This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/082/37
Case C-47/07 P: Appeal brought on 2 February 2007 by Masdar (UK) Ltd against the judgment of the Court of First Instance (Fifth Chamber) delivered on 16 November 2006 in Case T-333/03: Masdar (UK) Ltd v The Commission of the European Communities
Zadeva C-47/07 P: Pritožba, ki jo je 2. februarja 2007 vložila Masdar (UK) Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat) z dne 16. novembra 2006 v zadevi Masdar (UK) Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-333/03)
Zadeva C-47/07 P: Pritožba, ki jo je 2. februarja 2007 vložila Masdar (UK) Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat) z dne 16. novembra 2006 v zadevi Masdar (UK) Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-333/03)
UL C 82, 14.4.2007, p. 20–21
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
14.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 82/20 |
Pritožba, ki jo je 2. februarja 2007 vložila Masdar (UK) Ltd zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat) z dne 16. novembra 2006 v zadevi Masdar (UK) Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-333/03)
(Zadeva C-47/07 P)
(2007/C 82/37)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnica: Masdar (UK) Ltd (zastopnika: A. Bentley in P. Green, Barristers)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnice:
— |
naj se v celoti razveljavi sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. novembra 2006 v zadevi MASDAR (UK) Ltd. proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-333/03). |
— |
naj se Komisiji naloži, da pritožnici plača:
|
— |
naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Sodiščem prve stopnje. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica navaja, da je sodbo Sodišča prve stopnje (SPS) treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:
1. |
SPS je napačno uporabilo pravo, ko je glede pritožnice štelo, da je zgolj ravnala v skladu s pogodbenenimi obveznostmi do družbe Helmico, zaradi česar je SPS zavrnilo zahtevke pritožnice, ki so temeljili na neupravičeni obogatitvi in negotiorum gestio. S tem SPS ni upoštevalo upravičenja pritožnice, da razdre podizvajalsko pogodbo z dne 2. oktobra 1998. |
2. |
Ne glede na to, ali je pritožnica ravnala v skladu s pogodbeno obveznostjo do družbe Helmico ali ne, je SPS napačno uporabilo pravo s tem, da ni upoštevalo (i) dejstva, da Komisija ni bila v položaju običajnega pogodbenika, temveč je imela možnost izterjave, ki bi jo lahko izkoristila v skladu s finančno uredbo z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in (ii) načina, kako je Komisija izkoristila to možnost. |
3. |
SPS je s tem, da je štelo, (i) da za pritožnico ni moč šteti, da je ravnala v dobri veri, (ii) da je bila Komisija zmožna samostojno upravljati projekt in (iii) da se zahteva, da mora oseba, ki toži iz naslova negotiorum gestio, nujno ravnati brez vednosti gospodarja posla, napačno uporabilo pravo. |
4. |
Ugotovitve SPS glede zahtevkov na podlagi neupravičene obogatitve in negotiorum gestio na eni strani in glede zahtevka na podlagi upravičenega pričakovanja na drugi strani niso skladne. |
5. |
S tem, da je zavrnilo pritožničin zahtevek, ki je temeljil na malomarnosti oziroma krivdne odgovornosti, je SPS zmotno štelo, da pritožnica ni navedla zadostnih razlogov, glede na to, da zadeva sama po sebi govori o dejstvih te zadeve, zlasti o okoliščinah, v katerih Komisija izkorišča možnost izterjave v skladu s finančno uredbo. |
6. |
SPS je zmotno štelo, da (i) Sodišču niso bili predloženi dokazi, ki bi dokazovali, da je jamstvo, na katero se sklicuje pritožnica, bila dano na sestanku z dne 2. oktobra 1998, in da (ii) je zelo malo verjetno, da je bilo tako jamstvo dano. |
7. |
SPS je s tem, da je štelo, da je zaradi tega, ker Komisija ni zabeležila srečanja z dne 2. oktobra 1998, srečanje bilo neformalno, napačno uporabilo pravo in zaradi te napake zmotno ni upoštevalo možnosti, da je Komisija dala tako jamstvo na tak ali drugačen način. Dalje, SPS je napačno upoštevalo način, na katerega so bila izražena jamstva, in zmotno ni upoštevalo primernega okvira, namreč okvira, v katerem se je Komisija zavezala, da bo plačala za delo, ki je bilo opravljeno v skladu s pravilno oblikovanim pogodbenim določilom in za katerega je Komisija že imela finančna sredstva. |
(1) UL L 356, str.1.