Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52020AE4974

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final)

EESC 2020/04974

UL C 155, 30.4.2021, p. 20–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:
24/02/2021; datum glasovanja
Date of vote:
24/02/2021
Date lodged:
11/11/2020
Author:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:
Section for Economic and Monetary Union and Economic and Social Cohesion, EESC_ECO
Rapporteur:
Pierre BOLLON
Form:
Mnenje
Term of office:
2015-2020
Internal reference:
AVIS-SECTION 2020/4974 FIN, ECO/533
Session:
558
Procedure number:
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Earlier related instruments:
Instruments cited:
Link

30.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/20

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt

(COM(2020) 590 final)

(2021/C 155/03)

Poročevalec:

Pierre BOLLON

Zaprosilo

Evropska komisija, 11. 11. 2020

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

12. 2. 2021

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

24. 2. 2021

Plenarno zasedanje št.

558

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

226/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt. Sporočilo je nujno potrebno nadaljevanje tistega, kar je bilo doseženega s prvim načrtom iz leta 2015 in njegovim vmesnim pregledom iz leta 2017, ki ju je EESO podprl v mnenjih o akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov (1) in o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (2). V zadnjih dveh letih je objavil tudi več mnenj o temah, ki so tesno povezane z unijo kapitalskih trgov, na primer mnenji na lastno pobudo Za bolj odporno in trajnostno evropsko gospodarstvo (3) ter Nova vizija za dokončanje ekonomske in monetarne unije (4).

1.2

 Prvotna cilja akcijskega načrta, ki sta mobilizacija kapitala v Evropi ter njegovo usmerjanje v podjetja, infrastrukturo in dolgoročne projekte, ki bi pozitivno vplivali na zaposlovanje, sta še vedno povsem aktualna in izjemno pomembna za odločen napredek EU-27, njenih podjetij in državljanov pri krepitvi finančne in gospodarske geostrateške suverenosti EU ter pri nujnem podnebnem in socialnem prehodu ter digitalni preobrazbi. EESO poudarja, da bo mogoče z unijo kapitalskih trgov doseči načrtovane cilje le, če bosta finančna stabilnost in zaščita potrošnikov še naprej prednostni nalogi, da bi preprečili hude negativne posledice za podjetja, delavce, potrošnike in celotno gospodarstvo.

1.3

 Nepričakovana in huda kriza zaradi COVID-19 zahteva okrepitev in pospešitev akcijskega načrta. Evropska podjetja vseh velikosti so bila prisiljena povečati svojo zadolženost in bodo morala v prihodnjih mesecih in letih zbrati lastniški kapital ali lastna sredstva, da bodo lahko vlagala v prihodnost in hkrati ustvarjala delovna mesta.

1.4

 Sporazum o brexitu, ki je bil sklenjen konec decembra 2020, je še en ključen razlog za okrepitev prizadevanj za unijo kapitalskih trgov. Finančna središča EU-27 bodo morala biti sposobna ponujati storitve, ki jih je doslej zagotavljal londonski City. V EU-27 je treba razviti močno povezane, funkcionalne in pravične finančne in kapitalske trge. EESO meni, da bo potreben enotnejši pravilnik, da se izognemo vrzelim in omejitvam, ki vodijo k nezadostni ekonomiji obsega.

1.5

 EESO odobrava vseh 16 ukrepov, ki jih predlaga Komisija, in poudarja, da je treba pripraviti prednostni vrstni red pobud ter jih usklajevati (s konkretnimi mejniki za merjenje napredka). Hkrati izpostavlja tiste, ki se mu zdijo najbolj bistveni, in podaja usmerjene dopolnilne predloge.

1.6

 Čeprav je javno financiranje pomembno, je jasno, da bi bilo treba bolje izkoristiti raven prihrankov v Evropi, ki je v primerjavi z drugimi regijami visoka. Splošni osnovni pogoj za dosego tega cilja je izboljšanje finančnega izobraževanja Evropejcev (ukrep 7). EESO priporoča opredelitev in spodbujanje primerov dobre prakse in izkušenj s poučevanjem in učenjem, pridobljenih na nacionalni ravni. Priporoča tudi, naj bodo vse zainteresirane strani, tudi predstavniki delavcev in potrošnikov, vključene v pripravo in izvajanje ukrepov za finančno izobraževanje po vsej Evropi. Tako bodo trdna pravila o zaščiti vlagateljev učinkovitejša, asimetričnost informacij, ki jih imajo na voljo ponudniki finančnih storitev in državljani, pa se bo zmanjšala. EESO zlasti priporoča, naj se pri prihodnji reviziji okvira ključnih kompetenc upošteva tudi finančna pismenost.

1.7

 Za razvoj strateške avtonomije EU v ključnih sektorjih in zmogljivostih se EESO strinja s pristopom Komisije, ki predlaga tehnične ukrepe: (i) poenostavitev pravil za kotiranje za MSP (ukrep 2); (ii) omogočanje čezmejnim delničarjem, da bolje uveljavljajo svoje pravice (ukrep 12); (iii) izboljšanje čezmejnih storitev poravnave (ukrep 13); (iv) vzpostavitev sistema stalnih informacij po trgovanju za lastniške instrumente (ukrep 14) ter ustrezno usmerjen portal InvestEU (ukrep 15). Prvi dodaten in pozitiven ukrep bi bil, da bi Komisija ocenila izvedljivost možnosti, da se evropskim investicijskim skladom omogoči uporaba kode ISIN „.eu“, s čimer bi se povečala njihova čezmejna razpoložljivost.

1.8

 EESO se strinja z Evropskim računskim sodiščem, ki je ugotovilo, da nova zakonodaja o listinjenju sicer pomeni pozitiven korak naprej, vendar v praksi bankam ni pomagala povečati posojilne zmogljivosti, zlasti za MSP. Torej je mogoče stanje še izboljšati (ukrep 6), pod pogojem, da bodo vzpostavljene učinkovite kontrole, s katerimi se prepreči ponovno pojavljanje sistemskih tveganj.

1.9

 Ko gre za male vlagatelje, je pomembno upoštevati načelo subsidiarnosti, saj so posamezne varčevalne navade močno zakoreninjene v nacionalnih vzorcih. Zato EESO priporoča, naj Komisija v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti finančnih nasvetov (ukrep 8), ki so zelo dobrodošla, upošteva koristi, ki jih zagotavljajo različni modeli, ter dejstvo, da so za spodbujanje državljanov k naložbam ključne razpoložljivost nasvetov ter primerljive in ustrezne oziroma smiselne informacije.

1.10

 Glede pokojnin velja, da dodatna, za vse enaka vseevropska pravila o naložbenih sistemih, ki bi dopolnjevali dokladne pokojninske sisteme, ne bi bila koristna, saj so določbe o upokojevanju globoko zasidrane v nacionalni socialni zakonodaji; izjema je vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP), ki je dober instrument za čezmejne delavce in bo uspešen, če bo sprejeta zakonodaja druge stopnje, ki jo bo zlahka izvajati, in če bodo potrošniki razumeli glavne značilnosti produktov s tem imenom. EESO zato pozdravlja predlog Komisije (ukrep 9) o zbiranju, izmenjavi in spodbujanju primerov dobre prakse.

1.11

 Energetski prehod ima v načrtu Komisije upravičeno pomembno mesto zaradi boja proti podnebnim spremembam. EESO priporoča, naj se pri tem upoštevajo okoljska in (z večjim poudarkom) socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, hkrati pa naj se spodbujajo gospodarsko okrevanje ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Zelena in socialna agenda bi morali postati konkurenčna prednost za Evropo. Kot drugi dodaten ukrep bi bilo pomembno vlagateljem omogočiti dostop do zanesljivih podatkov o okoljskih in socialnih merilih ter merilih v zvezi z upravljanjem, da bi se zmanjšala njihova sedanja odvisnost od prodajalcev, izdajateljev indeksov in bonitetnih agencij iz tretjih držav.

1.12

 EESO priporoča, naj se v okviru unije kapitalskih trgov v celoti upoštevajo različne oblike naložb s socialnim učinkom, zlasti na področju socialne ekonomije, s čimer se pozitivno prispeva k splošnemu interesu in skupnemu dobremu. Evropski sklad za socialno podjetništvo bi bilo treba izdatno podpreti, po možnosti s pregledom Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), s katero je bil vzpostavljen.

1.13

 Poleg navedenih ukrepov se EESO zavzema za dve vrsti prednostnih nalog, ki bi, če bi bili sprejeti v okviru tega akcijskega načrta in bi jih države članice izvedle (dobrodošel bi bil program spremljanja), omogočili socialno in okoljsko odgovoren evropski finančni sistem, ki bi lahko učinkoviteje opravljal vlogo posrednika med ponudbo in povpraševanjem, ker bi bil konkurenčnejši in odpornejši na pretrese.

1.14

 Prva prednostna naloga je izboljšati učinkovitost unije kapitalskih trgov s tremi ključnimi ukrepi: (i) vzpostavitvijo enotne evropske točke dostopa, ki bo med drugim vlagateljem pomagala pri izbiri izdajateljev (ukrep 1); (ii) uporabo enotnega pravilnika, ki bo temeljil na natančnem nadzoru in preprečevanju arbitraže in vrzeli ter sodelujočim na trgih po vsej Evropi (nobeno finančno središče ne bo prevladalo) omogočil izkoriščanje ekonomije obsega (ukrep 16); (iii) poenostavitvijo postopkov davčnega odtegljaja pri viru in hkrati povečanjem njihove odpornosti proti goljufijam (ukrep 10).

1.15

 Druga prednostna naloga je usmeriti dolgoročne prihranke v dolgoročne naložbe. Visoka raven prihrankov v Evropi, ki je za EU-27 prednost, podjetjem in državljanom ne koristi dovolj. EESO podpira tri ključne ukrepe za spremembo tega stanja: (i) v okviru pregleda evropskih dolgoročnih investicijskih skladov (EDIS) bi bilo treba olajšati vlaganje prihrankov institucij in prebivalstva v delnice MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bodisi kotirajo na borzi ali pa ne, in v infrastrukturne projekte (ukrep 3); (ii) načrtovani pregled zavarovalniškega bonitetnega okvira bo priložnost za okrepitev vloge zavarovateljev na kapitalskih trgih z boljšim upoštevanjem dolgoročne in stabilne narave njihovih naložb v lastniški kapital (ukrep 4); (iii) razvoj delničarstva zaposlenih bi bil dobrodošel tretji dopolnilni element v akcijskem načrtu, kot je Evropski parlament oktobra 2020 jasno izpostavil v samoiniciativnem poročilu, ki ga je pripravila poročevalka Isabel Benjumea. Razširjeno lastništvo delnic med zaposlenimi, pa tudi njihova udeležba pri dobičku, bi – če bi se pravično izvajala – dejansko prispevala k socialni koheziji in gospodarski uspešnosti. Novi akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov bi lahko bil priložnost za spodbujanje takšnih shem v skladu s socialno agendo.

1.16

 EESO na koncu priporoča, da bi morali vsi novi predpisi, povezani z gradnjo unije kapitalskih trgov, poleg tradicionalnih preskusov (Ali so koristni za razvoj enotnega trga in ali ščitijo evropske potrošnike?) prestati še štiri dodatne preskuse v smislu dosežkov politike:

—

Ali pozitivno vplivajo na konkurenčnost evropskih finančnih družb v svetu ter krepijo strateško geopolitično avtonomijo EU?

—

Ali ščitijo stabilnost finančnih trgov?

—

Ali pozitivno vplivajo na dolgoročno financiranje evropskih podjetij, zlasti MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, in na zaposlovanje?

—

Ali pozitivno vplivajo na podnebni in socialni prehod ter digitalno preobrazbo?

2.   Ozadje mnenja

2.1

 Cilj unije kapitalskih trgov je v vsej EU oblikovati resnično enoten trg kapitala ter olajšati pretok naložb in prihrankov med vsemi državami članicami. Dobro delujoč in povezan evropski kapitalski trg bi prispeval k trajnostni rasti, povečal konkurenčnost Evrope in okrepil vlogo EU na svetovnem prizorišču.

2.2

 Unija kapitalskih trgov je tudi ključnega pomena za uresničitev več ključnih ciljev EU, kot so vzpostavitev vključujočega in odpornega gospodarstva, prehod na digitalno in trajnostno gospodarstvo, strateško odprta avtonomija v vse bolj kompleksnem globalnem gospodarskem okolju ter prispevanje k okrevanju po pandemiji COVID-19. Ti cilji zahtevajo ogromne naložbe, ki jih zgolj z javnimi sredstvi in tradicionalnim bančnim financiranjem ni mogoče izvesti.

2.3

 Evropska komisija je prvi akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov sprejela leta 2015. EU je od takrat napredovala pri njeni izgradnji, vendar še obstajajo pomembne ovire za enotni trg. Poleg tega je treba prvotni niz ukrepov v zvezi z unijo kapitalskih trgov dopolniti z novimi, tudi za soočenje z novimi izzivi, kot so digitalna preobrazba in okoljski prehod ter zelo nujna prizadevanja za okrevanje po pandemiji COVID-19.

2.4

 Komisija v tem novem akcijskem načrtu (6) določa seznam 16 novih ukrepov za odločen napredek k dokončanju unije kapitalskih trgov in uresničitev treh ključnih ciljev:

—

podpreti zeleno, digitalno, vključujoče in odporno okrevanje gospodarstva z dostopnejšim financiranjem za evropska podjetja,

—

zagotoviti, da bo EU še varnejša za dolgoročno varčevanje in vlaganje posameznikov,

—

povezati nacionalne trge kapitala v resnično enoten trg.

2.5

 EESO že vse od začetka aktivno sodeluje pri oblikovanju skupnega evropskega trga kapitala. V prvem mnenju, ki ga je objavil o tej temi, je obravnaval zeleno knjigo o oblikovanju unije kapitalskih trgov (7), nato pa je izrazil še stališče o prvotnem akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov (8) in njegovem vmesnem pregledu (9) ter o številnih zakonodajnih predlogih, pripravljenih na podlagi teh akcijskih načrtov. V tem mnenju EESO podaja priporočila o novem akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov na podlagi preteklega dela, ki ga je opravil, pa tudi ob upoštevanju novih prednostnih nalog in izzivov v Evropi.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 EESO pozdravlja novi akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov kot potrebno nadaljevanje tistega, kar je bilo doseženega s prvim načrtom iz leta 2015. Nadaljevanje načrta je še nujnejše glede na nepričakovano krizo zaradi COVID-19, ki zaradi svojih razsežnosti nekoliko spreminja analizo, ki temelji na odličnem delu naslednje skupine strokovnjakov na visoki ravni za unijo kapitalskih trgov in foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov, zato so upravičene nekatere prilagoditve in okrepitve. EESO obžaluje počasno izvajanje akcijskega načrta iz leta 2015, ki je v veliki meri posledica premajhne podpore nekaterih držav članic. Tudi uresničevanje bančne unije, še enega velikega projekta, ki trenutno poteka, zamuja. EESO meni, da je potrebna močna politična volja držav članic za podporo ukrepom, potrebnim za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, ki naj ne bi bila cilj sama po sebi (proces pregleda v okviru evropskega semestra bi se morda lahko uporabil kot orodje za spremljanje napredka). Varna in pravilno delujoča unija kapitalskih trgov je ključna za podporo gospodarskega okrevanja in prestrukturiranja po krizi zaradi COVID-19, pa tudi za podporo ustreznih kapitalskih, infrastrukturnih in socialnih naložb po vsej EU ter evropskega zelenega dogovora in digitalne preobrazbe. V zvezi s tem EESO priznava tudi pomen javnega financiranja, ki ima ključno vlogo pri privabljanju zasebnih naložb in zmanjšanju negotovosti. Pomembne bi bile lahko tudi tuje naložbe, ki bi dopolnile evropske prihranke.

3.2

 Poleg tega, kot je navedla tudi Evropska komisija, „obstaja tveganje, da bo kriza povečala razlike znotraj Unije, kar bi ogrozilo skupno ekonomsko in socialno odpornost“. V tem okviru želi EESO poudariti pomen prednostne razvrstitve pobud in njihovega usklajevanja. Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov opredeljuje 16 ukrepov, torej je dokaj obsežen program. Zaradi obremenitve gospodarstev, naraščajoče zadolženosti držav članic in zasebnih podjetij ter precej različnih posledic pandemije za države EU in različne sektorje gospodarstva je treba o akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov dobro razmisliti in ga pregledati, k čemur EESO prispeva s tem mnenjem, da se omogoči socialno odgovoren evropski finančni sistem, ki bi učinkoviteje opravljal vlogo posrednika med ponudbo in povpraševanjem, obenem pa bi bil bolj odporen na pretrese.

3.3

 Prednost bi morali imeti ukrepi, ki lahko odpravijo sistemska tveganja, povezana z visoko stopnjo javnega in zasebnega dolga. Hkrati bi bilo treba prednostno zagotavljati podporo podjetjem, ki jih je prizadela kriza, vendar so sposobna preživeti, in novo nastalim podjetjem, da bi razvijali zaposlovanje in konkurenčnost gospodarstva EU, zlasti ker se zdi, da pandemija COVID-19 azijskih gospodarstev ni prizadela tako močno kot zahodne države. Tudi zunanja odvisnost pri financiranju gospodarstva lahko vključuje sistemska tveganja in cilj akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov bi moral biti, da bi se bolj zanašali na evropske prihranke. Raven prihrankov v Evropi je v primerjavi z drugimi regijami visoka in bi jo bilo treba bolje izkoristiti. Splošni osnovni pogoj za dosego takšnega cilja je izboljšati finančno izobraževanje oziroma pismenost evropskih državljanov (ukrep 7). Na tem področju EESO priporoča, da se opredelijo primeri dobre prakse in izkušenj s poučevanjem in učenjem o tej temi, pridobljenih na nacionalni ravni, ter se spodbujajo po vsej Evropi, da bodo trdna pravila o varstvu vlagateljev učinkovitejša in se bo zmanjšala asimetričnost informacij, ki jih imajo na voljo ponudniki finančnih storitev in državljani (ustrezne informacije so ključne). EESO priporoča, naj se pri prihodnji reviziji okvira ključnih kompetenc upošteva tudi finančna pismenost in naj bodo vse zainteresirane strani, tudi predstavniki delavcev in potrošnikov, vključene v razvoj in izvajanje ukrepov za finančno izobraževanje.

3.4

 Socialno odgovoren finančni sistem mora predvsem opravljati funkcijo posrednika med ponudbo finančnih sredstev in povpraševanjem po njih, hkrati pa biti odporen na šoke, saj ima nestabilen finančni sektor hude negativne posledice za podjetja, delavce, potrošnike in celotno gospodarstvo. EESO zato poudarja, da bo mogoče z unijo kapitalskih trgov doseči načrtovane cilje le, če bosta finančna stabilnost in zaščita potrošnikov še vedno prednostni nalogi njenega akcijskega načrta. Predvsem se ne sme zmanjšati zaščita malih vlagateljev. Pri poglabljanju unije kapitalskih trgov se je treba izogniti regulativni arbitraži in vrzelim v zakonodaji.

3.5

 Kot je prav tako navedla Evropska komisija, obstaja „stratešk[i] interes[…] za dobavne verige na notranjem trgu, da se razvije strateška neodvisnost EU v ključnih sektorjih in zmogljivostih“. V tem smislu bi bilo treba podpreti več tehničnih predlogov iz novega akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, kot so enostavnejša pravila za kotiranje za MSP (ukrep 2), razširjanje elektronskega glasovanja in napredek pri opredelitvi delničarja v EU, ki bo čezmejnim delničarjem omogočila boljše uveljavljanje pravic (ukrep 12), izboljšanje čezmejnega opravljanja storitev poravnave (ukrep 13) in vzpostavitev sistema stalnih informacij po trgovanju za lastniške instrumente (ukrep 14). Dodaten pozitiven ukrep bi bil, da bi Evropska komisija ocenila smiselnost in izvedljivost možnosti, da se evropskim investicijskim skladom omogoči uporaba kode ISIN „.eu“, s čimer bi se povečala njihova čezmejna razpoložljivost. S temi ukrepi bo imela unija kapitalskih trgov tudi bistveno vlogo pri podpori MSP ter družb vseh velikosti pri zelenem prehodu in digitalni preobrazbi ter pri izboljšanju njihovih možnosti za dostop do financiranja po poteh, ki dopolnjujejo bančni sektor.

3.6

 Glede zakonodaje o listinjenju se EESO strinja z oceno Evropskega računskega sodišča, da ta zakonodaja sicer pomeni pozitiven korak naprej, vendar še ni pripeljala do predvidenega okrevanja na evropskem trgu listinjenja po finančni krizi niti bankam ni pomagala povečati posojilne zmogljivosti, med drugim v korist malih in srednjih podjetij. Transakcije so še vedno osredotočene na majhno število razredov sredstev (kot so hipotekarni krediti in posojila za nakup avtomobila), pa še to samo v nekaterih državah članicah. Trg listinjenja bi bilo treba dejansko izboljšati (ukrep 6) z učinkovitimi kontrolami, da bi preprečili ponovno pojavljanje sistemskih tveganj zaradi oslabljene ureditve.

3.7

 Globlja finančna povezanost je temelj unije kapitalskih trgov, vendar je pomembno ohraniti pragmatičen in realen pristop pri presoji nekaterih njenih vidikov. Pri naložbah malih vlagateljev pogosto prevladajo nacionalne preference in posebni vzorci, kar izhaja iz potrebe po bližini pri iskanju finančnih nasvetov. Pri obravnavi trgov za prihranke posameznikov je treba upoštevati tudi jezikovne ovire. Poleg tega poenotenost ne pomeni nujno učinkovitosti modelov distribucije maloprodajnih finančnih produktov. Komisija bi morala v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti finančnih nasvetov (ukrep 8), ki so zelo dobrodošla, upoštevati koristi, ki jih zagotavljajo različni modeli, ter dejstvo, da so za spodbujanje državljanov k naložbam ključni razpoložljivost in kakovost nasvetov ter primerljive in jasne informacije, tudi o vzdržnosti, skupaj z zanesljivimi in zaupanje vzbujajočimi pravili.

3.8

 V zvezi s pokojninami bi bilo treba poleg vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP) ohraniti nacionalne vzorce, ki temeljijo na socialni zakonodaji, če so zadovoljivi, čeprav niso vsi enaki. EESO torej v celoti podpira predlog iz akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov o izmenjavi primerov dobre prakse, kot so samodejna vključitev, nacionalni sistemi za sledenje, ki so dostopni vsem državljanom, in nacionalni pregledi s kazalniki. Dodati bi bilo treba razpoložljivost svetovanja in večjo vključenost predstavnikov varčevalcev, delavcev in upokojencev. Vsekakor bi moral biti cilj, da se dokladni pokojninski sistemi dopolnijo in ne oslabijo (ukrep 9).

3.9

 EESO priporoča, naj se v okviru unije kapitalskih trgov v celoti upoštevajo različne oblike naložb s socialnim učinkom, zlasti na področju socialne ekonomije, ki pozitivno prispevajo k splošnemu interesu in skupnemu dobremu. Evropski sklad za socialno podjetništvo bi bilo treba obsežno podpreti, po možnosti s pregledom Uredbe (EU) št. 346/2013, s katero je bil vzpostavljen.

3.10

 Okoljski vidiki in energetski prehod so imeli pred krizo zaradi COVID-19 upravičeno pomembno mesto v programu EU in Komisije. V novih okoliščinah pandemije EESO predlaga, naj okoljska in (s še večjim poudarkom) socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem ostanejo ena najpomembnejših prednostnih nalog in se obravnavajo ob upoštevanju okrevanja gospodarstva, obnavljanja in ohranjanja zaposlenosti ter finančne stabilnosti. EU bo morala pri tem upoštevati tudi vidik konkurenčnosti, da bi zeleno in socialno agendo ohranila kot prednost za Evropo. Med drugim bo pomembno zanašati se na evropske ponudnike informacij in ocen, ki bodo temeljile na skladnih in zanesljivih standardih, obenem pa si na svetovnem prizorišču prizadevati za doslednost v svetovnem merilu. Poleg tega bi bila dobrodošla posebna ureditev o agencijah za ocenjevanje okoljskih in socialnih meril ter meril v zvezi z upravljanjem, bodisi kot sprememba Uredbe (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: uredba o bonitetnih agencijah) ali kot ločena uredba v skladu z aktom o digitalnih trgih.

3.11

 Pandemija COVID-19 je hkrati zaostrila razlike med državami članicami, zlasti zaradi hudih negativnih posledic za več sektorjev, kot sta turizem in promet. Za prednostne je treba šteti vse ukrepe, ki bi lahko ublažili te gospodarske razlike, na primer spodbujanje čezmejnega financiranja za manj razvite evropske države. Vzpostavitev portala InvestEU bi lahko tako financiranje olajšala, če bo natančno ciljno usmerjen (ukrep 15). Ključni sta tudi konkurenčnost in konvergenca Evrope, ki potrebuje močne akterje vseh velikosti, ki bodo sposobni konkurirati na svetovni ravni in bodo pri tem za seboj potegnili še druge akterje. V ta namen morajo oblikovalci evropskih politik zagotoviti enake konkurenčne pogoje z drugimi trgi po svetu.

3.12

 EESO priznava, da akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov ni pripeljal do preloma pri odpravljanju glavnih ovir za čezmejne kapitalske tokove in da nekatere države članice še vedno uporabljajo politike namenskega omejevanja kapitala in likvidnosti, s tem pa preprečujejo ustrezno razporejanje virov, povzročajo razdrobljenost trga in upočasnjujejo gospodarsko okrevanje.

3.13

 Tudi brexit je moteč dejavnik, ki ga je treba upoštevati. Finančni trgi na celini se zdijo precej razdrobljeni in imajo neenako raven likvidnosti. Zaradi tega bi bila EU-27 lahko izpostavljena resničnemu tveganju še večje odvisnosti od zunanjih finančnih trgov, ki so bolj povezani; veliko evropskih podjetij se je v preteklosti odločilo za kotiranje v Združenem kraljestvu ali ZDA. EESO se strinja z izjavo Računskega sodišča, da bi morala Komisija (po našem mnenju pa tudi Evropski parlament in Svet) vsem državam članicam s slabše razvitimi trgi kapitala priporočiti, naj izvedejo ustrezne reforme. Poudariti je treba tudi, da je vzpostavitev razvite tržne infrastrukture za EU bistvenega pomena za finančno in gospodarsko avtonomijo ter bi lahko imela za posledico večjo mednarodno vlogo eura.

3.14

 Če povzamemo stališče EESO, ki presega navedene tehnične ukrepe, EESO med 16 predlogi iz akcijskega načrta zagovarja dve vrsti prednostnih nalog:

—

okrepitev finančnih trgov, da se izboljša učinkovitost. To bi morali olajšati trije ključni ukrepi: (i) vzpostavitev enotne evropske točke dostopa, ki bo med drugim vlagateljem pomagala pri izbiri izdajateljev (ukrep 1); (ii) uveljavitev enotnega pravilnika, zlasti v zvezi z mesti trgovanja, glavnimi nasprotnimi strankami in ponudniki podatkov; konvergenca nadzora in tesnejše sodelovanje bi bila na splošno ključna za preprečitev regulativne arbitraže in vrzeli (ukrep 16); (iii) poenostavitev čezmejnih naložb in uvedba skupnega, standardiziranega vseevropskega sistema za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru, s čimer se preprečijo davčne goljufije in davčna arbitraža (ukrep 10),

—

preusmeritev dolgoročnih prihrankov v dolgoročne naložbe. Visoka raven prihrankov v Evropi, ki je za EU-27 prednost, realnemu gospodarstvu ne koristi dovolj. Pri pregledu evropskih dolgoročnih investicijskih skladov (EDIS) je treba prenoviti okvir te vrste dolgoročnih skladov, kar bo zlasti olajšalo vlaganje dolgoročnih prihrankov institucij in prebivalstva v delnice MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bodisi kotirajo na borzi ali pa ne, ter v infrastrukturne projekte (ukrep 3). Boljši bonitetni sistem za naložbe zavarovalnic in bank v lastniški kapital naj bi povečal in ne zmanjšal učinkovitost bonitetnih pravil (ukrep 4). Poleg tega bi si morale države članice prizadevati za ponovno uravnoteženje neenakega obravnavanja dolžniškega in lastniškega kapitala pri obdavčitvi, kot je poudaril Evropski parlament v svojem samoiniciativnem poročilu o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov (11). Pri tem ne bi smel biti cilj zmanjšanje skupnega zneska prihodkov od davkov. Spodbujanje delničarstva med zaposlenimi, ki ni zajeto v akcijskem načrtu, je še ena pomembna tema, za katero bi si lahko Komisija ponovno prizadevala, kot si je že. Lastništvo delnic med zaposlenimi, pa tudi njihova udeležba pri dobičku, bi – če bi se pravično izvajala – dejansko prispevala k socialni koheziji in gospodarski uspešnosti. Za preprečitev, da bi bili delavci po nepotrebnem izpostavljeni tveganjem, sta ključna vključenost njihovih predstavnikov in trdna zaščita vlagateljev. Unija kapitalskih trgov bi morala biti nova priložnost za spodbujanje teh sistemov v skladu s socialno agendo in pozivom iz samoiniciativnega poročila Evropskega parlamenta.

3.15

 S temi zadnjimi ukrepi bi zagotovili dobrodošlo prvo in pomembno hitro spodbudo za unijo kapitalskih trgov, obenem pa napredovali pri ključnih, vendar težjih ciljih, kot je večje približevanje na ciljnih področjih insolvenčnega prava (ukrep 11) ali bolj povezan sklop evropskih borz in mest trgovanja.

3.16

 EESO želi poleg vidikov iz tega mnenja priporočiti še, da se v smislu rezultatov politike v vsaki novi ureditvi pretehtajo potencialni pozitivni ali škodljivi učinki na konkurenčnost evropskih subjektov. Cilj je okrepiti finančne družbe iz EU v svetu ter povečati strateško geopolitično avtonomijo EU na njeni poti k nujnemu podnebnemu in socialnemu prehodu ter digitalni preobrazbi.

V Bruslju, 24. februarja 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1)  UL C 133, 14.4.2016, str. 17.

(2)  UL C 81, 2.3.2018, str. 117.

(3)  UL C 353, 18.10.2019, str. 23.

(4)  UL C 353, 18.10.2019, str. 32.

(5)  Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(6)  COM(2020) 590 final.

(7)  UL C 383, 17.11.2015, str. 64.

(8)  UL C 133, 14.4.2016, str. 17.

(9)  UL C 81, 2.3.2018, str. 117.

(10)  Uredba (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (UL L 146, 31.5.2013, str. 1).

(11)  Poročilo o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje.

Top