Otrokove pravice v oboroženih spopadih

POVZETEK:

Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEH SMERNIC?

Zavezujejo EU, da obravnava kratko-, srednje- in dolgoročne vplive oboroženega spopada na otroke.

Njihov cilj je prepričati vlade in organizacije po svetu, da bi uporabljale humanitarno pravo in človekove pravice, ki varujejo otroke pred posledicami oboroženih spopadov.

Prav tako si prizadevajo, da bi ustavile novačenje otrok v oborožene sile in odpravo nekaznovanja kaznivih dejanj nad otroki.

KLJUČNE TOČKE

Delovna skupina Sveta za človekove pravice (COHOM) skupaj z drugimi pristojnimi skupinami določa, kje je potrebna pomoč na podlagi poročil vodij misij, vojaških poveljnikov in posebnih predstavnikov EU; poročil in priporočil Združenih narodov (ZN); ter informacij Evropske komisije o projektih, ki jih financira EU in so namenjeni otrokom v oboroženih spopadih (in obdobju po njih).
Da bi spodbudila in zavarovala otroke, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, EU v svojih odnosih z državami, ki niso članice EU, uporablja orodja, kot so diplomatske pobude, politični dialog, večstransko sodelovanje, usposabljanje na področju varstva otrok in kriznega upravljanja.
Revidirana izvedbena strategija za te smernice jih uresničuje v praksi.
EU vlaga v krepitev zmogljivosti za varstvo otrok, kot na primer leta 2014 v skupno pobudo z Mednarodnim skladom Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF), Zbirka orodij s področja otrokovih pravic: vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje. EU podpira in prispeva tudi h kampanji Otroci, ne vojaki, ki je bila uvedena leta 2014, njen cilj pa je do leta 2016 končati novačenje in preprečiti izkoriščanje otrok v spopadih.

OZADJE

Po navedbah Unicefa živi ena desetina vseh otrok na svetu na območjih, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, kar ogroža njegovo preživetje, razvoj in življenjske priložnosti. Za reševanje tega problema je na voljo mednarodna zakonodaja, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah: namen Izbirnega protokola k tej konvenciji je preprečiti, da bi se otroci znašli v položaju, v katerem jih prizadenejo oboroženi spopadi.

Cilj EU in njenih držav je upoštevati in uskladiti svoje ukrepe z drugimi organi, kot sta posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za otroke v oboroženih spopadih in Delovna skupina Varnostnega sveta ZN za otroke v oboroženih spopadih, da bi bil učinek kar največji. Drugi upoštevni standardi človekovih pravic in humanitarnega prava, ki vodijo ukrepanje EU pri varovanju otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, so navedeni v prilogi k tem smernicam.