Člen 216 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa pogoje, pod katerimi lahko Evropska unija (EU) sklene sporazume z državami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami.
Člen 288 PDEU določa različne vrste pravnih aktov, ki jih lahko sprejme EU.
Člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da so temeljne pravice kot splošna načela del prava EU.

KLJUČNE TOČKE

Pravo EU ima tri vire: primarno pravo, splošna načela prava EU in sekundarno pravo (natančneje določeno v hierarhiji pravnih aktov).

Primarno pravo

Glavni vir primarnega prava so pogodbe o ustanovitvi EU: PEU, PDEU in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Te pogodbe določajo delitev pristojnosti (pooblastila) med EU in državami članicami EU ter opisujejo pooblastila institucij EU. Določajo torej pravni okvir, v katerem morajo pri izvajanju politik delovati institucije EU.
Primarno pravo vključuje tudi:
- pogodbe EU o spremembi,
- protokole k ustanovitvenim pogodbam in k pogodbam o spremembi,
- pogodbe o pristopu novih držav članic k EU,
- Listino o temeljnih pravicah (od Lizbonske pogodbe dalje – decembra 2009).

Splošna pravna načela

To so lahko nezapisani viri prava, nastali na podlagi sodne prakse Sodišča Evropske unije (Sodišče EU).
Splošna načela prava EU so lahko tudi posledica ustavnih tradicij, skupnih državam članicam. Pogodbe izrecno navajajo temeljne pravice, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot splošna načela prava EU.

Sekundarno pravo

Sekundarno pravo zajema pravne akte, ki se lahko razdelijo na dve kategoriji:

tiste, ki so navedeni v členu 288 PDEU: uredbe, direktive, sklepi, mnenja in priporočila;
tiste, ki niso navedeni v členu 288 PDEU: netipični pravni akti, kot so poslovniki institucij in medinstitucionalni sporazumi.

Tudi mednarodni sporazumi z državami zunaj EU ali z mednarodnimi organizacijami so sestavni del prava EU. Ti so ločeni od primarnega prava in sekundarne zakonodaje. V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Meryem Demirel proti Stadt Schwäbisch Gmünd (zadeva 12/86) imajo lahko neposreden učinek in večjo pravno veljavo kot sekundarna zakonodaja, ki se mora zato uskladiti z njimi. Njihova pravila imajo neposredni učinek, če vsebujejo jasno in natančno obveznost, ki ni pogojena s sprejetjem katerega koli poznejšega ukrepa.

Drugi viri prava EU

Ti vključujejo:

sodno prakso Sodišča EU,
mednarodno pravo – pogosto vir navdiha Sodišču EU pri razvoju sodne prakse. Sodišče EU navaja pisno in običajno pravo.

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov V – Mednarodni sporazumi – Člen 216 (UL C 202, 7.6.2016, str. 144).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 2 – Pravni akti Unije, postopki za sprejetje in druge določbe – Oddelek 1 – Pravni akti Unije – Člen 288 (prejšnji člen 249 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 171).

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov I – Skupne določbe – Člen 6 (prejšnji člen 6 PEU) (UL C 202, 7.6.2016, str. 19).

Zadnja posodobitev 21.04.2022

Top