—

za Partner Apelski Dariusz T. Krześniak, odvetnik,

—

za Zarząd Oczyszczania Miasta K. Wąsik, pravni svetovalec,

—

za Remondis sp. z o.o. in MR Road Service sp. z o.o. K. Kamiński in K. Dajczer, pravna svetovalca,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, M. Szwarc in D. Lutostańska, agenti,

—

za špansko vlado M. J. García-Valdecasas Dorrego, agentka,

—

za latvijsko vlado I. Kalniņš in I. Ņesterova, agenta,

—

za Evropsko komisijo K. Herrmann in A. Tokár, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2, 44 in 48(3) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Partner Apelski Dariusz (v nadaljevanju: Partner) in Zarząd Oczyszczania Miasta (uprava za mestno komunalo, v nadaljevanju: uprava za komunalo v Varšavi) zaradi izključitve prvega iz postopka oddaje javnega naročila v zvezi s celovitim mehanskim čiščenjem cest Varšave (Poljska) v obdobju od 2014 do 2017.

3

V uvodni izjavi 46 Direktive 2004/18 je navedeno:

„Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajo naročila: ‚najnižja cena‘ in ‚ekonomsko najugodnejša ponudba‘.

Da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil, je primerno določiti, na podlagi sodne prakse, obveznost zagotavljanja potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. […]“

4

Člen 2 te direktive, naslovljen „Načela za oddajo naročil“, določa:

„Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.“

5

Člen 44 navedene direktive, naslovljen „Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil“, določa:

„1.   Naročila se morajo oddati na podlagi meril za ocenjevanje iz členov 53 in 55, upoštevajoč člen 24, potem ko naročniki preverijo sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni po členih 45 in 46, v skladu s pogoji za udeležbo glede na gospodarski in finančni položaj, strokovno in tehnično znanje ali sposobnost iz členov 47 do 52 ter, kjer je to primerno, v skladu z nediskriminacijskimi pravili in kriteriji iz odstavka 3.

2.   Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.

Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Te minimalne stopnje se morajo navesti v javnem naročilu.

[…]“

6

Člen 47 Direktive 2004/18, naslovljen „Ekonomski in finančni položaj“, v odstavku 2 določa:

„Gospodarski subjekt se lahko – če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom – sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer za izvedbo posla, ki ga bodo za ta namen opravili ti subjekti.“

7

Člen 48 te direktive, naslovljen „Tehnična in/ali poklicna sposobnost“, določa:

„1.   Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:

[…]

3.   Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predstavitvijo obveznosti navedenih subjektov, da gospodarskemu subjektu dajo na voljo potrebna sredstva.

[…]“

8

Člen 51 Direktive 2004/18, naslovljen „Dodatni dokumenti in informacije“, določa:

„Naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov, da predložijo dodatke k potrdilom, ki se zahtevajo v skladu s člen[i od] 45 [do] 50.“

9

Člen 54 te direktive, naslovljen „Uporaba elektronskih dražb“, določa:

„1.   Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.

[…]

4.   Pred začetkom postopka elektronske dražbe morajo naročniki opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.

Vsi ponudniki, ki so predložili dopustne ponudbe, se po elektronski poti hkrati povabijo k predložitvi novih cen in/ali novih vrednosti; […]

[…]

8.   Po zaključku elektronske dražbe morajo naročniki oddati naročilo v skladu s členom 53 na podlagi izidov elektronske dražbe.

Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.“

10

V uvodni izjavi 2 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18 (UL L 94, str. 65) je navedeno:

„[P]regledati in posodobiti [bi bilo treba] pravila o javnem naročanju, sprejeta v skladu z […] Direktivo 2004/18/ES […], da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri javnih naročilih […]“ Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili pravno varnost in upoštevali nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

11

Člen 63 Direktive 2014/24, naslovljen „Uporaba zmogljivosti drugih subjektov“, določa:

„1.   Glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz člena 58(3) ter pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58(4) lahko gospodarski subjekt po potrebi za posamezno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo iz točke (f) dela II Priloge XII ali ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabljati zmogljivosti drugih subjektov, javnemu naročniku dokaže, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

[…]

2.   Javni naročniki lahko v zvezi z javnimi naročili gradenj, javnimi naročili storitev in javnimi naročili blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahtevajo, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam […].“

12

Člen 90(1) te direktive določa:

„Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 18. aprila 2016. […]“

13

Direktiva 2004/18 je bila v poljski pravni red prenesena z zakonom o javnih naročilih (Dz. U. iz leta 2013, poglavja 907, 984, 1047 in 1473 ter poglavje 423, v nadaljevanju: zakon o JN).

14

Člen 26(2b) zakona o JN določa:

„Gospodarski subjekt se lahko sklicuje na znanje in izkušnje, na tehnično sposobnost, na osebje, ki je usposobljeno za izvedbo naročila, ali na finančni položaj drugih podjetij, in sicer ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvajanje naročila, med drugim tako, da predloži pisno izjavo teh podjetij, da mu bodo za obdobje uporabe, ki ustreza izvajanju naročila, dala na voljo potrebna sredstva […]“

15

Člen 83(2) in (3) zakona o JN določa:

„2.   Naročnik lahko dopusti možnost oddaje delne ponudbe, če je predmet naročila mogoče deliti.

3.   V primeru, navedenem v odstavku 2, lahko gospodarski subjekt odda delne ponudbe za en ali več delov naročila, razen če je naročnik določil najvišje število delov naročila, za katere lahko en gospodarski subjekt predloži delne ponudbe.“

16

Člen 91b(1) zakona o JN določa:

„Naročnik vse gospodarske subjekte, ki so predložili ponudbo, ki ni bila zavrnjena, v elektronski obliki pozove k sodelovanju na elektronski dražbi.“

17

Člen 93(1), točka 7, zakona o JN določa:

„Naročnik mora razveljaviti postopek oddaje naročila, če […] gre za nepopravljivo napako v postopku, zaradi katere ni mogoče skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki je ne bi bilo mogoče razglasiti za nično.“

18

Člen 1(6) uredbe predsednika vlade z dne 19. februarja 2013 o vrsti dokumentov, ki jih naročnik lahko zahteva od gospodarskega subjekta in o načinu predložitve teh dokumentov (Dz. U. iz leta 2013, poglavje 231) določa:

„Če se gospodarski subjekt, da bi dokazal, da izpolnjuje pogoje iz člena 22(1) [zakona o JN], sklicuje na sredstva drugih podjetij na podlagi določb člena 26(2b) [zakona o JN], lahko naročnik za namene presoje, ali bo gospodarski subjekt imel na voljo sredstva drugih podjetij, potrebna za ustrezno izvedbo naročila, oziroma ali povezava med gospodarskim subjektom in temi podjetji dejansko zagotavlja dostop do teh sredstev, zahteva:

19

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je uprava za komunalo v Varšavi decembra 2013 začela postopek za oddajo javnega naročila v zvezi s celovitim mehanskim čiščenjem cest Varšave pozimi in poleti v obdobju od 2014 do 2017. Čiščenje pozimi, ki je predmet tega naročila, obsega predvsem preprečevanje in odstranjevanje poledice s posipanjem in pluženjem cest, ki spadajo pod kategorije mestnih cest, čiščenje poleti pa zajema pometanje in mokro čiščenje ulic.

20

Uprava za komunalo v Varšavi se je odločila za postopek oddaje javnega naročila, ki se mora končati z elektronsko dražbo. Predmet navedenega naročila je bil razdeljen na osem delov, ki so zajemali različne mestne četrti Varšave, kar je vsem ponudnikom omogočalo, da predložijo ponudbo za celoto tega naročila ali delno ponudbo.

21

Kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, je moral vsak ponudnik, da bi upravičil svoje tehnične zmogljivosti, predložiti seznam zimskega čiščenja ulic z mokro tehnologijo, ki so ga opravljali v zadnjih treh letih pred iztekom roka za predložitev ponudbe. Skupna vrednost teh storitev je morala znašati najmanj 1.000.000 zlotov (PLN) (približno 224.442 EUR) za vsakega od osmih delov zadevnega naročila. Da bi predložil ponudbo za celoto tega naročila, je moral zato ponudnik dokazati, da je opravljal storitve najmanj v vrednosti 8.000.000 PLN (približno 1.795.537 EUR).

22

Potem ko je bil javni razpis objavljen v Uradnem listu Evropske unije, je podjetje Partner vložilo prijavo za celoto navedenega naročila in navedlo, da je v zadnjih treh letih zagotavljalo nudenje štirinajstih storitev, za dvanajst od njih je navedlo svoje lastne izkušnje, za dve pa izkušnje družbe PUM sp. z o.o. (v nadaljevanju: PUM) s sedežem v Grudziądzu (Poljska), mestu, ki je od Varšave oddaljeno približno 230 km.

23

Poleg tega je k svoji ponudbi priložilo zavezo družbe PUM, v skladu s katero naj bi zadnjenavedena svoje zmogljivosti dala na voljo podjetju Partner, zlasti svetovalne storitve, ki med drugim zajemajo usposabljanje zaposlenih zadnjenavedenega podjetja in pomoč pri reševanju težav, ki lahko nastanejo pri izvajanju zadevnega naročila. Podjetje Partner je tudi poudarilo, da bi moralo biti to sodelovanje za izvajanje tega naročila urejeno s pogodbo, sklenjeno med tema podjetjema.

24

Uprava za komunalo v Varšavi je 26. februarja 2014 podjetje Partner pozvala, naj podrobneje navede dejavnosti, ki naj bi jih opravljala družba PUM, in pojasni vpliv, ki bi ga te dejavnosti lahko imele na kakovost in učinkovitost storitev, ki se opravljajo na območju Varšave, zlasti ob upoštevanju razdalje med Grudziądzom in Varšavo.

25

Ker uprava za komunalo v Varšavi ni bila zadovoljna z odgovorom podjetja Partner in ker je menila, da znanja in izkušenj družbe PUM ni mogoče dati na voljo zaradi nezmožnosti osebnega in učinkovitega sodelovanja navedene družbe pri izvajanju zadevnega naročila, je v pismu z dne 11. marca 2014 podjetje Partner pozvala, naj v zvezi s tem dopolni svojo dokumentacijo.

26

V odgovoru z dne 18. marca 2014 je podjetje Partner izrazilo nestrinjanje s pristopom uprave za komunalo v Varšavi in predlagalo, naj se njegova ponudba upošteva za namene oddaje vseh osmih delov navedenega naročila po določenem prednostnem vrstnem redu.

27

Uprava za komunalo v Varšavi je kljub temu v celoti zavrnila ponudbo podjetja Partner in končala postopek oddaje zadevnega naročila potem, ko je organizirala elektronsko dražbo.

28

Podjetje Partner je zato vložilo pritožbo pri Krajowa Izba Odwoławcza (nacionalni pritožbeni senat), da bi doseglo razveljavitev odločbe, s katero je bilo izključeno iz postopka oddaje zadevnega naročila, in odločbe o izbiri najugodnejše ponudbe za različne dele tega naročila. Poleg tega je predlagalo, naj se ponudbe, ki so bile predložene v okviru tega postopka oddaje naročila, ponovno preučijo, in naj se ponovi elektronska dražba.

29

V teh okoliščinah je Krajowa Izba Odwoławcza (nacionalni pritožbeni senat) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

30

Predložitveno sodišče s prvim, drugim, tretjim, petim in šestim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu poziva k določitvi pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za to, da se lahko gospodarski subjekt sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov v smislu člena 48(3) Direktive 2004/18, in k pojasnitvi podrobnih pravil, v skladu s katerimi je treba konkretizirati dajanje na voljo potrebnih sredstev s strani teh subjektov in torej njihovo morebitno sodelovanje pri izvajanju zadevnega naročila.

31

Za odgovor na ta vprašanja je treba najprej opozoriti, da v skladu s členom 44(1) Direktive 2004/18 naročniki preverijo sposobnost kandidatov in ponudnikov v skladu z merili iz členov od 47 do 52 te direktive.

32

Poleg tega člen 44(2), prvi pododstavek, navedene direktive določa, da lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva minimalno stopnjo ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in/ali poklicne sposobnosti v skladu s členoma 47 in 48 te direktive.

33

V skladu z ustaljeno sodno prakso člena 47(2) in 48(3) Direktive 2004/18 vsakemu gospodarskemu subjektu dajeta pravico, da se za določeno javno naročilo sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, če se naročniku dokaže, da bo imel kandidat ali ponudnik dejansko na voljo sredstva teh subjektov, ki so potrebna za izvedbo naročila (glej v tem smislu sodbo Swm Costruzioni 2 in Mannocchi Luigino, C‑94/12, EU:C:2013:646, točki 29 in 33).

34

Taka razlaga je v skladu s ciljem vzpostavitve čim večje konkurence na trgu javnih naročil, ki mu sledijo direktive na tem področju in ki ni le v interesu gospodarskih subjektov, ampak tudi naročnikov. Taka razlaga tudi olajšuje vključitev malih in srednje velikih podjetij na trg javnih naročil, k čemur stremi tudi Direktiva 2004/18, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 32 (sodba Swm Costruzioni 2 in Mannocchi Luigino, C‑94/12, EU:C:2013:646, točka 34 in navedena sodna praksa).

35

Iz tega izhaja, da je pravica, določena v členih 47(2) in 48(3) navedene direktive, ob upoštevanju pomena, ki ga ima v okviru zakonodaje Unije na področju javnih naročil, splošno pravilo, ki ga morajo naročniki upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti preverjanja sposobnosti ponudnika za izvedbo določenega naročila.

36

V teh okoliščinah dejstva, da se gospodarski subjekt v skladu s členom 48(3) Direktive 2004/18 lahko sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, „če je to primerno“, ni mogoče razlagati tako, da lahko ta subjekt zmogljivosti tretjih subjektov uporablja le izjemoma, kot se zdi, da med drugim namiguje predložitveno sodišče.

37

Vendar je treba na prvem mestu pojasniti, da je ponudnik sicer svoboden pri vzpostavljanju povezav s subjekti, na zmogljivosti katerih se sklicuje, in pri izbiri pravne narave teh povezav, vendar mora kljub temu dokazati, da ima dejansko na voljo njihova sredstva, ki niso v njegovi lasti in ki so nujna za izvedbo določenega naročila (glej v tem smislu sodbo Holst Italia, C‑176/98, EU:C:1999:593, točka 29 in navedena sodna praksa).

38

Tako se v skladu s členoma 47(2) in 48(3) Direktive 2004/18 ponudnik ne more sklicevati na zmogljivosti drugih subjektov, da bi zgolj formalno izpolnil pogoje, ki jih zahteva naročnik.

39

Na drugem mestu, kot je Sodišče že razsodilo, določbe Direktive 2004/18 ne nasprotujejo temu, da se izvrševanje pravice, določene v členih 47(2) in 48(3) te direktive, v izjemnih okoliščinah omeji (glej v tem smislu sodbo Swm Costruzioni 2 in Mannocchi Luigino, C‑94/12, EU:C:2013:646, točka 36).

40

Ni mogoče namreč izključiti, da so gradnje specifične in da zahtevajo določeno zmogljivost, ki je ni mogoče doseči s kumuliranjem manjših zmogljivosti več subjektov. V takem primeru bi lahko naročnik tako na podlagi člena 44(2), drugi pododstavek, Direktive 2004/18 utemeljeno zahteval, da minimalno stopnjo zadevne zmogljivosti doseže en sam gospodarski subjekt ali eventualno s sklicevanjem na omejeno število gospodarskih subjektov, če bi bila ta zahteva povezana in sorazmerna s predmetom zadevnega javnega naročila (sodba Swm Costruzioni 2 in Mannocchi Luigino, C‑94/12, EU:C:2013:646, točka 35).

41

Prav tako ni mogoče izključiti, da v posebnih okoliščinah, ob upoštevanju narave in ciljev določenega naročila, zmogljivosti, ki jih ima tretji subjekt in ki so nujne za izvedbo določenega naročila, ni mogoče prenesti na ponudnika. Zato se v takih okoliščinah ponudnik na navedene zmogljivosti lahko sklicuje, le če tretji subjekt neposredno in osebno sodeluje pri izvedbi zadevnega naročila.

42

V obravnavani zadevi predložitveno sodišče izraža dvome v zvezi z vprašanjem, ali je zmogljivosti družbe PUM mogoče veljavno prenesti na podjetje Partner, tako da je z njimi mogoče zagotoviti sredstva, potrebna za izvedbo naročila iz postopka v glavni stvari, v skladu s členom 48(3) Direktive 2004/17, ob upoštevanju okoliščine, da se ta zagotovitev konkretizira zgolj z opravljanjem dejavnosti svetovanja in usposabljanja, brez vsakršnega neposrednega sodelovanja družbe PUM pri izvedbi tega naročila.

43

V zvezi s tem je treba poudariti, da je predmet javnega naročila iz postopka v glavni stvari, ki je opisano v točki 19 te sodbe, celovito mehansko čiščenje cest Varšave pozimi in poleti štiri zaporedna leta.

44

Iz predložitvene odločbe je, natančneje, v zvezi s čiščenjem pozimi, razvidno, da ta storitev zahteva posebne zmogljivosti ter poglobljeno znanje topografije Varšave, predvsem pa zahteva sposobnost takojšnjega odziva, da se v določenem času doseže nek standard vzdrževanja cest.

45

Poleg tega navedena storitev temelji na uporabi posebne tehnologije, ki zahteva določeno raven izkušenj in brezhibno sposobnost uporabe te tehnologije, ki sama omogoča ustrezno izvedbo naročila iz postopka v glavni stvari in pri tem preprečuje nevarne posledice za cestni promet.

46

V teh okoliščinah konkretna uresničitev takega naročila zahteva posredovanje izkušenega osebja, ki tudi z neposrednim opazovanjem stanja površin cest in z odčitki, izvedenimi na kraju samem, zna predvidevati oziroma se vsekakor ustrezno odzove na posebne potrebe tega naročila.

47

Ob upoštevanju predmeta naročila iz postopka v glavni stvari in njegovih ciljev pa ni mogoče izključiti, da želenega sodelovanja družbe PUM, katerega vsebina bi bila zgolj opravljanje dejavnosti svetovanja in usposabljanja, ni mogoče šteti kot zadostno, da se podjetju Partner zagotovi dejansko razpoložljivost sredstev, potrebnih za izvedbo navedenega naročila, v smislu sodne prakse, navedene v točki 33 te sodbe. To še toliko bolj upravičuje okoliščina, da je sedež družbe PUM, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, v Grudziądzu, torej približno 320 km od Varšave.

48

V teh okoliščinah mora predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin naročila iz postopka v glavni stvari ugotoviti, ali je tako razpoložljivost mogoče izvesti tako, da so izpolnjene zahteve, ki jih postavlja navedena sodna praksa.

49

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov je treba na prvo, drugo, tretje, peto in šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člena 47(2) in 48(3) Direktive 2004/18 v povezavi s členom 44(2) te direktive razlagati tako, da:

50

Predložitveno sodišče želi s četrtim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 48(2) in (3) Direktive 2004/18 razlagati tako, da lahko naročnik v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji izrecno navede natančna pravila, v skladu s katerimi se lahko gospodarski subjekt sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov.

51

Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, kot je razvidno iz točk 33 in 49 te sodbe, da člena 47(2) in 48(3) Direktive 2004/18 dajeta vsakemu gospodarskemu subjektu pravico, da se sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, če se naročniku dokaže, da bo kandidat ali ponudnik dejansko imel na voljo sredstva teh subjektov, ki so nujna za izvedbo zadevnega naročila.

52

V ta namen mora ponudnik sicer dokazati, da ima dejansko na voljo njihova sredstva, ki niso v njegovi lasti in ki so nujna za izvedbo določenega naročila,vendar lahko ponudnik vseeno prosto izbere pravno naravo vezi, ki jih namerava vzpostaviti z drugimi subjekti, na katerih zmogljivosti za izvedbo tega naročila se sklicuje, in način dokazovanja obstoja teh vezi (sodba Ostas celtnieks, C‑234/14, EU:C:2016:6, točka 28).

53

Zato naročnik načeloma ne more nalagati izrecnih pogojev, ki lahko ovirajo izvrševanje pravice vsakega gospodarskega subjekta, da se sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, na primer tako, da vnaprej navede konkretna podrobna pravila, v skladu s katerimi se je mogoče sklicevati na zmogljivosti teh drugih subjektov. To velja še toliko bolj, ker je v praksi, kot pravilno poudarja Evropska komisija, očitno težko ali celo nemogoče, da bi gospodarski subjekt vnaprej predvidel vse mogoče scenarije glede uporabe zmogljivosti drugih subjektov.

54

Vendar je, kot je bilo priznano v odgovoru na prvo, drugo, tretje, peto in šesto vprašanje, ob upoštevanju predmeta zadevnega naročila in njegovih ciljev, izvrševanje te pravice mogoče omejiti v posebnih okoliščinah, kakršne so tiste, ki so navedene v točkah od 39 do 41 te sodbe.

55

V teh okoliščinah pa ni mogoče vnaprej izključiti, da bi naročnik za namene pravilne izvedbe zadevnega naročila lahko v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji izrecno navedel natančna pravila, ki gospodarskemu subjektu omogočajo, da se sklicuje na zmogljivosti tretjih subjektov.

56

Toda če se naročnik odloči, da bo to možnost izkoristil, mora zagotoviti, da so pravila, ki jih določi, povezana in sorazmerna s predmetom in cilji navedenega naročila.

57

Taka zahteva poleg tega omogoča zagotovitev spoštovanja načela preglednosti kar zadeva pravila, ki jih uporabi naročnik, obenem pa gospodarskim subjektom dopušča, da naročniku predlagajo alternativne načine uporabe zmogljivosti drugih subjektov, ki zagotavljajo, da je razpoložljivost navedenih zmogljivosti učinkovita.

58

Zato je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 48(2) in (3) Direktive 2004/18 razlagati tako, da lahko naročnik ob upoštevanju predmeta določenega naročila in njegovih ciljev v posebnih okoliščinah za namene pravilne izvedbe zadevnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji izrecno navede natančna pravila, v skladu s katerimi se gospodarski subjekt lahko sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, če so ta pravila povezana in sorazmerna s predmetom in cilji navedenega naročila.

59

Predložitveno sodišče želi s sedmim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18, razlagati tako, da nasprotujeta temu, da naročnik po odpiranju ponudb, predloženih v okviru postopka oddaje javnega naročila, ugodi predlogu gospodarskega subjekta – ki je predložil ponudbo za celoto zadevnega naročila – da se njegova ponudba upošteva za namene oddaje samo nekaterih delov tega naročila.

60

Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da morajo naročniki v skladu z uvodno izjavo 46 in členom 2 Direktive 2004/18 gospodarske subjekte obravnavati enako, brez diskriminacije in pregledno.

61

Prvič, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahtevata, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahtevata, da za vse ponudnike veljajo enaki pogoji. Drugič, namen zahteve po preglednosti je zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje naročnika. V skladu s to zahtevo morajo biti vse določbe in pogoji postopka oddaje javnega naročila v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji jasno, natančno in nedvoumno določeni, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter naročnik lahko dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale merila, ki veljajo za zadevno naročilo (glej v tem smislu sodbo Cartiera dell’Adda, C‑42/13, EU:C:2014:2345, točka 44 in navedena sodna praksa).

62

Poleg tega, kot je Sodišče že razsodilo, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter zahteva po preglednosti nasprotujejo kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da naročnik od ponudnika, katerega ponudba po njegovi oceni ni natančna ali v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil (sodba Manova, C‑336/12, EU:C:2013:647, točka 31 in navedena sodna praksa).

63

Vendar je Sodišče pojasnilo, da člen 2 Direktive 2004/18 ne nasprotuje temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak (sodba Manova, C‑336/12, EU:C:2013:647, točka 32 in navedena sodna praksa).

64

Za to se mora naročnik med drugim prepričati, da zaradi zahteve po pojasnilih glede ponudbe ne pride do tega, da zadevni ponudnik predloži ponudbo, ki bi se v resnici izkazala za novo ponudbo (glej v tem smislu sodbo Manova, C‑336/12, EU:C:2013:647, točka 36).

65

Poleg tega mora naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od kandidatov zahteva pojasnila ponudbe, kandidate obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več kandidatom, na katere je bila naslovljena (sodba Manova, C‑336/12, EU:C:2013:647, točka 37).

66

V obravnavani zadevi je, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, uprava za mestno komunalo v Varšavi, ki ni bila prepričana, ali ima podjetje Partner na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila iz postopka v glavni stvari, to podjetje, potem ko je predložilo svojo ponudbo, pozvala, naj podrobneje pojasni naravo sodelovanja družbe PUM pri izvedbi tega naročila.

67

V odgovor na to zahtevo po pojasnilih je podjetje PARTNER upravi za mestno komunalo v Varšavi predlagalo, naj – če bi se ugotovilo, da izkazane izkušnje niso zadostne – sredstva, na katera se je sklicevalo, po določenem prednostnem vrstnem redu pripiše vsakemu od osmih delov naročila iz postopka v glavni stvari, tako da se morebitna zavrnitev ne bi nanašala na celoto tega naročila, temveč samo na tiste dele, glede katerih zahtevani pogoji niso bili izpolnjeni.

68

Ni pa sporno, da tako obvestilo, v katerem gospodarski subjekt naročniku po odpiranju ponudb navede prednostni vrstni red delov zadevnega naročila, po katerem naj bi bila njegova ponudba ocenjena – daleč od tega, da bi pomenilo zgolj podrobno pojasnilo ali popravek očitnih vsebinskih napak v smislu sodne prakse, navedene v točki 63 te sodbe – v resnici pomeni bistveno spremembo, ki je bližje predložitvi nove ponudbe.

69

Iz tega izhaja, da naročnik gospodarskemu subjektu ne more omogočiti, da tako pojasni svojo prvotno ponudbo, sicer krši načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov ter z njimi povezano zahtevo po preglednosti, ki veljajo za naročnike v skladu s členom 2 Direktive 2004/18 (glej v tem smislu sodbo Cartiera dell’Adda, C‑42/13, EU:C:2014:2345, točka 43).

70

Iz navedenega izhaja, da je treba na sedmo vprašanje odgovoriti tako, da je treba načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18, razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te iz spora o glavni stvari, nasprotujeta temu, da naročnik po odpiranju ponudb, predloženih v okviru postopka oddaje javnega naročila, ugodi predlogu gospodarskega subjekta – ki je predložil ponudbo za celoto zadevnega naročila – da se njegova ponudba upošteva za namene oddaje samo nekaterih delov tega naročila.

71

Predložitveno sodišče želi z osmim in devetim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali je treba načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18, razlagati tako, da zahtevata razveljavitev in ponovitev elektronske dražbe, na katero gospodarski subjekt, ki je predložil sprejemljivo ponudbo, ni bil povabljen, in sicer tudi če ni mogoče ugotoviti, da bi sodelovanje izključenega subjekta na dražbi spremenilo njen izid.

72

V skladu z uvodno izjavo 14 in členom 1(7) Direktive 2004/18 uporaba elektronskih dražb naročnikom omogoča, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen.

73

V okviru tega postopka, kot je navedeno v tej uvodni izjavi, Direktiva 2004/18 izrecno zahteva, da elektronske dražbe potekajo ob spoštovanju načel enakega obravnavanja, prepovedi diskriminacije in preglednosti.

74

Za to, prvič, člen 54(4) Direktive 2004/18 določa, da ima vsak ponudnik, ki je predložil sprejemljivo ponudbo, pravico, da je povabljen k sodelovanju na elektronski dražbi, da predloži nove cene in/ali nove vrednosti.

75

Drugič, člen 54(8), drugi pododstavek, te direktive naročnikom izrecno prepoveduje, da bi, kadar se odločijo za organizacijo elektronske dražbe, ta postopek uporabljali nepravilno ali na tak način, da bi ovirali, omejevali ali izkrivljali konkurenco ali spreminjali predmet naročila, kakor je določen v objavljenem javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.

76

Iz tega izhaja, da če ponudnik predloži sprejemljivo ponudbo in tako izpolnjuje merila, navedena v javnem razpisu, mora naročnik v skladu s členom 54(4) Direktive 2004/18 zagotoviti izvrševanje pravice tega ponudnika, da sodeluje na elektronski dražbi, če je to primerno.

77

Če ta ponudnik ni povabljen k sodelovanju na navedeni dražbi, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 52 sklepnih predlogov, naročniku posledično nalagata, da to dražbo razveljavi in jo ponovi.

78

V zvezi s tem je treba pojasniti, da to velja ne glede na to, ali bi sodelovanje izključenega subjekta spremenilo izid zadevne dražbe.

79

Izvrševanje pravice ponudnika, da sodeluje na elektronski dražbi, namreč nikakor ne more biti odvisno od njenega izida in tako ne more biti vnaprej izključeno zaradi hipotetičnih preudarkov naročnika.

80

Drugače povedano, kot je navedel tudi Krajowa Izba Odwoławcza (nacionalni pritožbeni senat) v predložitveni odločbi, ni mogoče a priori izključiti, da bi gospodarski subjekt, ki ni bil pripuščen k sodelovanju na elektronski dražbi, predložil najugodnejšo ponudbo, tako da napaka, ki jo stori naročnik, nujno povzroči razveljavitev in ponovitev dražbe.

81

Zato je treba na osmo in deveto vprašanje odgovoriti, da je treba načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18, razlagati tako, da zahtevata razveljavitev in ponovitev elektronske dražbe, na katero gospodarski subjekt, ki je predložil sprejemljivo ponudbo, ni bil povabljen, in sicer tudi če ni mogoče ugotoviti, da bi sodelovanje izključenega subjekta na dražbi spremenilo njen izid.

82

Predložitveno sodišče želi z desetim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je določbe Direktive 2004/18 mogoče razlagati ob upoštevanju določb Direktive 2014/24, čeprav se rok za prenos zadnjenavedene direktive še ni iztekel in če njene določbe niso v nasprotju z Direktivo 2004/18.

83

Za odgovor na to vprašanje je treba najprej opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso načeloma uporabiti tisto direktivo, ki je bila veljavna takrat, ko je naročnik izbral vrsto postopka, ki ga bo uporabil, in dokončno odgovoril na vprašanje, ali se opravi predhodno povabilo k oddaji ponudb za oddajo javnega naročila. Kadar pa se rok za prenos direktive, nasprotno, izteče po tem datumu, se ta direktiva ne more uporabiti (sodba Impresa Pizzarotti, C‑213/13, EU:C:2014:2067, točka 31 in navedena sodna praksa).

84

V obravnavani zadevi je bil postopek oddaje zadevnega naročila objavljen 24. decembra 2013, medtem ko je bila Direktiva 2014/24 sprejeta šele 26. februarja 2014 in rok za njen prenos se bo v skladu z njenim členom 90 vsekakor iztekel 18. aprila 2016.

85

V teh okoliščinah se Direktiva 2014/24 za zadevo iz postopka v glavni stvari ne uporablja ratione temporis.

86

Poleg tega bi uporaba Direktive 2014/24 – ki, kot je razvidno že iz njenega naslova, razveljavlja Direktivo 2004/18 – pred iztekom roka za njen prenos državam članicam, pa tudi naročnikom in gospodarskim subjektom onemogočala, da bi imeli dovolj časa za prilagoditev novim določbam, ki jih ta direktiva uvaja.

87

Ob tem pa je treba poudariti, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, da želi predložitveno sodišče predvsem izvedeti, ali je treba člen 48(3) Direktive 2004/18 – ki vsakemu gospodarskemu subjektu daje pravico, da se za določeno naročilo sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov – razlagati ob upoštevanju vsebine člena 63(1) Direktive 2014/24, ki je določba, ki ustreza navedenemu členu 48.

88

V zvezi s tem je treba navesti, kot je to storilo predložitveno sodišče, da je besedilo člena 48(3) Direktive 2004/18 oblikovano na splošno in v njem niso izrecno navedena podrobna pravila, v skladu s katerimi se lahko gospodarski subjekt sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov v okviru postopka oddaje javnega naročila.

89

Člen 63(1) Direktive 2014/24 pa zdaj določa, da lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov, „le če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti“.

90

Čeprav je namen Direktive 2014/24 res, kot je med drugim navedeno v njeni uvodni izjavi 2, pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili pravno varnost in upoštevali nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča, pa člen 63 te direktive prinaša bistvene spremembe glede pravice gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov v okviru javnega naročila.

91

Člen 63(1) Direktive 2014/24, ki sicer sploh ne spada v kontinuiteto člena 48(3) Direktive 2004/18 in ne pojasnjuje njegovega področja uporabe, namreč uvaja nove pogoje, ki v prejšnji pravni ureditvi niso bili določeni.

92

V teh okoliščinah navedene določbe Direktive 2014/24 ni mogoče uporabiti kot merila za razlago člena 48(3) Direktive 2004/18, ker v obravnavani zadevi ne gre za razjasnitev dvoma v zvezi z razlago, ki bi se nanašala na vsebino zadnjenavedene določbe.

93

Drugačen pristop bi lahko prinesel nevarnost neupravičene predčasne uporabe nove pravne ureditve, različne od tistega iz Direktive 2004/18, kar bi bilo očitno v nasprotju z načelom pravne varnosti gospodarskih subjektov, to je načelom, katerega spoštovanje se želi z Direktivo 2014/24 sicer izrecno zagotoviti, kot je med drugim razvidno iz njene uvodne izjave 2.

94

Ob upoštevanju navedenega je treba na deseto vprašanje odgovoriti, da v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, določb člena 48(3) Direktive 2004/18 ni mogoče razlagati ob upoštevanju določb člena 63(1) Direktive 2014/24.

95

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: