Namen direktive je prilagoditi zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah tehnološkemu razvoju, zlasti informacijski družbi, obenem pa zagotoviti visoko stopnjo varstva intelektualne lastnine.
Prizadeva si za izvajanje dveh mednarodnih pogodb, ki sta bili sklenjeni decembra 1996: Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o avtorski pravici in Pogodba WIPO o izvedbah in fonogramih (glej zadevni povzetek).
Je ena od številnih direktiv in uredb, vključno z Direktivo 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (glej povzetek), Direktivo 2012/28/EU o osirotelih delih (glej povzetek) in Direktivo 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (glej povzetek), ki skupaj sestavljajo zakonodajo o avtorskih pravicah Evropske unije (EU).

KLJUČNE TOČKE

Direktiva usklajuje osnovne pravice avtorjev in sorodnih imetnikov pravic (pravico reproduciranja, pravico priobčitve javnosti in pravico distribuiranja) ter – v manjši meri – izjeme in omejitve teh pravic. Usklajuje tudi varstvo tehničnih ukrepov in podatkov za upravljanje pravic, sankcije ter pravna sredstva.

Pravica reproduciranja

Države članice EU morajo za spodaj naštete predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:

avtorjem za izvirnik in primerke njihovih del,
izvajalcem za posnetke* njihovih nastopov,
proizvajalcem fonogramov za njihove fonograme,
producentom prvega posnetka filmov za izvirnik in primerke njihovih filmov,
RTV organizacijam za posnetke njihovih oddaj ne glede na to, ali oddajajo po žici ali po radijskih valovih (brezžično), vključno s kablom ali satelitom.

Pravica priobčitve javnosti

Države članice morajo za avtorje predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti. To vključuje dajanje del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.

Države članice morajo prav tako za spodaj naštete predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo vsakršno obliko dajanja na voljo njihovih del javnosti:

izvajalcem za posnetke njihovih nastopov,
proizvajalcem fonogramov za njihove fonograme,
producentom prvega posnetka filmov za izvirnik in primerke njihovih filmov,
RTV organizacijam za posnetke njihovih oddaj ne glede na način oddajanja.

Pravica distribuiranja

Države članice morajo za avtorje predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo kakršno koli javno distribuiranje njihovih del ali primerkov dela.
Ta pravica distribuiranja se v EU izčrpa, kadar se prva prodaja ali prvi drug prenos lastništva tega dela v EU izvrši s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem.

Izjeme in omejitve

Direktiva navaja izčrpen seznam izjem in omejitev pravic, da bi olajšala uporabo zaščitene vsebine v določenih okoliščinah.

Obstaja obvezna izjema pravice reproduciranja za nekatera dejanja začasnega reproduciranja, ki so sestavni in nujni del tehnološkega procesa (začasni primerki) ter katerih namen je omogočiti zakonito uporabo ali prenos dela ali drugega predmeta v omrežju med tretjimi strankami preko posrednika.

Vse druge izjeme in omejitve, povezane s pravicama reproduciranja in priobčitve javnosti, niso obvezne (države članice se lahko odločijo, ali jih bodo izvajale ali ne) in se nanašajo zlasti na „javno“ domeno. Za tri od teh izjem – reprografijo*, reproduciranje za privatno uporabo in reproduciranje oddaj, ki ga izvajajo socialne institucije – morajo imetniki pravic dobiti pravično nadomestilo.
Če države članice predvidijo izjeme in omejitve pravice reproduciranja, lahko predvidijo podobne izjeme za pravico distribuiranja.

Pravno varstvo

Države članice morajo predvideti ustrezno pravno varstvo proti izognitvi katerim koli dejanskim tehničnim ukrepom v zvezi z deli ali drugimi predmeti.
To pravno varstvo se nanaša tudi na proizvodnjo, uvoz, distribuiranje, prodajo naprav ali izvajanje storitev, ki bi prispevali k izognitvi tehničnim ukrepom.

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

Države članice morajo predvideti pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno brez dovoljenja izvaja katero koli od naslednjih dejanj:

odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic;
distribuiranje, oddajanje, priobčenje ali dajanje na voljo del ali drugih varovanih predmetov, s katerih so bili odstranjeni elektronski podatki za upravljanje pravic.

Sankcije in pravna sredstva

Države članice morajo predvideti ustrezne sankcije in pravna sredstva v primeru kršitev pravic, ki jih usklajuje ta direktiva. Zagotoviti morajo, da lahko imetniki pravic zahtevajo sodno odredbo proti posrednikom, katerih storitve uporablja tretja stranka in s tem krši avtorske ali sorodne pravice.

Sprememba Direktive 2001/29/ES

Direktiva 2001/29/ES je bila dvakrat spremenjena z:

Direktivo (EU) 2017/1564, to je direktivo o dovoljenih uporabah določenih del, zaščitenih z avtorsko pravico, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (glej povzetek), s katero se izvaja Marakeška pogodba v EU (glej povzetek). Ta direktiva določa obvezno izjemo za pravice, ki so harmonizirane s pravom Unije ter so relevantne za uporabe in dela, ki jih zajema Marakeška pogodba. Te pravice vključujejo zlasti pravice reproduciranja, posredovanja javnosti, dajanja na voljo javnosti, distribuiranja in posojanja. Sprememba pojasnjuje, da se člen 5(3)(b) Direktive 2001/29/ES, ki državam članicam dovoljuje, da predvidijo izjeme ali omejitve v korist invalidov, uporablja v primerih, ki jih ne zajema Direktiva 2017/1564;
Direktivo (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU (glej povzetek). Člen 24 pojasnjuje, da se lahko države članice oprejo na izjeme in omejitve iz člena 5(2)(c) in člena 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES, ki se nanašajo na dejanja reproduciranja, ki jih izvedejo javno dostopne knjižnice, izobraževalne ustanove, muzeji ali arhivi in katerih cilj ni neposredna ali posredna ekonomska ali komercialna korist, ter na uporabo izključno v namen ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju, brez poseganja v izjeme in omejitve iz Direktive 2019/790/ES.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Direktiva 2001/29/ES se uporablja od 22. junija 2001, države članice pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 22. decembra 2002.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope – avtorska pravica (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Posnetek: delo, vsebovano v primerku, v katerem ga lahko drugi vidijo ali iz katerega ga lahko kopirajo (npr. v materialnem nosilcu, kot je posnetek).

Reprografija: teorija in praksa kopiranja in reproduciranja dokumentov in slikovnega gradiva.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10–19).

Nadaljnje spremembe Direktive 2001/29/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2019/789/EU o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov (UL L 130, 17.5.2019, str. 82–91).

Direktiva 2019/790/EU o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (UL L 130, 17.5.2019, str. 92–125).

Uredba 2017/1128/EU o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (UL L 168, 30.6.2017, str. 1–11) („uredba o prenosljivosti“).

Glej prečiščeno različico.

Uredba 2017/1563 o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja (UL L 242, 20.9.2017, str. 1–5) (uredba o izvajanju Marakeške pogodbe v EU).

Direktiva 2017/1564 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (UL L 242, 20.9.2017, str. 6–13) (direktiva o izvajanju Marakeške pogodbe v EU).

Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72–98) („direktiva o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic“).

Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5–12) („direktiva o osirotelih delih“).

Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (Kodificirana različica) (UL L 111, 5.5.2009, str. 16–22) („direktiva o programski opremi“).

Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (kodificirano besedilo) (UL L 376, 27.12.2006, str. 28–35) („direktiva o pravici dajanja v najem in pravici posojanja“).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (Kodificirana različica) (UL L 372, 27.12.2006, str. 12–18) („direktiva o trajanju varstva“).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45–86) („direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine“). Besedilo ponovno objavljeno v popravku (UL L 195, 2.6.2004, str. 16–25).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L 272, 13.10.2001, str. 32–36) („direktiva o sledni pravici“).

Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20–28) („direktiva o bazah podatkov“).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L 248, 6.10.1993, str. 15–21) („direktiva o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji“).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 23.09.2021

Top