Namen je okrepiti skupno evropsko pravosodno kulturo, ki temelji na pravni državi, temeljnih pravicah in medsebojnem zaupanju.
Zato določa evropsko strategijo za usposabljanje na področju pravosodja z ukrepi za spodbujanje pravilne in učinkovite uporabe prava EU.

KLJUČNE TOČKE

Strategija opredeljuje naslednja področja in vsebuje priporočila za vse udeležene (ponudnike usposabljanj, Evropsko komisijo, deležnike in pravosodne mreže).

Zahteve za usposabljanje o pravu EU

Spodbujanje skupne kulture pravne države. Dobro usposobljeni delavci imajo pomembno vlogo pri krepitvi kulture in uporabi pravne države.
Varovanje temeljnih pravic. Listina EU o temeljnih pravicah bi se morala udejanjati v vsakdanjem življenju ljudi in razumeti bi bilo treba njeno razmerje z nacionalnim pravom ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Povečanje digitalizacije pravosodja. Pri tem poklicu je treba bolje razumeti in uporabljati digitalna orodja ter umetno inteligenco.
Sledenje razvoju prava EU. Delavci morajo biti seznanjeni z razvojem na področju prava v EU, zlasti na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja, varnosti, terorizma in organiziranega kriminala, procesnih pravic posameznikov in pravic žrtev ter izvajanja zakonodaje o enotnem trgu in okoljske zakonodaje.
Opremljanje delavcev za spopadanje z novimi izzivi. Terorizem in kibernetski kriminal se nenehno širita, spreminjajoči se vzorci dela pa vplivajo na delovno in socialno pravo.

Potrebni elementi poleg prava EU

Omogočanje pravosodnim delavcem, da pridobijo večdisciplinarne sposobnosti. Te segajo od „sodnih veščin“* do nepravnega znanja in znanja pravnega jezika.

Povečano, širše in bolj ciljno usmerjeno usposabljanje za delavce, ki uporabljajo pravo EU

Prilagajanje ciljev. Sodniki in tožilci sta glavni ciljni skupini skupaj z osebjem sodišč in tožilstev, odvetniki, notarji in sodnimi izvršitelji.
Izboljšanje usposabljanja o pravu EU v drugih poklicih. Zaporniško osebje, uradniki za pogojni odpust, mediatorji, sodni izvedenci, upravitelji v postopkih zaradi insolventnosti in sodni tolmači/prevajalci potrebujejo znanje o ustreznem področju prava EU.

Visokokakovostno, učinkovito usposabljanje

Spodbujanje trdne metodologije, prožni odzivi na različne izzive, stalno spremljanje, izpostavljenost delavcev različnim oblikam učenja in ocenjevanje rezultatov.

Usposabljanje za mlade delavce

Zagotavljanje novim delavcem v pravosodju, da pridobijo osnovno znanje o pravnem sistemu in pravni kulturi EU. To bi moralo vključevati sistemske elemente prava EU, temeljne pravice, pravno državo, „sodne veščine“ in znanje jezika.

Skupna odgovornost

Podpiranje nacionalnih deležnikov, ki nosijo primarno odgovornost. Ponudniki usposabljanja, pravosodna ministrstva in regulirani poklici zahtevajo ustrezne vire za doseganje pristne kulture, v kateri se usposabljanje razume kot naložba.
Spodbujanje mrež strokovnjakov za pravo EU. Delavci bi morali imeti možnost, da se obrnejo na kolege v nacionalnih mrežah, ki jim lahko zagotovijo pravno strokovno znanje o vprašanjih v zvezi z EU.
Uporaba edinstvene vloge Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju. Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju je s potrebnim financiranjem najprimernejša za koordiniranje nacionalnih in čezmejnih dejavnosti usposabljanja.
Akterji na ravni EU kot multiplikatorji. Akademija za evropsko pravo, Evropski inštitut za javno upravo ter različne mreže delavcev s področja prava EU in pravosodja bi morale spodbujati dejavnosti usposabljanja ter razširjati gradiva in izkušnje.
Zagotavljanje podpore Komisije. Finančna sredstva EU so na voljo za projekte z evropsko razsežnostjo, ki segajo od usposabljanja izvajalcev usposabljanja in spodbujanja čezmejnih konzorcijev do obravnavanja prednostnih področij EU, preizkušanja novih zamisli in odzivanja na posebne potrebe.
Ciljna usmerjenost na delavce v pravosodju zunaj EU. Evropsko usposabljanje na področju pravosodja vključuje tudi države kandidatke in potencialne države kandidatke, zlasti na Zahodnem Balkanu, in bi lahko vključevalo druge države nečlanice EU, zlasti Afriko in Latinsko Ameriko.
Spremljanje. Komisija poroča o napredku strategije in sodeluje z deležniki za izboljšanje zbiranja in analize podatkov.

OZADJE

Lizbonska pogodba je EU podelila vlogo na področju usposabljanja sodnikov in sodnega osebja v civilnih in kazenskih zadevah. Komisija je leta 2011 objavila sporočilo z naslovom „Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju“.

Zadnje sporočilo temelji na doseženem napredku. Poudarja potrebo po usposabljanju na področju pravosodja, zlasti glede na poslabšanje stanja pravne države, napade na temeljne pravice v nekaterih državah članicah EU, povečanje digitalizacije in možnost pridružitve Zahodnega Balkana EU.

KLJUČNI POJMI

Sodne veščine. Način, kako sodniki opravljajo svoje delo, vključno z vsem, česar ni mogoče prebrati v zakonikih, dokazih ali postopkih.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 (COM(2020) 713 final, 2.12.2020).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020) 580 final, 30.9.2020).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Krepitev pravne države v Uniji – Načrt za ukrepanje (COM(2019) 343 final, 17.7.2019).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij –Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – Nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju (COM(2011) 551 final, 13.9.2011).

Zadnja posodobitev 02.05.2022

Top