24.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 399/190

—

ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,

—

ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

—

ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,

—

ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj Nevena Mimice z dne 13. decembra 2015 o poslabšanju razmer v Burundiju,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o posvetovanjih med EU in Burundijem v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, sprejetih 8. decembra 2015,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2248 (2015) z dne 12. novembra 2015 o razmerah v Burundiju,

—

ob upoštevanju skupne izjave namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov Jana Eliassona, predsednice Afriške unije Nkosazane Dlamini-Zuma ter podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini o Burundiju z dne 12. novembra 2015,

—

ob upoštevanju sklepov mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije z dne 13. junija, 17. oktobra in 13. novembra 2015 o razmerah v Burundiju,

—

ob upoštevanju izjav Vzhodnoafriške skupnosti z dne 31. maja in 6. julija 2015 o razmerah v Burundiju,

—

ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o razmerah v Burundiju,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1755 z dne 1. oktobra 2015 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca, 18. maja, 22. junija in 16. novembra 2015 o Burundiju,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o razmerah v Burundiju (1),

—

ob upoštevanju pisma, ki ga je 26. oktobra 2015 odobril Svet in v katerem se v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja poziva k začetku posvetovanj z burundijskimi oblastmi,

—

ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 6. novembra 2015,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker so se v zadnjih dneh po napadih na tri vojaške tabore v prestolnici Bujumbura varnostne razmere v Burundiju močno poslabšale; ker so burundijske varnostne sile 11. in 12. decembra 2015 ubile najmanj 87 ljudi; ker je videti, da jih je bilo veliko usmrčenih naključno;

B.

ker člen 96 burundijske ustave in člen 7(3) Protokola II k mirovnemu in spravnemu sporazumu iz Aruše določata, da je lahko predsednik izvoljen za največ dva mandata; ker je Pierre Nkurunziza na položaju predsednika od leta 2005, saj je bil leta 2010 ponovno izvoljen;

C.

ker so 29. junija 2015 v Burundiju potekale zakonodajne in lokalne volitve, 21. julija 2015 pa predsedniške volitve; ker je mednarodna skupnost za oba volilna postopka menila, da nista bila pregledna, vključujoča, svobodna in verodostojna; ker Afriška unija zato ni napotila opazovalcev, da bi spremljali volitve, EU je začasno ustavila misijo za opazovanje volitev v Burundiju, velik delež burundijske opozicije pa se je odločil za bojkot volitev;

D.

ker sta kandidatura predsednika Nkurunzize za tretji mandat in njegova izvolitev 21. julija 2015 državo pahnili v najhujšo politično krizo po koncu državljanske vojne;

E.

ker burundijska vlada ni upoštevala odločitev in priporočil, ki sta jih Afriška unija in Vzhodnoafriška skupnost sprejeli 13. junija 2015 oziroma 6. julija 2015, popolna izvršitev teh odločitev in priporočil pa bi omogočila verodostojne in vključujoče volitve;

F.

ker naj bi se po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in drugih organizacij za človekove pravice v tej državi v obdobju pred volitvami in po njih izvajale politično motivirane zlorabe in kršitve človekovih pravic ter nasilna dejanja, uperjena proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in zlasti novinarjem, med drugim proti Pierru Claverju Mbonimpi, čigar sina so našli mrtvega, potem ko ga je aretirala policija, Marguerite Barankitse, Antoinu Kaburaheju in Bobu Ruguriki; ker je na splošno razširjeno prepričanje, da so ta dejanja skoraj večinoma povezana z državnimi institucijami; ker je burundijska vlada v prvi vrsti odgovorna, da s spoštovanjem načela pravne države, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava zagotovi varnost v državi in zaščiti burundijsko prebivalstvo;

G.

ker je zaradi vse slabših političnih razmer v Burundiju notranje razseljenih več kot 200 000 ljudi ali pa so se zatekli v sosednje države; ker je EU julija 2015 okrepila humanitarno pomoč in namenila dodatnih 4,5 milijona EUR za razseljeno prebivalstvo;

H.

ker je Burundi ena najmanj razvitih držav na svetu; ker je skoraj polovica (45 %) od 10,6 milijona njegovih prebivalcev stara 15 let ali manj (19,9 % je otrok, starih manj kot pet let); ker se Burundi na lestvici svetovnega indeksa lakote uvršča na prvo mesto, saj vsak tretji od petih otrok zaostaja v rasti; ker je na lestvici indeksa človekovega razvoja, ki ga sestavlja Program Združenih narodov za razvoj, med letoma 2013 in 2014 zdrsnil s 178. na 180. mesto; ker se štirje od petih ljudi v Burundiju preživljajo z manj kot 1,25 USD na dan in ker 66,9 % prebivalstva živi pod pragom revščine;

I.

ker je EU 26. oktobra 2015 zahtevala, da bi se v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja začela posvetovanja, na katerih bi preiskali nespoštovanje bistvenih elementov sporazuma, zlasti človekovih pravic, demokratičnih načel in načela pravne države; ker so se ta posvetovanja začela 8. decembra 2015;

J.

ker je EU 8. decembra 2015 sprejela mnenje, da na podlagi stališč, ki jih je izrazil Burundi med posvetovanji v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, ne bo mogoče odpraviti nespoštovanja bistvenih elementov njegovega partnerstva z EU; ker je tudi menila, da njegova stališča ne bodo omogočila zadovoljivega odziva na odločitve, ki jih je mirovni in varnostni svet Afriške unije sprejel 17. oktobra in 13. novembra 2015, zlasti, da je treba nemudoma vzpostaviti iskren in vključujoč dialog, ki bo temeljil na sporazumu iz Aruše;

K.

ker politični zastoj v Burundiju, ki ga zaznamujeta pomanjkanje dialoga med burundijskimi deležniki in posledično poslabšanje varnostnih in gospodarskih razmer, močno obremenjuje prebivalstvo in resno ogroža stabilnost regije, kjer naj bi v prihodnjih dveh letih potekalo več volitev (Uganda, Demokratična republika Kongo, Ruanda);

L.

ker ima mednarodna skupnost pomembno vlogo, saj jamči za dogovore iz Aruše; ker doslej vsa regionalna in podregionalna prizadevanja za odpravo krize in ponovno vzpostavitev dialoga med vsemi političnimi silami niso prinesla pozitivnih rezultatov;

M.

ker sta se politična opozicija in civilna družba 1. avgusta 2015 sestali v Adis Abebi, da bi ustanovili nacionalni svet za ponovno vzpostavitev dogovorov iz Aruše in pravne države;

N.

ker je predsednik 23. septembra 2015 podpisal odlok, s katerim je bila ustanovljena nacionalna komisija za dialog znotraj Burundija, ki naj bi šest mesecev vodila pogajanja; ker civilna družba močno dvomi, da bo komisija uspešna, ker večino akterjev iz opozicije ali civilne družbe, ki nasprotujejo tretjemu mandatu predsednika Nkurunzize, preganjajo na podlagi obtožb o vstaji in sostorilstvu pri poskusu državnega udara 13. in 14. maja 2015; ker je predsednik nove narodne skupščine Pascal Nyabenda izjavil, da osebe, ki so sodelovale pri organizaciji in izvedbi državnega udara, ne bodo vključene v dialog;

O.

ker so Afriška unija, EU in ZDA vladnim in opozicijskim voditeljem, katerih dejanja in izjave prispevajo k nadaljevanju nasilja in ovirajo iskanje politične rešitve krize v Burundiju, zamrznile sredstva in jim onemogočile potovanja;

P.

ker so ZDA in številne druge države svetovale svojim državljanom, naj zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Burundiju nemudoma odidejo iz države;

Q.

ker je mirovni in varnostni svet Afriške unije 17. oktobra 2015 zahteval dokončanje načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah za morebitno napotitev misije v Burundi, ki bi jo vodile afriške države in ki bi preprečila nasilje v državi, če bi razmere to zahtevale, in sklenil sprožiti temeljito preiskavo kršitev človekovih pravic in drugih zlorab burundijskega civilnega prebivalstva;

R.

ker je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun 30. novembra 2015 zaradi razvoja dogodkov Varnostnemu svetu predložil tri predloge za revizijo mandata Združenih narodov v Burundiju, da bi kot skrajni ukrep omogočili napotitev mirovne misije, če bi se kriza poslabšala;

S.

ker bo v Burundi napotena podporna skupina Združenih narodov, da bi spodbujala dialog znotraj države, svetovala vladi o okrepitvi institucij pravne države in vprašanjih razorožitve, usklajevala delovanje regionalnih akterjev, spremljala in poročala o razmerah na terenu ter olajšala načrtovanje večje navzočnosti Združenih narodov v Burundiju;

T.

ker so Afriška unija in drugi mednarodni akterji večkrat pozvali k resničnemu in vključujočemu dialogu, pri katerem bi sodelovali vsi deležniki in ki bi temeljil na sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi, da bi poiskali sporazumno rešitev za konflikt v Burundiju; ker EU in Združeni narodi podpirajo to stališče;

U.

ker se prizadevanja za posredovanje nadaljujejo in jih v celoti podpirajo Afriška unija, Evropska unija in Združeni narodi, da bi poiskali sporazumno in miroljubno rešitev za krizo v Burundiju;

V.

ker EU pomembno prispeva k burundijskemu letnemu proračunu (približno polovica ga prihaja iz mednarodne pomoči) in je nedavno iz Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020 Burundiju namenila 432 milijonov EUR;

W.

ker so burundijske oblasti z odlokom št. 530/1597 začasno ustavile dejavnosti desetih organizacij za človekove pravice, in sicer ACAT-Burundi, APRODH, AMINA, FOCODE, FORSC, Fontaine-ISOKO, Maison Shalom, PARCEM, RCP in SPPDF, ter jim zamrznile bančne račune;

1.

je globo zaskrbljen zaradi resnih varnostnih in političnih razmer v Burundiju, hitrega slabšanja humanitarnih razmer ter morebitnih posledic za varnost in stabilnost celotne podregije;

2.

močno obsoja nedavne nasilne napade in povečano število kršitev človekovih pravic in zlorab, vključno z umori, zunajsodnimi poboji, kršitvami telesne nedotakljivosti, mučenjem ter drugim krutim, nečloveškim in/ali poniževalnim ravnanjem, samovoljnimi aretacijami in nezakonitimi pridržanji, tudi otrok, prav tako obsoja zasedbo šol s strani vojske in policije ter kršitve svobode tiska in izražanja, pa tudi razširjenost nekaznovanja; poziva, da je treba izvesti temeljito in neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče;

3.

poziva k takojšnjemu končanju nasilja, kršitev človekovih pravic in političnega ustrahovanja nasprotnikov ter k takojšnji razorožitvi vseh oboroženih skupin, povezanih s političnimi strankami, kar mora biti popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in človekovimi pravicami;

4.

poziva vse strani, naj vzpostavijo potrebne razmere za obnovitev zaupanja in spodbujanje narodne enotnosti, in poziva k takojšnjemu nadaljevanju vključujočega in preglednega nacionalnega dialoga, v katerem bodo sodelovali vlada, opozicijske stranke in predstavniki civilne družbe;

5.

poudarja, da bi moral ta dialog, katerega cilj je doseči trajen mir, varnost in stabilnost ter ponovno vzpostavitev demokracije in pravne držav in ki je v interesu državljanov Burundija, temeljiti na sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi, v kateri je določena zahteva o spoštovanju mednarodne zakonodaje in pogodb;

6.

posebej poudarja, da je v Burundiju v oboroženih skupinah veliko mladih, tudi otrok, starih manj kot 18 let, in poziva mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni njihovi ponovni vključitvi v družbo in spodbujanju njihove udeležbe v mirnem političnem procesu;

7.

zahteva, da se vse strani v Burundiju vzdržijo dejanj, ki lahko ogrozijo mir in varnost v državi; močno obsoja vse javne izjave, s katerimi se skuša zanetiti nasilje ali sovraštvo proti različnim skupinam burundijske družbe, saj se lahko že tako napete razmere še poslabšajo, in poziva vse akterje, naj takih izjav ne dajejo;

8.

želi opomniti burundijske oblasti na njihovo obveznost, da zagotovijo varnost na svojem ozemlju ter človekove, civilne in politične pravice in temeljne svoboščine, kot so opredeljene v burundijski ustavi, Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih o človekovih pravicah;

9.

v zvezi s tem želi spomniti, da partnerstvo med EU in Burundijem ureja Sporazum iz Cotonouja ter da so vse strani zavezane k spoštovanju in izvajanju določb tega sporazuma, zlasti v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic; želi spomniti zlasti na to, da je v členu 96 Sporazuma iz Cotonouja predvidena možnost sprožitve postopkov posvetovanja, če pride do kršitev človekovih pravic, demokratičnih načel in načela pravne države, ter v zvezi s tem pozdravlja odločitev EU, da bo zahtevala tak postopek, kot je določeno v omenjenem členu;

10.

ostro obsoja kršitev sporazuma iz Aruše, ki jo je zagrešil predsednik Nkurunziza, ko je sprejel tretji predsedniški mandat;

11.

poziva burundijske oblasti, naj spodbujajo iskanje resnice glede množičnih kaznivih dejanj, ki so se zgodila med letoma 1962 in 2008, in sicer s sodnimi in zunajsodnimi ukrepi, kot so komisija za resnico in spravo in posebna sodišča, da bi spodbudili narodno spravo;

12.

pozdravlja prizadevanja za posredovanje pod vodstvom Vzhodnoafriške skupnosti in ob podpori Afriške unije in Združenih narodov, da bi olajšali dialog med burundijskimi deležniki; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj prav tako podpre ta prizadevanja; poziva burundijsko vlado in druge deležnike, ki jih to zadeva, naj s posrednikom polno sodelujejo;

13.

je zelo zaskrbljen zaradi števila žrtev in primerov hudih kršitev človekovih pravic, o katerih se poroča od začetka krize; poziva pristojne oblasti, naj hitro in temeljito preiščejo okoliščine in motive za ta kazniva dejanja ter poskrbijo, da bodo storilci zanje odgovarjali pred sodiščem; poudarja, da se krivci za zlorabe in hude kršitve človekovih pravic ne smejo izogniti kazni; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo šole še naprej varno okolje za učenje; poziva tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča, naj pozorno spremlja razmere v Burundiju in podpre svojo izjavo z dne 6. novembra 2015;

14.

poziva, naj se razveljavi odlok št. 530/1597, s katerim so bile začasno ustavljene dejavnosti več organizacij za človekove pravice, in poziva, naj se jim takoj sprostijo bančni računi, da bodo lahko prosto izvajale svoje dejavnosti;

15.

poziva, naj se izgnanim novinarjem in borcem za človekove pravice omogoči varno vrnitev, naj mediji, ukinjeni po neuspelem državnem udaru13. in 14. maja 2015, spet začnejo delovati in naj se umaknejo obtožbe proti novinarjem, obtoženim, da so posredno ali neposredno sodelovali pri spodletelem udaru;

16.

je še posebej zaskrbljen zaradi izredno pogoste diskriminacije in kriminalizacije lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Burundiju; ponovno poudarja, da je vprašanje spolne usmerjenosti del svobode izražanja in pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, skladno s katerim je treba spoštovati načelo enakosti in nediskriminacije ter zagotavljati svobodo izražanja; zato poziva burundijsko skupščino in vlado, naj razveljavita člene kazenskega zakonika, ki diskriminirajo te osebe;

17.

poudarja, da ima kriza hude posledice za otroke, in poziva Komisijo, naj si z mednarodnimi partnerji še naprej prizadeva, da bodo zagotovljeni zdravstveno varstvo, tudi oskrba z osnovnimi zdravili, varen dostop do izobraževanja in varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja ter dostop do drugih socialnih storitev;

18.

pozdravlja napotitev opazovalcev in strokovnjakov Afriške unije za človekove pravice, da bi spremljali razmere na področju človekovih pravic, in poudarja, kako pomembno je sodelovanje z njimi, da bi jim olajšali izvajanje njihovega mandata; poleg tega poziva Mednarodno kazensko sodišče, naj v okviru svojih pristojnosti preišče domnevne kršitve človekovih pravic, zagrešene v času te krize;

19.

pozdravlja ciljno usmerjene sankcije, ki jih je sprejela EU skladno z odločitvijo Afriške unije o njihovi uvedbi, vključno s prepovedjo potovanja za Burundijce, ki s svojimi dejanji in izjavami prispevajo k trajanju nasilja in ovirajo prizadevanja za politično rešitev krize, in zamrznitvijo njihovih sredstev; poziva EU, naj te sankcije razširi na vse, ki s svojimi dejanji ogrožajo mir in stabilnost v tej regiji, netijo sovraštvo in kršijo sporazum iz Aruše;

20.

poziva EU in njene države članice, naj glede na potek javnih posvetovanj, ki se izvajajo v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, preučijo možnost o zamrznitvi vse nehumanitarne pomoči burundijski vladi, dokler vladne sile ne bodo prenehale čezmerno uporabljati sile in kršiti človekovih pravic, kot je poročal visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, in dokler ne bo politične rešitve na podlagi resničnega dialoga znotraj Burundija, in naj preusmerijo pomoč, da bi okrepile civilno družbo; meni, da bi se morala EU spopasti s temeljni vzroki za neenakost, revščino in kronično podhranjenost, da bi uresničili nedavno potrjene cilje trajnostnega razvoja;

21.

je globo zaskrbljenost, ker burundijski begunci še naprej množično bežijo v sosednje države; znova izraža podporo vsem humanitarnim organizacijam na kraju samem in sosednjim državam gostiteljicam; poziva mednarodno skupnost in humanitarne agencije, naj še naprej zagotavljajo podporo vsem, ki so zaradi tega konflikta postali begunci in razseljene osebe; pozdravlja, da se je EU obvezala povečati finančno podporo in humanitarno pomoč, da bi zadostili osnovnim potrebam teh ljudi;

22.

poziva Afriško unijo, Združene narode in EU, naj dosledno upoštevajo regionalno razsežnost in preprečijo nadaljnjo destabilizacijo te regije, tako da povečajo svojo prisotnost v njej, zlasti z ohranjanjem trajnega političnega dialoga med državami na tem območju; poziva Afriško unijo, naj v zvezi s tem skupaj z varnostnim svetom Združenih narodov razmisli o napotitvi mirovne misije pod afriškim vodstvom, če se bodo varnostne razmere in stanje na področju človekovih pravic v Burundiju še naprej slabšale;

23.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj si še naprej prizadeva za takojšnjo izpustitev burundijskega policista Richarda Spirosa Hagabimane, ki so ga nezakonito zaprli in mučili, ker kot policist 28. julija 2015 ni hotel streljati na množico;

24.

meni, da so za težave v Burundiju krivi tudi spori, povezani z nadzorom nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči, dohodkovno neenakostjo in diskriminacijo; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi odgovornega regulativnega okvira o tem, kako morajo gospodarske družbe spoštovati obveznosti na področju človekovih pravic in obveznosti glede socialnih in okoljskih standardov;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Burundija, Svetu ministrov AKP-EU, Komisiji, Svetu, Vzhodnoafriški skupnosti in vladam njenih držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.