za katerega bi morala stopiti v stik z drugimi državami članicami in Komisijo. Namen takšnega posebnega dopolnilnega programa bi moral omogočiti udeležencem programa, da nadgradijo svoje poklicne kvalifikacije, da bodo uspešno izpolnili vse minimalne zahteve usposabljanja, določene v Direktivi 2005/36/ES.

(37)

Ker ciljev te direktive, in sicer racionalizacije, poenostavitve in izboljšanja pravil za priznavanje poklicnih kvalifikacij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi tako prišlo do razhajajočih se zahtev in postopkovnih ureditev, ki bi še povečale regulativno zapletenost in povzročile neupravičene ovire za mobilnost strokovnjakov, temveč se zaradi skladnosti, preglednosti in ustreznosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)

V skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (12) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(39)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13), ki je svoje mnenje podal 8. marca 2012 (14).

(40)

Direktivo 2005/36/ES in Uredbo (EU) št. 1024/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti,

(1)

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„Ta direktiva določa tudi pravila glede delnega dostopa do reguliranega poklica in priznavanja poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi članici.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 3 se spremeni:

(4)

člen 4 se spremeni:

(5)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4a

Evropska poklicna izkaznica

1.   Države članice imetnikom poklicne kvalifikacije na zahtevo izdajo evropsko poklicno izkaznico pod pogojem, da je Komisija sprejela ustrezne izvedbene akte iz odstavka 7.

2.   Kadar se za posamezni poklic z izvedbenimi akti v skladu z odstavkom 7 uvede evropska poklicna izkaznica, lahko zadevni imetnik poklicne kvalifikacije zaprosi zanjo ali izkoristi postopke iz naslovov II in III.

3.   Države članice zagotovijo, da imetnik evropske poklicne izkaznice uživa vse pravice, ki izhajajo iz členov 4b do 4e.

4.   Kadar namerava imetnik poklicne kvalifikacije opravljati storitve iz naslova II, ki niso storitve iz člena 7(4), evropsko poklicno izkaznico izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 4b in 4c. Evropska poklicna izkaznica lahko, kjer je ustrezno, pomeni prijavo iz člena 7.

5.   Kadar namerava imetnik poklicne kvalifikacije ustanoviti sedež v drugi državi članici na podlagi poglavij I do IIIa naslova III ali opravljati storitve na podlagi člena 7(4), pristojni organ države članice izvora izvede vse pripravljalne ukrepe v zvezi s posamezno prosilčevo datoteko v informacijskem sistemu za notranji trg (IMI) (datoteka IMI), kakor je določeno v členih 4b in 4d. Pristojni organ države članice gostiteljice v skladu s členoma 4b in 4d izda evropsko poklicno izkaznico.

Za namen ustanavljanja izdaja evropske poklicne izkaznice ne podeljuje avtomatične pravice do izvajanja posameznega poklica, če v državi članici gostiteljici že pred uvedbo evropske poklicne izkaznice za posamezni poklic veljajo zahteve za registracijo ali drugi nadzorni postopki.

6.   Države članice določijo organe, pristojne za obdelavo datotek IMI in izdajo evropskih poklicnih izkaznic. Ti organi zagotovijo nepristransko, objektivno in pravočasno obravnavo prošenj za evropske poklicne izkaznice. Centri za pomoč iz člena 57b lahko prav tako delujejo kot pristojni organ. Države članice zagotovijo, da pristojni organi in centri za pomoč državljane, vključno z morebitnimi prosilci, seznanijo z delovanjem in dodano vrednostjo evropske poklicne izkaznice za poklice, za katere je na voljo.

7.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi enotno uporabo določb o evropski poklicni izkaznici za tiste poklice, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka, vključno z ukrepi, ki urejajo obliko evropske poklicne izkaznice, obdelavo pisnih prošenj, prevode, ki jih mora prosilec posredovati za podporo prošnji za evropsko poklicno izkaznico, podrobnosti glede dokumentacije, zahtevane po členu 7(2) ali Prilogi VII za popolnost prošenj in postopkov za izdelavo evropske poklicne izkaznice in izvedbo plačil, ob upoštevanju posebnosti poklica. Komisija z izvedbenimi akti tudi določi, kako, kdaj in za katere dokumente lahko pristojni organi zahtevajo overjene kopije v skladu z drugim pododstavkom člena 4b(3) ter člena 4d(2) in (3) za ta poklic.

Za uvedbo evropske poklicne izkaznice za posamezni poklic s sprejetem ustreznih izvedbenih aktov iz prvega pododstavka veljajo vsi naslednji pogoji:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).

8.   Morebitne pristojbine, ki jih morajo prosilci plačati zaradi upravnih postopkov za izdajo evropske poklicne izkaznice, so razumne, sorazmerne in v skladu s stroški, ki jih imata država članica izvora in država članica gostiteljica, ter ne odvračajo od oddaje prošenj za evropsko poklicno izkaznico.

Člen 4b

Prošnja za evropsko poklicno izkaznico in oblikovanje datoteke IMI

1.   Država članica izvora omogoči, da lahko imetnik poklicne kvalifikacije zaprosi za evropsko poklicno izkaznico prek spletnega orodja, ki ga zagotovi Komisija in v katerem se za prosilca avtomatično ustvari datoteka IMI. Kadar država članica izvora omogoča tudi pisne prošnje, uvede ureditev, potrebno za oblikovanje datoteke IMI, vse informacije, ki jih je treba poslati prosilcu, in za izdajo evropske poklicne izkaznice.

2.   Prošnjam morajo biti po potrebi priloženi dokumenti, zahtevani v izvedbenih aktih, sprejetih po členu 4a(7).

3.   Pristojni organ države članice izvora v enem tednu po prejetju prošnje potrdi njen prejem in prosilca nemudoma obvesti o morebitnih manjkajočih dokumentih.

Kadar je ustrezno, pristojni organ države članice izvora izda vsa dodatna potrdila, ki se zahtevajo v tej direktivi. Preveri tudi, ali je prosilec v državi članici izvora zakonito ustanovljen in ali so vsi potrebni dokumenti, izdani v državi članici izvora, veljavni in verodostojni. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, se pristojni organ države članice izvora posvetuje z ustreznim organom in lahko od prosilca zahteva overjene kopije dokumentov. Če isti prosilec vloži naknadno prošnjo, pristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice ne smejo zahtevati ponovne vložitve dokumentov, ki jih datoteka IMI že vsebuje in so še veljavni.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, ukrepe, potrebne za zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in točnosti informacij na evropski poklicni izkaznici in v datoteki IMI, ter pogoje in postopke za izdajo evropske poklicne izkaznice imetniku, vključno z možnostjo prenosa ali posodobitve datoteke IMI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).

Člen 4c

Evropska poklicna izkaznica za začasno in občasno opravljanje storitev, ki niso storitve iz člena 7(4)

1.   Pristojni organ države članice izvora preveri prošnjo in dokazila v datoteki IMI ter v treh tednih izda evropsko poklicno izkaznico za začasno in občasno opravljanje storitev, ki niso storitve iz člena 7(4). To obdobje začne teči po prejetju manjkajočih dokumentov iz prvega pododstavka člena 4b(3) ali, če niso bili zahtevani dodatni dokumenti, po preteku enotedenskega obdobja iz navedenega pododstavka. Evropsko poklicno izkaznico nato nemudoma posreduje pristojnemu organu zadevne države članice gostiteljice in ustrezno obvesti prosilca. Država članica gostiteljica naslednjih 18 mesecev ne sme zahtevati nadaljnje prijave na podlagi člena 7.

2.   Na odločitev pristojnega organa države članice izvora ali kadar odločitev v obdobju treh tednov iz odstavka 1 ni sprejeta, se lahko vloži pritožba v skladu z nacionalnim pravom.

3.   Če želi imetnik evropske poklicne izkaznice opravljati storitve v drugih državah članicah, kot so tiste, ki so prvotno navedene v prošnji iz odstavka 1, sme zaprositi za razširitev. Če želi imetnik po preteku obdobja 18 mesecev iz odstavka 1 še naprej opravljati storitve, o tem ustrezno obvesti pristojni organ. Imetnik izkaznice v vsakem primeru posreduje tudi vse informacije o vsebinskih spremembah položaja, opisanega v datoteki IMI, ki bi jih utegnil v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4a(7) zahtevati pristojni organ države članice izvora. Pristojni organ države članice izvora posodobljeno evropsko poklicno izkaznico posreduje zadevnim državam članicam gostiteljicam.

4.   Evropska poklicna izkaznica velja na celotnem ozemlju zadevne države članice gostiteljice, dokler ima njen imetnik pravico do opravljanja storitev na podlagi dokumentov in informacij iz datoteke IMI.

Člen 4d

Evropska poklicna izkaznica za ustanovitev ter začasno in občasno opravljanje storitev na podlagi člena 7(4)

1.   Pristojni organ države članice izvora v enem mesecu preveri verodostojnost in veljavnost dokumentov v datoteki IMI zaradi izdaje evropske poklicne izkaznice za ustanovitev ali za začasno in občasno opravljanje storitev po členu 7(4). To obdobje začne teči po prejetju manjkajočih dokumentov iz prvega pododstavka člena 4b(3) ali, če niso bili zahtevani dodatni dokumenti, po preteku enotedenskega obdobja iz navedenega pododstavka. Prošnjo nato nemudoma pošlje pristojnemu organu države članice gostiteljice. Država članica izvora prosilca obvesti o statusu prošnje, obenem pa jo posreduje državi članici gostiteljici.

2.   V primerih iz členov 16, 21, 49a in 49b država članica gostiteljica v enem mesecu od prejema prošnje, ki jo je posredovala država članica izvora, odloči o tem, ali bo izdala evropsko poklicno izkaznico na podlagi odstavka 1. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, lahko država članica gostiteljica od države članice izvora zahteva dodatne informacije ali priložitev overjene kopije dokumenta, slednja pa jih posreduje najpozneje dva tedna po predloženi zahtevi. Ne glede na kakršno koli zahtevo se ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 5 uporabi enomesečni rok.

3.   V primerih iz člena 7(4) in člena 14 država članica gostiteljica v dveh mesecih od prejema prošnje, ki jo posreduje država članica izvora, odloči o tem, ali bo izdala evropsko poklicno kartico ali pa bo za imetnika poklicne kvalifikacije uvedla dopolnilne ukrepe. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, lahko država članica gostiteljica od države članice izvora zahteva dodatne informacije ali priložitev overjene kopije dokumenta, slednja pa jih posreduje najpozneje dva tedna po predloženi zahtevi. Ne glede na zahtevo se ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 5 uporabi dvomesečni rok.

4.   V primeru, da država članica gostiteljica ne prejme zahtevanih informacij, ki jih sme v skladu s to direktivo za izdajo evropske poklicne izkaznice zahtevati od države članice izvora ali prosilca, lahko zavrne izdajo izkaznice. Taka zavrnitev se ustrezno utemelji.

5.   Kadar država članica gostiteljica v rokih iz odstavkov 2 in 3 tega člena ne sprejme odločitve ali ne organizira preizkusa poklicne usposobljenosti po členu 7(4), se šteje, da je bila evropska poklicna izkaznica izdana, in se prek IMI avtomatično pošlje zadevnemu imetniku poklicne kvalifikacije.

Država članica gostiteljica ima možnost, da za dva tedna podaljša roke iz odstavkov 2 in 3 za avtomatično izdajo evropske poklicne izkaznice. Razlog za podaljšanje obrazloži in o tem obvesti prosilca. Takšno podaljšanje se lahko ponovi samo enkrat in samo, če je nujno potrebno, predvsem iz razlogov javnega zdravja ali zaradi varnosti prejemnikov storitev.

6.   Ukrepi, ki jih država članica izvora sprejme v skladu z odstavkom 1, nadomeščajo vse prošnje za priznanje poklicnih kvalifikacij na podlagi nacionalnega prava države članice gostiteljice.

7.   Na odločitve države članice izvora in države članice gostiteljice na podlagi odstavkov 1 do 5 ali odsotnost odločitve države članice izvora se lahko vloži pritožba v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.

Člen 4e

Obdelava in dostop do podatkov v zvezi z evropsko poklicno izkaznico

1.   Brez poseganja v domnevo nedolžnosti pristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice pravočasno posodobijo ustrezno datoteko IMI z informacijami o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah, ki se vežejo na prepoved ali omejitev in ki vplivajo na opravljanje dejavnosti imetnika evropske poklicne izkaznice na podlagi te direktive. Pri tem spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov, določena v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (15) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (16). Take posodobitve vključujejo izbris informacij, ki niso več potrebne. Imetnik evropske poklicne izkaznice in pristojni organi, ki imajo dostop do ustrezne datoteke IMI, so nemudoma obveščeni o vseh spremembah. Ta obveznost ne posega v obveznost držav članic glede opozarjanja iz člena 56a.

2.   Vsebina posodobljenih informacij iz odstavka 1 je omejena na naslednje:

3.   Dostop do informacij v datoteki IMI je omejen na pristojne organe države članice izvora in gostiteljice v skladu z Direktivo 95/46/ES. Pristojni organ obvesti imetnika evropske poklicne izkaznice na njegovo zahtevo o vsebini datoteke IMI.

4.   Informacije, ki jih vključuje evropska poklicna izkaznica, so omejene na informacije, potrebne za preverjanje pravice njenega imetnika do opravljanja poklica, za katerega je bila izkaznica izdana, zlasti na ime imetnika, priimek, datum in kraj rojstva, poklic, formalne kvalifikacije in veljavni sistem, vključene pristojne organe, številko izkaznice, varnostne zahteve in navedbo veljavnega dokazila identitete. Informacije o pridobljenih poklicnih izkušnjah ali opravljenih dopolnilnih ukrepih imetnika evropske poklicne izkaznice se vključijo v datoteko IMI.

5.   Osebni podatki v datoteki IMI se smejo obdelovati, dokler je to potrebno za postopek priznavanja in za dokazilo priznanja ali prenosa prijave iz člena 7. Države članice zagotovijo, da ima imetnik evropske poklicne izkaznice pravico kadar koli in brezplačno zahtevati popravek netočnih ali nepopolnih podatkov, izbris ali blokado zadevne datoteke IMI. Imetnika se o tej pravici obvesti ob izdaji evropske poklicne izkaznice, in opomni vsaki dve leti po tem. Kadar je bila prva prošnja za evropsko poklicno izkaznico vložena po spletu, pošlje IMI opomnik avtomatično.

Če se zaprosi za izbris datoteke IMI, ki je povezana z evropsko poklicno izkaznico, izdano za ustanovitev ali začasno in občasno izvajanje storitev po členu 7(4), pristojni organ države članice gostiteljice imetniku poklicne kvalifikacije izda dokazilo o priznanju njegove poklicne kvalifikacije.

6.   V zvezi z obdelavo osebnih podatkov na evropski poklicni izkaznici in v vseh datotekah IMI se ustrezni pristojni organi držav članic štejejo za nadzornike v smislu točke (d) člena 2 Direktive 95/46/ES. Komisija se glede njenih obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena in obdelave osebnih podatkov iz teh členov šteje za nadzornika v smislu točke (d) člena 2 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (17).

7.   Brez poseganja v odstavek 3 države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko delodajalci, potrošniki, bolniki, javni organi in druge zainteresirane strani preverijo verodostojnost in veljavnost evropske poklicne izkaznice, ki jim jo predloži imetnik izkaznice.

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za dostop do datoteke IMI ter tehnična sredstva in postopke za preverjanje iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).

Člen 4f

Delni dostop

1.   Pristojni organ države članice gostiteljice odobri delni dostop do poklicne dejavnosti na svojem ozemlju za vsak primer posebej in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Pristojni organ države članice gostiteljice za namene točke (c) upošteva, ali se lahko poklicna dejavnost v državi članici izvora izvaja samostojno.

2.   Delni dostop se lahko zavrne, če je zavrnitev upravičena zaradi prevladujočih razlogov v splošnem interesu, če lahko zagotavlja uresničitev zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je nujno potrebno za njegovo uresničitev.

3.   Vloge za ustanovitev v državi članici gostiteljici se preverijo v skladu s poglavji I in IV naslova III.

4.   Vloge za opravljanje začasnih in občasnih storitev v državi članici gostiteljici v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki vplivajo na javno zdravje ali varnost, se preverijo v skladu z naslovom II.

5.   Z odstopanjem od šestega pododstavka člena 7(4) in člena 52(1) se po odobritvi delnega dostopa poklicna dejavnost opravlja pod poklicnim nazivom države članice izvora. Država članica gostiteljica lahko zahteva uporabo poklicnega naziva v svojih uradnih jezikih. Strokovnjaki, ki jim je odobren delni dostop, prejemnikom storitev jasno navedejo obseg svojih poklicnih dejavnosti.

6.   Ta člen se ne uporablja za strokovnjake, ki izkoristijo avtomatično priznavanje svojih poklicnih kvalifikacij po poglavjih II, III in IIIa naslova III.

(6)

v členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(7)

člen 7 se spremeni:

(8)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organi države članice gostiteljice lahko v primeru utemeljenih pomislekov zaprosijo pristojne organe države članice sedeža, da jim posredujejo kakršne koli informacije, povezane z zakonitostjo ustanovitve izvajalca storitev in njegovim primernim obnašanjem, kakor tudi o disciplinski ali poklicni nekaznovanosti. V primeru, da se pristojni organi države članice gostiteljice odločijo preveriti poklicne kvalifikacije ponudnika storitev, lahko pristojne organe države članice sedeža zaprosijo za informacije o programih izobraževanja, ki jih je opravil ponudnik storitev, v tolikšnem obsegu, da lahko ocenijo pomembne razlike, ki bi lahko škodile javnemu zdravju ali varnosti. Pristojni organi države članice sedeža te informacije sporočijo v skladu s členom 56. V primeru nereguliranih poklicev v državi članici izvora lahko te informacije sporočijo tudi centri za pomoč iz člena 57b.“;

(9)

člen 11 se spremeni:

(10)

v členu 12 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsa dokazila o formalnih kvalifikacijah ali sklop dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki jih izda pristojni organ v državi članici in ki potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje v Uniji, redno ali s krajšim delovnim časom, v okviru ali zunaj formalnih programov, ter jih navedena država članica prizna na enakovredni ravni in imetniku podeljujejo enake pravice dostopa do ali opravljanja poklica ali ki pomenijo pripravo za opravljanje poklica, se obravnavajo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 11, vključno z zadevno ravnjo.“;

(11)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Pogoji za priznavanje

1.   Če se za dostop do in opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, pristojni organ navedene države članice prosilcem dovoli dostop do in opravljanje tega poklica pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane navedene države članice, če imajo potrdilo o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 11, ki jih zahteva druga država članica za dostop do in opravljanje tega poklica na njenem ozemlju.

Potrdila o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah izda pristojni organ v državi članici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi navedene države članice.

2.   Dostop do in opravljanje poklica, kakor je opisano v odstavku 1, se dovoli tudi prosilcem, ki so opravljali zadevni poklic s polnim delovnim časom eno leto ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom v obdobju predhodnih desetih let v drugi državi članici, ki tega poklica ne regulira, in ki imajo eno ali več potrdil o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih je izdala druga država članica, ki tega poklica ne regulira.

Potrdila o kompetenci in dokazila o formalnih kvalifikacijah izpolnjujejo naslednje pogoje:

Enega leta poklicnih izkušenj iz prvega pododstavka se ne sme zahtevati, če dokazila prosilca o formalnih kvalifikacijah potrjujejo regulirano izobraževanje in usposabljanje.

3.   Država članica gostiteljica sprejme raven, ki jo je na podlagi člena 11 potrdila država članica izvora, pa tudi potrdilo, s katerim država članica izvora potrjuje, da je regulirano izobraževanje in usposabljanje ali poklicno usposabljanje s posebno strukturo iz točke (c)(ii) člena 11 enakovredno ravni iz točke (c)(i) člena 11.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena ter od člena 14 lahko pristojni organ države članice gostiteljice zavrne dostop do in opravljanje poklica imetnikom potrdila o kompetenci, uvrščenega pod točko (a) člena 11, kadar je nacionalna poklicna kvalifikacija, zahtevana za opravljanje poklica na njenem ozemlju, uvrščena pod točko (e) člena 11.“;

(12)

člen 14 se spremeni:

(13)

člen 15 se črta;

(14)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Prilagoditev seznamov dejavnosti iz Priloge IV

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s prilagoditvijo seznamov dejavnosti iz Priloge IV, za katere velja priznavanje poklicnih izkušenj v skladu s členom 16, z namenom posodobitve ali razjasnitve dejavnosti s seznama iz Priloge IV, zlasti da bi dodatno opredelila njihov obseg in upoštevala zadnje spremembe na področju nomenklature po dejavnostih, če to ne vključuje nikakršnega krčenja obsega dejavnosti, povezanih s posameznimi skupinami, ter tudi ne prerazporeditve dejavnosti med obstoječimi seznami I, II in III iz Priloge IV.“;

(15)

člen 21 se spremeni:

(16)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

Postopek priglasitve

1.   Vsaka država članica Komisiji priglasi zakone in druge predpise, ki jih sprejme glede izdajanja dokazil o formalnih kvalifikacijah za poklice, ki jih zajema to poglavje.

V primeru dokazil o formalnih kvalifikacijah iz oddelka 8 se priglasitev v skladu s prvim pododstavkom pošlje tudi drugim državam članicam.

2.   Priglasitev iz odstavka I vsebuje informacijo o trajanju in vsebini programov usposabljanja.

3.   Priglasitev iz odstavka 1 se posreduje prek IMI.

4.   Da bi upoštevali zakonodajne in upravne spremembe v državah članicah ter če so zakoni in drugi predpisi, priglašeni na podlagi odstavka 1 tega člena, v skladu s pogoji iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c za spremembo točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 in 5.7.1 Priloge V v zvezi s posodobitvijo nazivov, ki so jih države članice sprejele za dokazila o formalnih kvalifikacijah in, kjer je primerno, organa, ki izda dokazilo o formalnih kvalifikacijah, priloženega potrdila in ustreznega poklicnega naziva.

5.   Kadar zakoni in drugi predpisi, priglašeni na podlagi odstavka 1, niso v skladu s pogoji iz tega poglavja, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne zahtevane spremembe točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 ali 5.7.1 Priloge V.“;

(17)

člen 22 se spremeni:

(18)

v členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Osnovno medicinsko usposabljanje obsega skupno najmanj petletni študij, ki je lahko izražen tudi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, sestavlja pa ga vsaj 5 500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja na univerzi ali pod nadzorom univerze.

Za strokovnjake, ki so študij začeli pred 1. januarjem 1972, lahko usposabljanje iz prvega pododstavka vključuje šestmesečno prakso s polnim delovnim časom na univerzitetni ravni pod nadzorom pristojnih organov.“;

(19)

člen 25 se spremeni:

(20)

v členu 26 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Da bi ustrezno upoštevali spremembe v nacionalni zakonodaji in z namenom posodobitve te direktive, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi z vključitvijo novih zdravniških specializacij, ki so enake v vsaj dveh petinah držav članic, v točko 5.1.3 Priloge V.“;

(21)

v člen 27 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Države članice priznajo kvalifikacije zdravnikov specialistov, pridobljene v Italiji in navedene pod točkama 5.1.2 in 5.1.3 Priloge V, zdravnikom, ki so specialistično usposabljanje začeli po 31. decembru 1983 in pred 1. januarjem 1991, kljub temu, da zadevno usposabljanje ne izpolnjuje vseh zahtev usposabljanja iz člena 25, če je kvalifikaciji priloženo potrdilo, ki ga je izdal italijanski pristojni organ in potrjuje, da je zadevni zdravnik dejansko in zakonito opravljal dejavnosti zdravnika specialista na ustreznem specialističnem področju v Italiji vsaj sedem zaporednih let v obdobju desetih letih pred izdajo potrdila.“.

(22)

v členu 28 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Za sprejem v posebno usposabljanje iz splošne medicine se zahteva zaključen in potrjen program osnovnega medicinskega usposabljanja iz člena 24(2), med katerim je udeleženec usposabljanja pridobil ustrezno splošno medicinsko znanje.“;

(23)

člen 31 se spremeni:

(24)

člen 33 se spremeni:

(25)

člen 33a se nadomesti z naslednjim:

„Glede romunskih kvalifikacij za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego se uporabljajo le naslednje določbe o pridobljenih pravicah:

Države članice priznajo državljanom držav članic, ki so se usposobili kot medicinske sestre za splošno zdravstveno nego v Romuniji in ne izpolnjujejo minimalnih zahtev usposobljenosti iz člena 31, kot zadosten dokaz naslednja dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, če so jim priložena potrdila o tem, da so ti državljani države članice dejansko in zakonito opravljali dejavnosti medicinske sestre za splošno zdravstveno nego v Romuniji, vključno s polnim izpolnjevanjem obveznosti načrtovanja, organizacije in izvajanja zdravstvene nege bolnikov, vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila:

(26)

v členu 34 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Osnovno zobozdravstveno usposabljanje obsega skupno najmanj pet let, kar se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in je sestavljeno iz vsaj 5 000 ur rednega teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki zajema vsaj program, opisan v točki 5.3.1 Priloge V, ter se izvaja na univerzi, visokošolski ustanovi, ki izvaja usposabljanje s priznano enakovredno ravnjo, ali pod nadzorom univerze.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s spremembami seznama iz točke 5.3.1 Priloge V z namenom prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel držav članic v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.“;

(27)

člen 35 se spremeni:

(28)

v členu 37 se dodajo naslednji odstavki:

„3.   V zvezi s formalnimi kvalifikacijami za zobozdravnika države članice priznajo ta dokazila v skladu s členom 21 v primerih, ko je prosilec začel usposabljanje 18. januarja 2016 ali pred tem dnevom.

4.   Vsaka država članica priznava dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, izdana v Španiji strokovnjakom, ki so začeli univerzitetno medicinsko usposabljanje med 1. januarjem 1986 in 31. decembrom 1997, če jim je priloženo potrdilo, ki so ga izdali španski pristojni organi.

Potrdilo potrjuje, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(29)

člen 38 se spremeni:

(30)

člen 40 se spremeni:

(31)

v členu 41 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Dokazila o formalnih kvalifikacijah za babico, navedena v točki 5.5.2 Priloge V, se avtomatično priznajo v skladu s členom 21, če izpolnjujejo eno od naslednjih meril:

(32)

člen 43 se spremeni:

(33)

v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Dokazila o formalnih kvalifikacijah za farmacevta potrjujejo usposabljanje, ki traja najmanj pet let in se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS ter vključuje vsaj:

Tako usposabljanje obsega vsaj program, opisan v točki 5.6.1 Priloge V. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c z namenom spreminjanja seznama iz točke 5.6.1 Priloge V z namenom prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku, vključno z razvojem farmakološke prakse.

Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.“;

(34)

v členu 45 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice imetnikom dokazil o formalnih kvalifikacijah iz farmacije na univerzitetni ali priznani enakovredni ravni, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 44, zagotovijo pravico do dostopa in opravljanja vsaj naslednjih dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju zahtev po dodatnih poklicnih izkušnjah:

(35)

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Usposabljanje arhitektov

1.   Usposabljanje arhitektov obsega:

2.   Glavni predmet študija iz odstavka 1 mora biti arhitektura. Študij uravnoteženo pokriva teoretične in praktične vidike usposabljanja arhitektov ter zagotavlja, da si ti pridobijo vsaj naslednja znanja, veščine in kompetence:

3.   Število let visokošolskega študija iz odstavkov 1 in 2 se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS.

4.   Poklicna praksa iz točke (b) odstavka 1 se izvaja po zaključenih prvih treh letih študija. Vsaj eno leto poklicne prakse temelji na znanju, veščinah in kompetencah, pridobljenih med študijem iz odstavka 2. V ta namen se poklicna praksa izvaja pod nadzorom osebe ali organa, ki ga je pooblastil pristojni organ države članice izvora. Nadzorovana poklicna praksa se lahko izvaja v kateri koli državi. Poklicno prakso oceni pristojni organ države članice izvora.“;

(36)

člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Odstopanja od pogojev usposobljenosti arhitektov

Z odstopanjem od člena 46 se za naslednje prav tako prizna za skladno s členom 21: usposabljanje, ki je del programa socialnih izboljšav ali se opravi kot izredni univerzitetni študij, če izpolnjuje zahteve iz člena 46(2) in se zaključi z izpitom iz arhitekture, ki ga uspešno opravi strokovnjak, ki je sedem let ali več delal na področju arhitekture pod nadzorom arhitekta ali arhitekturnega podjetja. Ta izpit mora biti na univerzitetni stopnji in enakovreden zaključnemu izpitu iz točke (b) člena 46(1).“;

(37)

člen 49 se spremeni:

(38)

v naslovu III se vstavi naslednje poglavje:

„Poglavje IIIA

Avtomatično priznavanje na podlagi skupnih načel za usposabljanje

Člen 49a

Skupni okvir za usposabljanje

1.   Za namene tega člena „skupni okvir za usposabljanje“ pomeni skupni sklop minimalne ravni znanja, veščin in kompetenc, potrebnih za opravljanje določenega poklica. Skupni okvir za usposabljanje ne nadomesti nacionalnih programov usposabljanja, razen če se v skladu z nacionalnim pravom država članica ne odloči drugače. Za namene dostopa do in opravljanje poklica v državah članicah, ki ta poklic regulirajo, država članica dokazilo o poklicnih kvalifikacijah, pridobljeno na podlagi tega okvira na svojem ozemlju, prizna kot enakovredno dokazilu o formalnih kvalifikacijah, ki ga izda sama, pod pogojem, da okvir izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.

2.   Skupni okvir za usposabljanje izpolnjuje naslednje pogoje:

3.   Reprezentativne poklicne organizacije na ravni Unije in nacionalne poklicne organizacije ali ustrezni organi iz vsaj ene tretjine držav članic lahko Komisiji predložijo predloge za skupne okvire usposabljanja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c za vzpostavitev skupnega okvira za usposabljanje za poklic na podlagi pogojev iz odstavka 2 tega člena.

5.   Država članica je izvzeta iz obveznosti uvedbe skupnega okvira za usposabljanje iz odstavka 4 na svojem ozemlju in obveznosti avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v sklopu skupnega okvira za usposabljanje, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

6.   V šestih mesecih od začetka veljavnosti delegiranega akta iz odstavka 4 države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o:

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt o pripravi seznama nacionalnih poklicnih kvalifikacij in nacionalnih poklicnih nazivih, za katere velja avtomatično priznavanje v sklopu skupnega okvira za usposabljanje, sprejetim v skladu z odstavkom 4.

7.   Ta člen velja tudi za specializacije poklica, če se nanašajo na poklicne dejavnosti, v povezavi s katerimi je dostop do njih in njihovo izvajanje regulirano v državah članicah, kjer za poklic, vendar ne za zadevno specializacijo, že velja avtomatično priznavanje v skladu s poglavjem III naslova III.

Člen 49b

Skupni preizkusi usposobljenosti

1.   Za namene tega člena skupni preizkus usposobljenosti pomeni standardizirani preizkus poklicne usposobljenosti, dostopen v sodelujočih državah članicah in namenjen le imetnikom posebnih poklicnih kvalifikacij. Uspešno opravljen preizkus v državi članici imetniku določene poklicne kvalifikacije omogoča, da opravlja poklic v kateri koli zadevni državi članici pod enakimi pogoji, kot veljajo za imetnike poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tej državi.

2.   Skupni preizkus usposobljenosti izpolnjuje naslednje pogoje:

3.   Reprezentativne poklicne organizacije na ravni Unije in nacionalne poklicne organizacije ali pristojni organi iz vsaj ene tretjine držav članic lahko Komisiji predložijo predloge za skupne preizkuse usposobljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi z določanjem vsebine skupnega preizkusa usposobljenosti in pogojev za opravljanje preizkusa ter pogojev za to, da je preizkus uspešno opravljen.

5.   Država članica je izvzeta iz obveznosti organiziranja skupnega preizkusa usposobljenosti iz odstavka 3 na svojem ozemlju in obveznosti avtomatičnega priznavanja strokovnjakov, ki so uspešno opravili skupni preizkus usposobljenosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

6.   V šestih mesecih od začetka veljavnosti delegiranih aktov iz odstavka 4 države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o:

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt o pripravi seznamov držav članic, v katerih bodo organizirani skupni preizkusi usposobljenosti, sprejeti v skladu z odstavkom 4, njihove pogostosti v koledarskem letu in drugih ureditvah, potrebnih za organiziranje skupnih preizkusov usposabljanja v državah članicah.

(39)

v členu 50 se vstavijo naslednji odstavki:

„3a.   V primeru upravičenega dvoma lahko država članica gostiteljica od pristojnih organov države članice zahteva, da potrdijo dejstvo, da opravljanje poklica s strani prosilca ni bilo prekinjeno ali prepovedano zaradi resne poklicne kršitve ali kazenske obsodbe zaradi opravljanja katere od njegovih poklicnih dejavnosti.

3b.   Izmenjava informacij med pristojnimi organi različnih držav članic v skladu s tem členom se izvaja prek IMI.“;

(40)

v členu 52 se doda naslednji odstavek:

„3.   Država članica uporabe poklicnega naziva ne sme omejiti na imetnike poklicnih kvalifikacij, če o združenju ali organizaciji ni uradno obvestila Komisije in drugih držav članic v skladu s členom 3(2).“;

(41)

člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53

Znanje jezikov

1.   Strokovnjaki, ki se jim priznajo poklicne kvalifikacije, imajo jezikovno znanje, ki je potrebno za opravljanje poklica v državi članici gostiteljici.

2.   Država članica zagotovi, da je vsako preverjanje, ki ga izvede pristojni organ za preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, ali se izvede pod njegovim nadzorom, omejen na znanje enega uradnega jezika države članice ali enega upravnega jezika države članice gostiteljice, pod pogojem, da je ta jezik tudi uradni jezik Unije.

3.   Preverjanje, ki se izvaja v skladu z odstavkom 2, je mogoče uvesti, če gre za poklic, ki vpliva na varnost bolnikov. Preverjanje je mogoče določiti za druge poklice, kadar obstajajo resni in trdni pomisleki glede ustreznega jezikovnega znanja strokovnjaka v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki jih namerava ta strokovnjak opravljati.

Preverjanje se lahko izvede samo po tem, ko je bila izdana evropska poklicna izkaznica v skladu s členom 4d ali ko so bile priznane poklicne kvalifikacije, odvisno od primera.

4.   Morebitno preverjanje jezikovnega znanja je sorazmerno z dejavnostjo, ki se bo opravljala. Zadevni strokovnjak ima možnost, da se na tako preverjanje pritoži na podlagi nacionalnega prava.“;

(42)

v naslov IV se vstavi naslednji člen:

„Člen 55a

Priznavanje poklicnega usposabljanja

1.   Če se za dostop do reguliranega poklica v državi članici izvora zahteva dokončanje poklicnega usposabljanja, pristojni organ države članice izvora pri obravnavanju prošnje za opravljanje reguliranega poklica prizna poklicno usposabljanje, opravljeno v drugi državi članici, če je to usposabljanje v skladu z objavljenimi smernicami iz odstavka 2, ter upošteva poklicno usposabljanje, opravljeno v tretji državi. Vendar lahko države članice v nacionalni zakonodaji del poklicnega usposabljanja, ki se lahko opravi v tujini, časovno omejijo na razumno obdobje.

2.   Priznavanje poklicnega usposabljanja ne nadomesti veljavnih zahtev za opravljanje preizkusa znanja, da se pridobi dostop do zadevnega poklica. Pristojni organi objavijo smernice o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja, ki se opravi v drugi državi članici ali v tretji državi, zlasti o vlogi mentorja poklicnega usposabljanja.“;

(43)

naslov naslova V se nadomesti z naslednjim:

(44)

člen 56 se spremeni:

(45)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 56a

Mehanizem opozarjanja

1.   Pristojni organi države članice pristojne organe vseh drugih držav članic obvestijo o strokovnjaku, ki so mu nacionalni organi ali sodišča omejili ali prepovedali opravljanje naslednjih poklicnih dejavnosti v celoti ali deloma na ozemlju navedene države članice, tudi če gre za začasno prepoved:

2.   Pristojni organi pošljejo informacije iz odstavka 1 v obliki opozorila prek IMI najpozneje v treh dneh od dneva sprejetja odločitve, ki zadevnemu strokovnjaku omejuje ali prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti v celoti ali v njenem delu. Te informacije se omejijo na naslednje:

3.   Pristojni organi zadevne države članice najpozneje v treh dneh od dneva sprejetja odločitve sodišča pristojne organe vseh drugih držav članic v obliki opozorila prek IMI obvestijo o identiteti strokovnjakov, ki so zaprosili za priznanje kvalifikacij v skladu s to direktivo in za katere so sodišča naknadno ugotovila, da so v tem okviru uporabili ponarejena dokazila o poklicnih kvalifikacijah.

4.   Obdelava osebnih podatkov za namene izmenjave informacij iz odstavkov 1 in 2 se izvaja v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES. Komisija osebne podatke obdeluje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

5.   Pristojne organe vseh držav članic se nemudoma obvesti o izteku prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V ta namen se od pristojnega organa države članice, ki zagotovi informacije v skladu z odstavkom 1, poleg tega zahteva, da navede datum izteka, pa tudi vse naknadne spremembe tega datuma.

6.   Države članice zagotovijo, da so strokovnjaki, o katerih so druge države članice opozorjene, hkrati s samim opozorilom pisno obveščeni o opozorilih, da se lahko na odločitev pritožijo v skladu z nacionalnim pravom ali zahtevajo popravek take odločitve in imajo dostop do pravnih sredstev v zvezi z morebitno škodo, ki jo povzročijo napačna opozorila drugim državam članicam, pri čemer mora biti v takih primerih v odločitvi o opozorilu navedeno, da je strokovnjak začel postopek proti zadevni odločitvi.

7.   Podatki v zvezi z opozorili se lahko v IMI obdelujejo samo, dokler so veljavni. Opozorila se izbrišejo v treh dneh po dnevu sprejetja odločitve o preklicu ali po izteku prepovedi ali omejitev iz odstavka 1.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte za uporabo mehanizma opozarjanja. Ti izvedbeni akti vključujejo določbe o organih, upravičenih do pošiljanja ali prejemanja opozoril in o umiku in zaključitvi opozoril ter ukrepih za zagotavljanje zaščite v času obdelave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

(46)

člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57

Osrednji spletni dostop do informacij

1.   Države članice zagotovijo, da so prek enotnih kontaktnih točk iz člena 6 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (19) na spletu dostopne naslednje informacije, ki se redno posodabljajo:

2.   Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 jasne in uporabniku razumljive, da so brez težav dostopne na daljavo in v elektronski obliki ter da se redno posodabljajo.

3.   Države članice zagotovijo, da se na vsako zahtevo po informacijah, naslovljeno na enotne kontaktne točke, odgovori čim prej.

4.   Države članice in Komisija sprejmejo spremljevalne ukrepe in tako enotne kontaktne točke spodbudijo, da informacije iz odstavka 1 ponudijo tudi v drugih uradnih jezikih Unije. To ne vpliva na zakonodajo držav članic o uporabi jezikov na njihovem ozemlju.

5.   Države članice sodelujejo med seboj in s Komisijo za namene izvajanja odstavkov 1, 2 in 4.

(47)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 57a

Postopki po elektronski poti

1.   Države članice zagotovijo, da se vse zahteve, postopki in formalnosti v zvezi z zadevami iz te direktive lahko brez težav zaključijo na daljavo ter po elektronski poti prek ustrezne enotne kontaktne točke ali ustreznih pristojnih organov. To pristojnim organom držav članic ne preprečuje, da pozneje ne bi zahtevali overjenih kopij, če imajo upravičene dvome in kadar je to nujno potrebno.

2.   Odstavek 1 se ne nanaša na izvajanje prilagoditvenega obdobja ali preizkusa poklicne usposobljenosti.

3.   Kadar država članica utemeljeno zahteva izpopolnjene elektronske podpise, kakor je določeno v točki 2 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (20) za zaključek postopkov iz odstavka 1 tega člena, države članice sprejmejo elektronske podpise v skladu z Odločbo Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo enotnih kontaktnih točk po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (21) in zagotovijo tehnične ukrepe za obdelavo dokumentov v obliki izpopolnjenega elektronskega podpisa, opredeljenega s Sklepom Komisije 2011/130/EU z dne 25. februarja 2011 o določitvi minimalnih zahtev glede čezmejne obdelave dokumentov z elektronskim podpisom pristojnih organov v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (22).

4.   Vsi postopki se izvedejo v skladu s členom 8 Direktive 2006/123/ES o enotnih kontaktnih točkah. Postopkovni roki, določeni v členu 7(4) in členu 51, začnejo teči ob vložitvi prošnje ali posredovanju katerega koli manjkajočega dokumenta državljana enotni kontaktni točki ali neposredno ustreznemu pristojnemu organu. Zahteve za overjene kopije iz odstavka 1 tega člena ne štejejo kot zahteve za manjkajoče dokumente.

Člen 57b

Centri za pomoč

1.   Vsaka država članica najpozneje do 18. januarja 2016 imenuje center za pomoč, katerega naloga je državljanom, pa tudi centrom za pomoč drugih držav članic zagotoviti pomoč glede priznavanja poklicnih kvalifikacij iz te direktive, vključno z informacijami o nacionalni zakonodaji, ki ureja poklice in opravljanje navedenih poklicev, socialni zakonodaji in po potrebi o etičnih pravilih.

2.   Centri za pomoč v državah članicah gostiteljicah državljanom, po potrebi v sodelovanju s centrom za pomoč v državi članici izvora, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami v državi članici gostiteljici, nudijo pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo na podlagi te direktive.

3.   Pristojni organi v državi članici izvora ali državi članici gostiteljici morajo v celoti sodelovati s centrom za pomoč v državi članici gostiteljici in po potrebi v državi članici izvora in jim na zahtevo zagotoviti vse pomembne informacije o posameznih primerih na podlagi pravil o varstvu podatkov v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES.

4.   Na zahtevo Komisije centri za pomoč Komisijo v dveh mesecih po prejemu take zahteve obvestijo o rezultatih poizvedb, ki jih obravnava Komisija.

Člen 57c

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 3(2), člena 20, drugega pododstavka člena 21(6), člena 21a(4), člena 25(5), drugega odstavka člena 26, drugega pododstavka člena 31(2), drugega pododstavka člena 34(2), člena 35(4) in (5), drugega pododstavka člena 38(1), tretjega pododstavka člena 40(1), drugega pododstavka člena 44(2), člena 49a(4) in člena 49b(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem pet-letnega obdobja. Prenos pooblastila se avtomatično podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 3(2), člena 20, drugega pododstavka člena 21(6), člena 21a(4), člena 25(5), drugega odstavka člena 26, drugega pododstavka člena 31(2), drugega pododstavka člena 34(2), člena 35(4) in (5), drugega pododstavka člena 38(1), tretjega pododstavka člena 40(1), drugega pododstavka člena 44(2), člena 49a(4) in člena 49b(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(2), členom 20, drugim pododstavkom člena 21(6), členom 21a(4), členom 25(5), drugim odstavkom člena 26, drugim pododstavkom člena 31(2), drugim pododstavkom člena 34(2), členom 35(4) in (5), drugim pododstavkom člena 38(1), tretjim pododstavkom člena 40(1), drugim pododstavkom člena 44(2), členom 49a(4) in členom 49b(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(48)

člen 58 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 58

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za priznavanje poklicnih kvalifikacij. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“.

(49)

člen 59 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 59

Preglednost

1.   Države članice Komisiji predložijo seznam reguliranih poklicev, pri čemer podrobno navedejo dejavnosti, ki jih zajema vsak poklic, ter seznam reguliranega izobraževanja in usposabljanja ter usposabljanja s posebno strukturo iz točke (c)(ii) člena 11, na njihovem ozemlju do 18. januarja 2016. Morebitne spremembe teh seznamov je prav tako treba nemudoma priglasiti Komisiji. Komisija vzpostavi in vzdržuje javno dostopno zbirko podatkov o reguliranih poklicih, vključno s splošnim opisom dejavnosti, ki jih zajema vsak poklic.

2.   Države članice do 18. januarja 2016 Komisiji priglasijo seznam poklicev, za katere je potrebno predhodno preverjanje kvalifikacij v skladu s členom 7(4). Države članice Komisiji posebej utemeljijo vključitev vsakega posameznega poklica na ta seznam.

3.   Države članice preverijo, ali so zahteve na podlagi njihovega pravnega sistema, ki imetniku določene poklicne kvalifikacije omejujejo dostop do ali opravljanje poklica, vključno z uporabo poklicnih nazivov in poklicnih dejavnosti, dovoljenih na podlagi takega naziva, ki se v tem členu navajajo kot „zahteve“, skladne z naslednjimi načeli:

4.   Odstavek 1 se uporablja tudi za poklice, ki jih v državi članici regulira združenje ali organizacija v smislu člena 3(2), in vse zahteve za članstvo v teh združenjih ali organizacijah.

5.   Države članice Komisiji do 18. januarja 2016 zagotovijo informacije o zahtevah, ki jih nameravajo ohraniti, in razloge za mnenje, da so te zahteve v skladu z odstavkom 3. Države članice v šestih mesecih po sprejetju ukrepa zagotovijo informacije o zahtevah, ki so jih naknadno uvedle, in razloge za mnenje, da so njihove zahteve skladne z odstavkom 3.

6.   Države članice do 18. januarja 2016 in nato vsaki dve leti predložijo tudi poročilo o zahtevah, ki so jih odpravile ali ublažile.

7.   Komisija poročila iz odstavka 5 pošlje drugim državam članicam, ki v šestih mesecih po prejemu poročila predložijo svoje pripombe. V tem šestmesečnem obdobju se Komisija posvetuje z interesnimi skupinami, vključno z zadevnimi poklici.

8.   Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, povzetek poročila predloži skupini koordinatorjev, ustanovljeni s Sklepom Komisije 2007/172/ES z dne 19. marca 2007 o ustanovitvi skupine koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij (23), ki lahko predloži pripombe.

9.   Ob upoštevanju pripomb iz odstavkov 7 in 8 Komisija do 18. januarja 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje končne ugotovitve, ki jim po potrebi priloži predloge za nadaljnje pobude.

(50)

člen 60 se spremeni:

(51)

v členu 61 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Po potrebi Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevni državi članici dovoli, da v omejenem obdobju odstopa od zadevne določbe.“;

(52)

prilogi II in III se črtata;

(53)

v točki 1 Priloge VII se doda naslednja točka: