6.7.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 237/57

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(COM(2017) 677 final – 2017/0305 (NLE))

(2018/C 237/10)

Poročevalec: Michael McLOUGHLIN

Zaprosilo	Svet, 1. 12. 2017
Pravna podlaga	člena 29(1) in 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	24. 1. 2017
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	23. 2. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15. 3. 2018
Plenarno zasedanje št.	533
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	159/43/15

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odobrava osnutek smernic za zaposlovanje in njihovo uskladitev z evropskim stebrom socialnih pravic. Meni pa, da bi bilo v njih mogoče storiti več, da bi resnično izpolnile obljube socialnega stebra.

1.2

Smernice za zaposlovanje morajo prispevati k boljši uravnoteženosti makroekonomskih pravil in k socialni Evropi skladno s poročilom petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije iz leta 2015 (1). Po mnenju EESO je pravi čas za obravnavo konvergence med makroekonomskimi in socialnimi razmerami takrat, ko se kažejo znaki okrevanja.

1.3

EESO znova poziva k resničnemu svežnju ukrepov za socialne naložbe v okviru evropskega programa za rast in naložbe v vrednosti 2 % BDP (2).

1.4

Opozarja na številne ugotovitve iz osnutka skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018 (3), ki kažejo na neenakomerno okrevanje na področju zaposlovanja med državami članicami EU, regijami in skupinami prebivalstva.

1.5

EESO podpira večjo osredotočenost na učinek in uresničevanje znotraj stebra in smernic za zaposlovanje, k čemur po potrebi prispevajo pregled socialnih kazalnikov in drugi ukrepi. Države članice in EU bi morale učinek, povezan s temi vprašanji, upoštevati v razpravah in načrtovanju pri dodeljevanju sredstev EU.

1.6

Iz določb smernice 5 bi moralo nedvoumno izhajati, da inovativne oblike dela niso vedno povezane z bolj nestalnimi oblikami zaposlitve, kakor se včasih domneva. Ukrepi v podporo nemotenemu prehajanju na trgu dela, z ustreznimi določbami za varnost delavcev vred, bi pomagali zagotoviti, da nove oblike dela zagotavljajo pravične zaposlitvene možnosti.

1.7

Premik z obdavčitve dela na druge vire v smernicah je sicer dobrodošel, vendar so v njih potrebna pojasnila o drugih možnih virih. EESO je pripravil mnenja o agresivnem davčnem načrtovanju, davčnih goljufijah in utajah ter okoljskih davkih (4), ki bi jih tudi lahko predlagali v smernicah kot možne vire.

1.8

EESO meni, da bi bilo treba v smernici 6 ohraniti izrecno omembo Evropskega socialnega sklada.

1.9

V smernici 7 bi potreba po nepristranskem reševanju sporov morala veljati za vsa področja, ne samo za neupravičene odpustitve. Vendar pa alternativno reševanje sporov ne bi smelo strankam vzeti pravice do dostopa do sodišč.

1.10

V smernici 8 je treba ohraniti ukrepe za odpravljanje brezposelnosti mladih, zlasti je treba zagotoviti sredstva za jamstvo za mlade in nadaljnji razvoj „jamstva za znanja in spretnosti“.

1.11

V smernici 8 se je prav tako treba še naprej posvečati dolgotrajni brezposelnosti, ki je lahko vir delovne sile na vse ožjem trgu dela.

1.12

Na položaj invalidov je treba gledati skozi prizmo pravic pa tudi praktičnih splošnih ukrepov na področju zaposlovanja s posebnim poudarkom na boju proti diskriminaciji, kakor je določeno v Pogodbah.

1.13

Vsaka smernica mora vsebovati določbe o enakosti spolov, pri odpravljanju razlik v plačah med spoloma pa se je treba posvetiti vprašanjem nizkih plač.

1.14

V smernicah bi bilo treba posebej navesti migrante in begunce.

1.15

Medtem ko v zvezi z dvigom zakonske upokojitvene starosti EESO ponavlja svoje stališče, da bi morala biti dejanska starost najprej podobna zakonsko določeni starosti (5), hkrati poudarja potrebo po zagotovitvi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah članicah z obravnavanjem izzivov, kot so daljša pričakovana življenjska doba, spremembe na trgu dela, ki vplivajo na financiranje pokojnin, ter zagotavljanje ustrezne ravni pokojnin.

1.16

EESO veseli jasnost, da bodo za države članice euroobmočja in države članice zunaj njega veljale enake določbe socialnega stebra in smernic za zaposlovanje.

2.   Ozadje

2.1

Smernice za zaposlovanje so stalnica v politiki EU od leta 1997. Pravna podlaga za to je člen 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (6): „Svet vsako leto […] pripravi smernice, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja“.

2.2

Leta 1997 so bile smernice eden od prvih primerov odprte metode usklajevanja politike EU, pri kateri se za doseganje nekega cilja na prostovoljni osnovi določijo strogi sistemi poročanja in medsebojnih strokovnih pregledov. Smernice se zdaj navezujejo na širše smernice ekonomske politike iz člena 121 PDEU.

2.3

Novembrski osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018 (7) je objavljen skupaj z osnutkom smernic za zaposlovanje in predstavlja pomembne raziskave in izsledke o stanju na področju zaposlovanja v EU. Poročilo kaže, da se splošne razmere na področju zaposlovanja v EU izboljšujejo, brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost zmanjšujeta, cilj 75-odstotne zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 za EU kot celoto pa je na dosegu roke, čeprav to ne velja za nekatere države članice. Vendar pa se stopnja izboljšanja močno razlikuje med državami članicami, regijami in skupinami prebivalstva. Precej ljudi v svojem življenju še vedno ne opazi znakov okrevanja. Kakovost ustvarjenih delovnih mest in povečanje revščine zaposlenih sta prav tako pomembni vprašanji.

2.4

Na socialnem vrhu v Göteborgu je bil novembra 2017 z medinstitucionalno razglasitvijo potrjen evropski steber socialnih pravic (8). Gre v bistvu za politično deklaracijo, s katero se je EU zavezala k izpolnjevanju dvajsetih ključnih načel. V praksi to pomeni, da je EU sprejela skupno krovno zavezo za socialno Evropo. Steber spremlja pregled socialnih kazalnikov, ki vsebuje 14 glavnih kazalnikov za ocenjevanje zaposlovanja in socialnih trendov.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Evropska unija si je že od nekdaj prizadevala uskladiti cilja socialnih pravic in gospodarske rasti s kombinacijo pogodbenih določb, zakonodaje ter mehanizmov mehke socialne politike in z uresničevanjem enotnega trga, čeprav ne vedno uspešno. Svetovni gospodarski krizi so sledile obsežne reforme gospodarstva, da bi preprečili eksistencialno krizo eura. Mnogi opozarjajo, da predanost EU socialni politiki nezadržno plahni že od časov, ko je bil na čelu Komisije Jacques Delors. Poleg tega so očitne tudi politične in socialne posledice gospodarske krize ter z njo povezanih varčevalnih ukrepov. Nekateri celo trdijo, da obstaja bolj ali manj neposredna povezava med tem, vzponom populizma in izglasovanim izstopom Združenega kraljestva iz EU. Potrebo po ponovni konvergenci ekonomskega povezovanja in ustreznih socialnih politik je uradno potrdilo poročilo petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije iz leta 2015 (9). Letni pregled rasti za 2018 (10) izhaja iz nekoliko drugačnega stališča in se bolj osredotoča na enake priložnosti, kakovostna delovna mesta in potrebo po ovrednotenju distribucijskega učinka reform, kar je zelo dobrodošlo.

3.2

Evropski steber socialnih pravic je še novost in EESO je že izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasnosti v zvezi s stebrom in njegovim izvajanjem v prihodnje. Pri spodbujanju politik v prid blaginji državljanov EU bi se bilo treba izogniti preteklim napakam pri uresničevanju glavnih političnih zavez. EESO je o socialnem stebru v letu 2017 pripravil dve mnenji (11), v katerih na splošno odobrava načela in pravice ter njegovo vlogo vodila za obnovljeno konvergenco v državah članicah in vse strani spodbuja, naj poskrbijo za njihovo izvajanje in učinkovitost. V tem duhu se je zavzel tudi za večjo jasnost glede socialnega stebra in njegovega izvajanja v praksi. Socialni steber nima pravnega učinka in ni del Pogodb. Po mnenju EESO bi kot prvo moral „podpirati obstoječi socialni pravni red EU ter spodbujati njegovo dosledno in ustrezno izvajanje“. V teh dveh mnenjih je EESO poudaril vlogo civilne družbe in zlasti posebno vlogo socialnih partnerjev pri politiki zaposlovanja in trga dela ter opozoril tudi na vprašanja v zvezi z zaposlovanjem, in sicer: — vzpostavitev pravičnega ravnotežja med gospodarsko in socialno razsežnostjo, — prihodnost dela, — vključevanje posebej prikrajšanih skupin na trg dela, — ustvarjanje zaposlovanja in kakovostnih delovnih mest, — podporo novim in bolj razgibanim poklicnim potem, — potrebo po „jamstvu za znanja in spretnosti“, — potrebo po približanju dejanske upokojitvene starosti zakonsko določeni starosti, — cilj, da bi ljudje delali dlje, na podlagi vseživljenjskega pristopa, ki vključuje dobre delovne pogoje, — pravično mobilnost delovne sile in poštene delovne pogoje za vse, — potrebo po socialnih naložbah, — potrebo po prizadevanju za zavezujočo minimalno raven socialne zaščite, — vlogo evropskega semestra in zlasti potrebo po enakosti med cilji na področju zaposlovanja in sociale ter makroekonomskimi cilji, — potrebo po omejitvi sredstev EFSI na socialne naložbe, — položaj držav, ki niso članice euroobmočja.

3.3

To mnenje obravnava smernice za zaposlovanje in sorodna vprašanja v povezavi z evropskim stebrom socialnih pravic. Posodobitev smernic namreč narekujeta tudi steber in njegova metodologija. V mnogih pogledih so spremenjene smernice za zaposlovanje lahko tudi dober prvi preizkus socialnega stebra. EESO jih mora proučiti z vidika svojih že izraženih stališč o njem.

3.4

Na vprašanji učinka in izvajanja smernic za zaposlovanje je EESO že opozoril v svojih prejšnjih mnenjih o tej temi leta 2015 in pred tem (12), pomembni pa sta tudi pri ocenjevanju smernic skozi drobnogled socialnega stebra. Evropski steber socialnih pravic vsebuje 14 kazalnikov za merjenje napredka, ki so lahko jamstvo njegove učinkovitosti. Seveda pa nekateri od teh kazalnikov niso novi in so bili vključeni že med kazalnike zaposlenosti iz leta 2013. Sicer je dobrodošlo, da kazalniki zajemajo socialni steber, vendar pa bi morale biti splošne meritve razčlenjene na bolj podrobne praktične prvine politik zaposlovanja v državah članicah. Vprašati bi se bilo treba tudi, ali bi smernice za zaposlovanje v zadostni meri obravnavale neko zadevo ali skupino prebivalstva, ki ni izrecno omenjena v stebru ali kazalnikih.

3.5

Smernice za zaposlovanje še naprej delujejo po odprti metodi usklajevanja, socialni steber pa se uresničuje s kombinacijo „mehkega prava“ in zakonodaje EU. Ker je bilo za smernice od nekdaj tako, se zaradi tega njihova učinkovitost ni zmanjšala. Vzpostavljanje socialnega stebra je na začetku s političnega vidika zelo pomembno, zato si lahko predstavljamo, da se bo to preneslo tudi na smernice za zaposlovanje, vendar dolgoročno morda ne bo vedno tako.

3.6

EESO je v svojem zadnjem mnenju o socialnem stebru prav tako opozoril na potrebo po izboljšanju kazalnikov in na potrebo po tako ekonomskem kot socialnem evropskem semestru (13). Odnos med nadzorom makroekonomskih zadev ter politiko zaposlovanja in socialno politiko je ključnega pomena. Kaže se nasprotje med pristopom k zaposlovanju in izjemno strogimi zakonskimi pooblastili glede eura, kot sta t. i. dvojček in šesterček skupaj s pogodbo o fiskalnem paktu. EESO še vedno meni, da je kljub napredku pri socialnem stebru in vključitvi smernic za zaposlovanje v širše smernice ekonomske politike ta dva vidika mogoče še bolje prilagoditi. Zato znova izraža pomisleke glede pomanjkanja konvergence med smernicami za zaposlovanje in splošnimi smernicami ekonomske politike (14). Tudi poročilo petih predsednikov o zagotovitvi ocene AAA na socialnem področju v Evropi nakazuje večjo konvergenco med ekonomskim in socialnim vidikom. Sprememba smernic in uporaba kazalnikov prinašata dodatno dobrodošlo uskladitev politike s socialnim stebrom, čeprav to ne pomeni velikega napredka glede na splošno potrebo po konvergenci med socialnimi in makroekonomskimi vidiki. Zastavi se lahko celo vprašanje, ali niso morda nekatere ekonomske smernice v nasprotju s smernicami za zaposlovanje.

3.7

Priporočila za posamezne države članice (15) imajo lahko ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti smernic za zaposlovanje in evropskega stebra socialnih pravic. So pomembna priložnost za oblikovanje nacionalne politike, usklajene s smernicami in načeli socialnega stebra za uresničitev skupnih rezultatov. Kljub izboljšanju razmer po vsej Evropi še vedno obstajajo razlike med državami članicami, med regijami in med različnimi skupinami ljudi na trgu dela. Priporočila za posamezne države, ki izhajajo iz smernic za zaposlovanje, bi si morala prizadevati za zmanjšanje teh razlik ter povečanje in usmerjanje virov v ta namen.

3.8

Evropski steber socialnih pravic je naslovljen na vse države članice, čeprav je bil zasnovan za euroobmočje (16), zato so načela socialnega stebra in socialni kazalniki podlaga za oblikovanje priporočil za posamezne države za vse države članice, kar je treba pozdraviti.

3.9

Od prejšnjih smernic je precejšnje zanimanje vzbudilo „jamstvo za znanja in spretnosti“. Koncept, ki posnema „jamstvo za mlade“ in deloma temelji na sporočilu Komisije o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (17), se usmerja zlasti na nizkokvalificirane odrasle in pridobivanje bralne, matematične in digitalne pismenosti ter napredovanje do srednješolske izobrazbe (18).

3.10

Financiranje izvajanja socialnega stebra in smernic za zaposlovanje z evropskimi sredstvi bo pomembno tudi v prihodnosti. Kmalu se bodo začela pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru, velik zalogaj pa bo nedvomno oblikovanje proračuna po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. EESO je svoja stališča v zvezi s tem predstavil v mnenju o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, v katerem je opozoril na „evropsk[o] dodan[o] vrednost, ki bi vključevala široko politično soglasje v podporo delovanju EU, ki lahko svojim državljanom omogoči dejanske koristi“ (19).

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Komisija je smernice za zaposlovanje očitno uskladila z evropskim stebrom socialnih pravic, kar je zelo dobrodošlo. Ugotovitve in priporočila iz mnenja EESO o smernicah za zaposlovanje (20) iz leta 2015 večinoma še vedno veljajo. Vseeno pa je treba posodobiti ugotovitve o nekaterih konkretnih zadevah.

4.2

Gospodarske razmere v EU se trenutno še naprej izboljšujejo, vendar je treba narediti še veliko več, zlasti za države članice, regije in skupine prebivalstva, ki se soočajo z več težavami, zaradi česar je potrebna okrepljena socialna politika, skladna z evropskim stebrom socialnih pravic.

4.3

EESO je že z naklonjenostjo pospremil sveženj Komisije za socialne naložbe (21), saj bi lahko veliko prispeval k spremembi usmeritve politike v prid trajnostne rasti in bolj odporne družbe. Pozval je k evropskemu programu za rast in naložbe v višini 2 % BDP in „večji osredotočenosti na socialne naložbe v procesu usklajevanja evropskega semestra“. V zvezi s sedanjimi smernicami za zaposlovanje ponavlja to zahtevo in poziva k spremembi njihovega besedila v skladu s tem.

Trenutne gospodarske razmere in razmere na trgu dela dejansko potrjujejo ponovni poudarek na socialnih naložbah.

4.4

EESO se zdaj še bolj zaveda položaja posameznih skupin ljudi na trgu dela, tako v smislu ponudbe delovne sile kot doseganja bolj enakih rezultatov. Redno opozarja na položaj mnogih od teh skupin, ki so pomembne tudi za smernice za zaposlovanje. Del 8 obrazložitvenega memoranduma Komisije o smernicah za zaposlovanje se izrecno sklicuje na priporočilo Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (22). Gre za dokument iz leta 2008, zato bi ga bilo morda treba posodobiti v skladu s socialnim stebrom in smernicami za zaposlovanje, zlasti zato ker se bodo zaradi krčenja trga delovne sile ponudile priložnosti za te skupine ljudi.

5.   Smernice

5.1

Besedilo smernic se je ponekod spremenilo zaradi prilagoditve socialnemu stebru ali kako drugače. Skladno s smernico 5 bi morale države članice „spodbujati inovativne oblike dela, ki ustvarjajo zaposlitvene možnosti za vse na odgovoren način“. Čeprav nove oblike dela in inovacije prinašajo priložnosti za rast, imajo lahko tudi negativne posledice za ljudi, če pomenijo bolj negotovo zaposlitev. Poskrbeti je treba za ravnovesje, da se izkoristijo nedvomne prednosti za rast, podjetništvo in zaposlovanje. Hkrati je potrebna ustrezna ocena učinka novih oblik dela (23). Smernice za zaposlovanje bi morale biti usmerjene v to, da trendi, povezani z novimi oblikami dela, vodijo v poštene oblike zaposlitvenih priložnosti, ki temeljijo na ravnotežju med gladkim prehodom na trgu dela in ustreznimi določbami glede varnosti delavcev. Iz določb te smernice bi moralo nedvoumno izhajati, da inovativne oblike dela niso vedno povezane z bolj nestalnimi oblikami zaposlitve, kakor se včasih domneva. Ukrepi v podporo nemotenemu prehajanju na trgu dela, z ustreznimi določbami za varnost delavcev vred, bi pomagali zagotoviti, da nove oblike dela zagotavljajo pravične zaposlitvene možnosti. EESO je v nedavnem mnenju na lastno pobudo (24) pozval oblasti, naj opredelijo delodajalce in delavce, od vseh zahtevajo plačevanje prispevkov v sisteme socialne varnosti, povežejo elektronske sisteme socialne varnosti z davčnimi zbirkami podatkov in proučijo nove načine financiranja sistemov socialne varnosti.

5.2

V zvezi z „inovativnimi“ oblikami dela bi se bilo treba bolj posvetiti povezavam in trendom, kot sta digitalizacija in ekologizacija delovnih mest v povezavi z digitalno agendo EU in svežnjem o krožnem gospodarstvu. Države članice so spodbujene k socialnim inovacijam, zato EESO opozarja na nekatere koristne zglede socialnih inovacij, ki so prejeli nagrado EESO za civilno družbo 2017 (25).

5.3

EESO podpira spodbujanje podjetništva ter ustanavljanja in rasti mikro in malih podjetij pa tudi gojenje podjetniškega duha (26). Kazalnik za ocenjevanje pogojev za podjetništvo bi bil dobrodošel.

5.4

V zvezi z izvajanjem predlogov Komisije o novem programu znanj in spretnosti za Evropo je EESO v svojem mnenju (27) poudaril številne izzive, kot je potreba po „bolj inovativnih rešitvah na področju izobraževanja ter razvoja znanj in spretnosti“, spodbujanje jamstva za znanja in spretnosti ter zagotavljanje ustreznih in večjih finančnih sredstev ter splošnega dostopa do njih.

5.5

Smernica 5 se nanaša tudi na „poštene plače za dostojen življenjski standard“ ter zagotovitev „ustrezne ravni minimalnih plač“, ob upoštevanju njihovega učinka na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih. V primerjavi s prejšnjimi smernicami se zdaj več pozornosti namenja nizkim plačam in revščini zaposlenih, vendar EESO še vedno meni, da je potrebna jasna opredelitev „kakovostnih delovnih mest“. Pri tem bi bilo na primer koristno izboljšati učinkovitost kolektivnih pogodb in jih razširiti. Hkrati je spoštovanje načela subsidiarnosti ter avtonomne vloge socialnih partnerjev pogoj, ki je izjemnega pomena.

5.6

EESO meni, da se prevelik poudarek namenja oviram na strani ponudbe, ne pa tudi potrebi po socialnih naložbah in rasti. Premik z obdavčitve dela na druge vire v smernicah je sicer dobrodošel, vendar so v smernicah potrebna pojasnila o drugih možnih virih. EESO je pripravil mnenja o agresivnem davčnem načrtovanju, davčnih goljufijah in utajah ter okoljskih davkih (28), ki bi jih tudi lahko predlagali v smernicah kot možne vire.

5.7

Sklicevanje na tehnološke in okoljske spremembe v smernici 6 je dobrodošlo; prav tako bi bile dragocene dodatne podrobnosti o potencialu za zeleno rast. Podobno bi morala k večji mobilnosti prispevati nova zaveza, „da se pravice do usposabljanja prenašajo med poklicnimi prehodi“. Zato EESO poudarja, da je treba ohraniti dostojno življenje med usposabljanjem, ne glede na to, kje to poteka. Preučiti bi bilo treba tudi instrumente, ki so v uporabi v nekaterih državah članicah, kot so nepovratna sredstva, posojila, kolektivne pogodbe o plačanem študijskem dopustu ali druge določbe, da bi dobra praksa na področju minimalnih standardov glede pravic do študijskega dopusta postala običajna praksa v drugih državah članicah. EESO odobrava novo besedilo v smernici 6 o priznavanju neformalnega učenja in povečani ponudbi prožnega nadaljevalnega poklicnega usposabljanja ter odločnejše ukrepe za odrasle slušatelje. Nekaj dela je bilo opravljenega tudi pri razširitvi določb smernice 6 o ovirah za zaposlovanje žensk na več skupin ter oblikovanju določb, ki so bolj nevtralne glede na spol. EESO poziva k določeni previdnosti pri tem, da se ne izgubi posebna pozornost, ki se namenja enakosti spolov. Določbe o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem so dobrodošle in so do neke mere že upoštevane. V zvezi s tem EESO ponavlja svojo podporo zakonodajnemu predlogu Komisije o uravnoteženju poklicnega in zasebnega življenja, vključno s plačanim dopustom za nego in varstvo, kot je izrazil v nedavnem mnenju (29) (to manjka v zadnjem odstavku smernice 6). Po njegovem mnenju bi moralo v smernici 6 ostati izrecno sklicevanje na Evropski socialni sklad.

5.8

Smernica 7 vsebuje izboljšano besedilo o prekarnih delovnih pogojih in prožnih delovnih ureditvah. To velja še zlasti za navedbo „ohraniti ustrezno varnost ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje“. Vendar pa se določbe o „okolju za zaposlovanje“ ne smejo uporabiti za manjšo zaščito na podlagi delovnega prava. Precej so se spremenile določbe o aktivnih politikah trga dela in javnih zavodih za zaposlovanje. Te so na splošno dobrodošle in so v skladu z najboljšo prakso na tem področju. Glede na pomen, ki se pripisuje temu področju denimo v OECD, ne bi bilo odveč, če bi bilo deležno večje pozornosti pri priporočilih za posamezne države. EESO odobrava novo besedilo o socialnem dialogu, vendar znova poudarja svoje stališče o različnosti socialnega dialoga v EU in posledicah gospodarske krize na tem področju, ki v številnih državah članicah še niso bile odpravljene.

5.9

Določbe o dostopu do nepristranskega reševanja sporov bi se morale uporabljati na splošno, in ne le za neupravičene odpustitve. Vendar pa je treba spoštovati pravico strank, da se v primeru neuspešnega alternativnega reševanja sporov obrnejo na sodišča. Potrebna je omemba udeležbe delavcev na primer pri vprašanjih, kot je delovni čas. Nadomestila za brezposelnost ne bi smela odvračati od zaposlitve, ne bi pa smeli niti spodkopati njihove vloge pri zagotavljanju dostojnih življenjskih razmer brezposelnih. Poleg tega je treba določbe o olajšanju čezmejnega dela dopolniti z določbami, ki bodo zagotavljale pravične delovne pogoje in preprečevale socialni damping.

5.10

Obstajajo države z manj razvitim socialnim dialogom in tudi take, ki so na tem področju nazadovale zaradi krize. EESO odobrava prizadevanja Evropske komisije za tesnejše sodelovanje s socialnimi partnerji v okviru evropskega semestra. Glede na osrednji pomen socialnega dialoga pri uresničevanju stebra socialnih pravic in pri izvajanju smernic za zaposlovanje ter priporočil za posamezne države EESO znova poziva k temu, da bi se uporabljal v vseh državah članicah, ter poziva vse politične akterje na nacionalni in evropski ravni, da se strukture kolektivnih pogajanj na vseh ravneh ne oslabijo, pač pa okrepijo. Poleg tega je Komisija dosegla napredek pri vključevanju civilne družbe v poročanje po posameznih državah, kar je treba pohvaliti in na tem graditi naprej.

5.11

Smernica 8 prinaša novo besedilo na področju širših socialnih določb. Dobrodošle so tako zaveze glede zastopanosti premalo zastopanih skupin kot določbe o ustreznem minimalnem dohodku. Vendar pa bi bila zaželena tudi navedba tega, kako se ta minimalni dohodek izračunava, zlasti pa opravljenega dela v zvezi z referenčnimi proračuni. V smernici 8 bi moral biti naveden tudi večji dostop do socialne zaščite za delavce vseh vrst, ne glede na status. Dobrodošla je dodatna navedba revščine zaposlenih v tej smernici in podrobna omemba posameznih socialnih storitev, saj smernice umešča v socialno politiko v skladu z določbami socialnega stebra in prav tako podpira poziv EESO k socialnim naložbam. Čeprav EESO v tem mnenju ponavlja svoje stališče glede upokojitvene starosti, so določbe v smernicah glede ukrepov, „ki podaljšujejo poklicno življenje“, dobrodošle, vendar mora biti jasno, da je tako podaljšanje prostovoljno. EESO bo pravočasno izrazil svoje stališče glede pristopa Evropske komisije o dostopu do socialne varnosti.

5.12

Razmere glede brezposelnosti mladih in število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, so še vedno razlog za skrb in postajajo še posebno neobvladljiv problem. Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi iz leta 2017 (30) posebej poudarja, kako je gospodarska kriza nesorazmerno vplivala na mlade, in zdi se, da se kljub oživljanju gospodarstva ta trend ni dovolj obrnil. Jamstvo za mlade je s podporo pobude za zaposlovanje mladih in ESS pokazalo spodbudne rezultate pri sorazmerno hitrem pretvarjanju političnih zavez v dejanja, vendar pa bo treba rešiti še nekatera vprašanja. Kot se pogosto dogaja, je bil obseg namenskih sredstev minimalen in veliko virov ni bilo novih. Pomembno bo, da se nova denarna sredstva (pobuda za zaposlovanje mladih) vsaj ohranijo. Četudi se položaj izboljša, bi se bilo treba še naprej posvečati brezposelnosti mladih, saj so pogosto potrebne strukturne reforme, da se poskrbi, da ta skupina ob ponovnem izbruhu krize ne bo prva na udaru. Potrebnih je več raziskav, da se ugotovijo „vzročno-posledične“ povezave med izboljšanjem zaposlovanja mladih (kjer je to prisotno) in dejanskimi ukrepi v okviru jamstva. Podobno bi bilo treba v zvezi z jamstvom upoštevati kakovost ukrepov in neenake spremembe glede brezposelnosti med mladimi. EESO je že pozval k temu, da se v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) še naprej namenja pozornost temu področju ter da se mladinskim organizacijam in socialnim partnerjem da večja vloga pri doseganju rezultatov na lokalni ravni (31).

5.13

Ko se razmere na trgu dela izboljšajo, dolgotrajno brezposelni pogosto potrebujejo največ časa za ponovno vključitev. Potrebni bi bili konkretni ukrepi v ta namen, kot so prilagodljiv trg dela, ustrezno usposabljanje in individualno usmerjanje pri iskanju zaposlitve. Pozornost je treba nameniti tudi statističnim podatkom o delavcih, ki so obupali nad iskanjem zaposlitve, in o tistih, ki so komajda v stiku s trgom dela, saj se jih pogosto prezre. Izboljšanje razmer na trgu dela lahko ti dve skupini spet pritegne k aktivnemu iskanju zaposlitve, toda potrebna je posebna in konkretna podpora in nacionalni sistemi se morajo spoprijeti s tem izzivom; tudi pri tem bi imela pomembno vlogo usmeritev v socialne naložbe. Okvir kazalnikov Odbora za zaposlovanje (EMCO) za spremljanje priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (32) je nadvse dobrodošel in mora še naprej ostati element njegovega dela in predmet pregleda Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov.

5.14

V smernicah je treba izrecno omeniti potrebe in položaj migrantov in beguncev (33).

5.15

Razlike v plačah med spoloma in prevelika zastopanost žensk na slabo plačanih delovnih mestih še naprej zbujajo skrb in bi morale biti vključene v smernice ne le pri ponudbi delovne sile. Ukrepanje na tem področju je neločljivo povezano s pojmom dostojnega dela in minimalnega dohodka, ki morata biti v smernicah bolj zastopana. Podobno bodo pri tem pomembne pobude o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in otroškem varstvu. V nedavnem mnenju EESO (34) o predlogih Komisije za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja so opredeljene kot pomemben prvi korak. V zvezi s tem je treba ukrepati na različnih področjih smernic in tudi socialnega stebra, saj se pri tem povezujejo različna področja politike.

5.16

Zaposlovanje invalidov se obravnava kot bistven del sodobnih politik zaposlovanja in njegova omemba v teh smernicah je dobrodošla, čeprav je zelo omejena in bi jo bilo mogoče razširiti. EESO deluje z vidika Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in meni, da ima na tem področju osrednjo vlogo Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (35). Splošni okvir na tem področju določa evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020. Četrti evropski parlament invalidov je v nedavni resoluciji o prihodnosti strategije poudaril mnoga vprašanja za invalide, povezana z zaposlovanjem in socialnim stebrom (36). EESO opozarja tudi na določbe o diskriminaciji v Pogodbi EU, ki se nanašajo na vse skupine, in odsvetuje enačenje „ranljivih skupin“ s pojmom diskriminacije.

5.17

EESO dvomi, da bi dvig zakonsko določene upokojitvene starosti rešil probleme, povezane z demografskimi izzivi. Potrebne so spodbude za podaljšanje delovne dobe in krepitev medgeneracijske solidarnosti, skupaj z učinkovito politiko za rast in zaposlovanje. Potrebujemo dejansko politiko „aktivnega staranja“, dobre politike delovnih pogojev, zdravja in varstva pri delu in delovnega časa ter večjo udeležbo v vseživljenjskem učenju. Poleg tega moramo povečati stopnjo zaposlovanja starejših, ki predčasno prenehajo delati zaradi zdravstvenih težav, predčasnih odpovedi in premalo priložnosti za usposabljanje in ponovni vstop na trg dela (37).

5.18

Socialni partnerji se morajo izpogajati o delovnih pogojih, npr. prilagoditvi delovnih okolij znanjem in spretnostim ter zdravstvenemu stanju starejših delavcev, ob upoštevanju težavnosti nekaterih delovnih mest, izboljšanju dostopa do nadaljnjega usposabljanja, boljšem preprečevanju nastanka invalidnosti, lažjem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter odpravi pravnih ali drugih ovir za daljšo delovno dobo.

5.19

Medtem ko v zvezi z dvigom zakonske upokojitvene starosti EESO ponavlja svoje stališče, da bi morala biti dejanska starost najprej podobna zakonsko določeni starosti (38), hkrati poudarja potrebo po zagotovitvi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah članicah z obravnavanjem izzivov, kot so daljša pričakovana življenjska doba, spremembe na trgu dela, ki vplivajo na financiranje pokojnin, ter zagotavljanje ustrezne ravni pokojnin.

5.20

EESO meni, da bi bilo treba sheme predčasne upokojitve vseeno ohraniti – za delavce, ki so dalj časa delali na težkih ali nevarnih delovnih mestih ali ki so se zaposlili zelo zgodaj. EESO ne podpira mehanizmov samodejnega prilagajanja upokojitvene starosti v skladu z daljšanjem pričakovane življenjske dobe ali demografskimi spremembami.

6.   Splošna vprašanja

6.1

V pogajanjih o prihodnjem proračunu EU je treba občutno povečati naložbe v socialno infrastrukturo, saj ima to številne pozitivne učinke na trge dela pa tudi na proračune – kakor je pred kratkim zapisal EESO (39). To zadeva zlasti naložbe v človeški kapital kot odstotek skupnega proračuna, če želi EU doseči svoj cilj in postati na svetovni ravni konkurenčno gospodarsko območje z bonitetno oceno AAA na socialnem področju, tudi glede prednostnih nalog pri zaposlovanju.

6.2

Treba je spremljati, katere strukturne reforme so izvedle države članice in katere so dejansko ugodno vplivale na zaposlovanje, izobraževanje in vseživljenjsko učenje. V letnem pregledu rasti za leto 2018 (40) se Komisija sklicuje na program za podporo strukturnim reformam (41). EESO to pobudo odobrava in si želi informacij o reformah zaposlovanja in izobraževanja, izvedenih v okviru tega programa, ter o stopnji vključitve socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

---

(1)  Poročilo petih predsednikov z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, 22. junij 2015.

(2)  UL C 226, 16.7.2014, str. 21.

(3)  Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018.

(4)  Mnenje EESO na lastno pobudo Neenakomerna porazdelitev bogastva v Evropi (UL C 129, 11.4.2018, str. 1), raziskovalno mnenje EESO Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva (UL C 81, 2.3.2018, str. 65, UL C 434, 15.12.2017, str. 18, UL C 71, 24.2.2016, str. 42).

(5)  UL C 84, 17.3.2011, str. 38, UL C 299, 4.10.2012, str. 115.

(6)  PDEU.

(7)  Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018.

(8)  Evropski steber socialnih pravic.

(9)  Poročilo petih predsednikov.

(10)  Letni pregled rasti za leto 2018.

(11)  UL C 125, 21.4.2017, str. 10, in mnenje Vpliv socialne razsežnosti in ESSP na prihodnost EU (UL C 81, 2.3.2018, str. 145).

(12)  UL C 332, 8.10.2015, str. 68.

(13)  Mnenje EESO Vpliv socialne razsežnosti in ESSP na prihodnost EU (UL C 81, 2.3.2018, str. 145).

(14)  UL C 458, 19.12.2014, str. 1, UL C 173, 31.5.2017, str. 73.

(15)  Priporočila za posamezne države.

(16)  Glej Preambulo Evropskega stebra socialnih pravic.

(17)  Novi program znanj in spretnosti za Evropo.

(18)  Glej priporočilo Sveta iz leta 2016 o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle.

(19)  UL C 75, 10.3 2017, str. 63.

(20)  UL C 332, 8.10.2015, str. 68.

(21)  UL C 226, 16.7.2014, str. 21.

(22)  Priporočilo Komisije št. 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).

(23)  Glej zlasti UL C 303, 19.8.2016, str. 54.

(24)  Mnenje EESO Vzdržni sistemi socialne varnosti in socialne zaščite v digitalni dobi (UL C 129, 11.4.2018, str. 7).

(25)  Nagrada je bila podeljena izjemnim projektom, ki ljudem v stiski, kot so osebe s priseljenskim ozadjem, invalidi, dolgotrajno brezposelni, ženske, ki so izgubile stik s trgom dela, mladi in revni, pomagajo pri vključevanju na trg dela. Glej spletno stran EESO o nagradi za civilno družbo za leto 2017.

(26)  UL C 332, 8.10.2015, str. 20.

(27)  UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(28)  Mnenje EESO na lastno pobudo Neenakomerna porazdelitev bogastva v Evropi (UL C 129, 11.4.2018, str. 1), raziskovalno mnenje EESO Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva (UL C 81, 2.3.2018, str. 65, UL C 434, 15.12.2017, str. 18, UL C 71, 24.2.2016, str. 42).

(29)  Raziskovalno mnenje EESO o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in oskrbovalcev (UL C 129, 11.4.2018, str. 44).

(30)  Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev 2017.

(31)  UL C 268, 14.8.2015, str. 40.

(32)  Okvir kazalnikov odbora EMCO za dolgotrajno brezposelnost.

(33)  UL C 264, 20.7.2016, str. 19.

(34)  Raziskovalno mnenje EESO o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in oskrbovalcev (UL C 129, 11.4.2018, str. 44).

(35)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(36)  Evropski invalidski forum (EDF), Resolucija o evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2020–2030, sprejeta na 4. evropskem parlamentu invalidov 6. decembra 2017; glej tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti.

(37)  UL C 451, 16.12.2014, str. 109.

(38)  UL C 299, 4.10.2012, str. 115.

(39)  UL C 271, 19.9.2013, str. 91.

(40)  Letni pregled rasti za leto 2018.

(41)  Program za podporo strukturnim reformam.

---