EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.4.2016

COM(2016) 182 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

1.    OZADJE    

2.    SEKTOR PIŠČANČJEGA MESA    

2.1 Proizvodnja, trgovina in potrošnja v EU    

2.2 Vzrejna selekcija    

3.    GENSKA SELEKCIJA IN NJEN UČINEK NA DOBROBIT BROJLERJEV    

3.1 Genska selekcija: dednostni deleži in selekcijski pritisk    

3.2 Učinek na dobrobit živali    

3.3 Dobrobit živali in cilji selekcije    

4.    SEDANJE STANJE    

4.1 Razpoložljivi podatki o programih selekcije    

4.2 Genska raznovrstnost    

5.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

PRILOGA I: PROIZVODNJA PIŠČANČJEGA MESA V EU V OBDOBJU 2010–2014 (v 1 000 tonah)    

PRILOGA II: ŠTEVILO FARM BROJLERJEV V EU-27 LETA 2010    

PRILOGA III: PIRAMIDNA STRUKTURA KRIŽANJA ZA KOMERCIALNE BROJLERJE    

PRILOGA IV: LASTNOSTI V SEDANJIH PROGRAMIH SELEKCIJE BROJLERJEV    

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

1.OZADJE

V členu 6(1) Direktive (ES) 2007/43/ES 1  o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa je navedeno:

„Komisija na podlagi znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 31. decembra 2010 predloži poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, katerih posledica je slabo počutje piščancev. Po potrebi se temu poročilu lahko priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.“

S tem poročilom Komisija izpolnjuje to obveznost.

Komisija je zaradi priprave tega poročila leta 2010 zaprosila za znanstveno mnenje Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 2 , ki je bilo posodobljeno leta 2012 3 , in naročila ekonomsko študijo 4 , ki je bila končana leta 2013.

To poročilo obravnava le piščance, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2007/43/ES 5 .

Razlog za zamudo pri sprejetju tega poročila je nepričakovan dodatni čas, potreben za pridobitev celovitih znanstvenih in ekonomskih podatkov.

2.SEKTOR PIŠČANČJEGA MESA

2.1 Proizvodnja, trgovina in potrošnja v EU

Leta 2014 je proizvodnja piščančjega mesa v EU (piščanci za proizvodnjo mesa se imenujejo tudi brojlerji) dosegla 10,5 milijona ton, kar pomeni približno 6,5 milijarde ptic 6 in približno 12 % svetovne proizvodnje 7 .

Tri četrtine proizvodnje EU so skoncentrirane v sedmih državah članicah: na Poljskem, v Franciji, Združenem kraljestvu, Nemčiji, Španiji, Italiji in na Nizozemskem (glej Prilogo I).

Leta 2010 je bilo v državah EU-27 več kot 2,2 milijona farm brojlerjev. Od tega je bilo le 20 000 farm z več kot 5 000 brojlerji (glej Prilogo II).

Leta 2014 je bila stopnja samozadostnosti 8 v EU 103,9-odstotna. Trgovina znotraj EU v glavnem temelji na svežem piščančjem mesu. V trgovini s piščančjim mesom znotraj EU prevladuje Nizozemska (približno 30 % vseh čezmejnih premikov znotraj EU), sledijo ji Francija, Nemčija in Poljska.

Glavni kupci piščančjega mesa v EU so Nizozemska, Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija. Te štiri države predstavljajo tudi 62 % celotnega uvoza piščančjega mesa v EU, ki v glavnem obsega zamrznjeno surovo meso piščančjih prsi iz Brazilije ali zamrznjeno kuhano meso piščančjih prsi iz Tajske.

Piščančje meso je bilo leta 2014 s povprečno porabo 26,8 kg na prebivalca letno v EU po porabi na drugem mestu (približno 30 % skupne porabe mesa, za svinjskim mesom 9 ). Poraba piščančjega mesa še naprej narašča v skoraj vseh državah članicah.

2.2 Vzrejna selekcija

Sistem proizvodnje piščančjega mesa je zelo kompleksen in se začne, preden se piščanec izvali. Piščanci za proizvodnjo mesa so rezultat zapletenih genskih kombinacij, ki se izvedejo za več generacij vnaprej.

Z gensko selekcijo se ugotovi, katere ptice so najprimernejše za starše naslednje generacije. Z njo se določijo lastnosti, za katere se izbere posebna linija, s katero se bo zadostilo tržnemu povpraševanju.

Proizvodnja brojlerjev je rezultat križanja in vzreje v štirih korakih (glej Prilogo III). Podjetje za vzrejo v tem piramidnem proizvodnem postopku najprej opravi gensko selekcijo več čistih pasem (imenovanih tudi linija). Ptice odbranih čistopasemskih linij nato križajo in gojijo v okolju z visoko ravnjo biološke varnosti s statusom brez specifičnih patogenih organizmov ter jih geografsko razpršijo, da ne pride do kontaminacije, zaradi katere bi lahko nastale precejšnje gospodarske izgube in izgube genskih virov.

Za ptice čiste linije, ki bodo prispevale k naslednji generaciji, se po odbiri začne postopek razmnoževanja. Ta postopek obsega tri korake: prvega na ravni prastaršev, drugega na ravni starih staršev in tretjega na ravni starševske jate, ki bo proizvedla enodnevne piščance, ti pa bodo postali komercialni brojlerji.

Danes svetovni trg za matične skupine brojlerjev obvladuje le nekaj podjetij. Ta podjetja Komisiji niso razkrila podrobnosti o krajih za vzrejo ali plemenskih pticah, predvsem ker so te informacije po njihovem mnenju poslovno občutljive.

2.3 Modeli proizvodnje piščancev v EU

Industrija gojenja piščancev v EU v glavnem uporablja dva organizacijska modela: vertikalno povezano proizvodnjo in neodvisne dele proizvodne verige.

Pri vertikalno povezanem modelu več delov ali vse dele proizvodnje (vzreja, valilnica, nastanitev, obrat krme in obrat za predelavo) nadzoruje povezovalno podjetje. Povezovalec zagotavlja enodnevne piščance, krmo in včasih nastanitev, ptice pa so ves čas v njegovi lasti. Rejci dobijo plačan vnaprej določen znesek za delo in spremenljive stroške. Ta sistem se uporablja v Združenem kraljestvu, Italiji, Franciji in Španiji.

Pri drugem modelu neodvisnih delov vsak del prosto deluje na odprtem trgu in sam prevzema tveganja. Rejec je lastnik ptic in se bolj neposredno sooča s spreminjanjem cen krme in povpraševanja po perutninskem mesu. Ta sistem se uporablja na Nizozemskem in v Belgiji, v Nemčiji pa se uporabljata oba modela.

Genska selekcija je večinoma usmerjena v izpolnjevanje potrebe po hitro rastočih pticah, kar je prevladujoč sistem proizvodnje v EU.

Sektor piščančjega mesa v EU za ta namen uporablja hitro rastoče brojlerje. Ti dosežejo ciljno živo težo 2–2,5 kg v približno 35–45 dneh. Vendar obstajajo razlike glede na državo, regijo ali segment trga, ki ga je treba oskrbeti. Splošni trend v Evropi je gojenje brojlerjev, odbranih za hitro rast, v zaprtih in nadzorovanih sistemih vzreje s steljo ter samodejno oskrbo s krmo in vodo.

Del proizvodnje in s tem tudi del genske selekcije pa sta oblikovana tudi za počasi rastoče ptice.

Počasi rastoči brojlerji (od 70 do 81 dni) postajajo v zadnjih letih vse bolj zanimivi v številnih državah EU. Ti brojlerji se uporabljajo pri proizvodnji v prosti reji in ekološki pridelavi, pri katerih je gostota živali majhna, živali pa imajo tudi stalen dostop do površine na prostem. Vendar strokovnjaki iz tega sektorja menijo, da bodo počasi rastoči piščanci ostali nišni trg. Poleg tega obstaja še certificirana proizvodnja brojlerjev, ki se uvršča med običajno proizvodnjo brojlerjev in ekološko pridelavo ter pri kateri se počasi rastoči brojlerji zadržujejo v zaprtem prostoru do 56. dneva starosti. Statistika o točnem številu drugače rejenih brojlerjev (počasi rastočih ali certificiranih brojlerjev) v EU ni na voljo, vendar strokovnjaki iz tega sektorja ocenjujejo, da njihov tržni delež znaša od 5 do 10 % vse proizvodnje 10 .

3.GENSKA SELEKCIJA IN NJEN UČINEK NA DOBROBIT BROJLERJEV

Genska selekcija brojlerjev se je v zadnjih 50 letih precej spremenila. Zlasti stopnja rasti komercialnih brojlerjev se je zelo povečala, saj običajni brojlerji zdaj dosežejo telesno težo 1,5 kg v manj kot 30 dneh, v 50. letih prejšnjega stoletja pa je bilo za to potrebnih 120 dni. Prvotno je bila selekcija namenjena povečanju stopenj rasti in deleža mesa. Da bi se izognili neželenim posledicam enostranske proizvodne selekcije, je v zadnjih letih potekala tudi selekcija za odpornost proti nekaterim vrstam bolezni in lastnosti, povezane z dobrobitjo živali.

Večina z dobrobitjo povezanih težav brojlerjev je posledica več dejavnikov, kot so okoljski in genski dejavniki ter dejavniki upravljanja. V znanstvenih mnenjih se priznava, da so nekatere z dobrobitjo povezane težave pravzaprav povezane z genskimi dejavniki, druge pa v glavnem z okoljskimi dejavniki/dejavniki upravljanja, kot so gostota živali in kakovost stelje, svetloba in siromašnost okolja.

3.1 Genska selekcija: dednostni deleži in selekcijski pritisk

Organizirani so programi vzreje, da se komercialne jate oskrbijo z enodnevnimi brojlerji v okviru piramide razmnoževanja (glej oddelek 2.2). Piramida vzreje omogoča križanje gensko ločenih linij, da se izberejo določene lastnosti, vključene v genetski program. Odziv na eno generacijo selekcije je odvisen od dednostnih deležev 11  lastnosti in izvajanja selekcijskega pritiska (delež ptic z določeno lastnostjo, ki se uporabijo za starše naslednje generacije). Poleg tega napredek, dosežen z gensko selekcijo v linijskih jatah, ne zagotavlja podobne spremembe pri komercialnih brojlerjih, saj okolja, v katerih se komercialno gojijo brojlerji, niso enaka kot v jatah rejcev 12 .

Pri pridobivanju podatkov o dednih deležih selekcionirane lastnosti se pojavljajo velike težave, saj je za pridobitev zanesljivih podatkov potrebnih več sto ptic, poleg tega pa traja vsaj štiri leta, preden se genske spremembe pojavijo pri komercialnih jatah (glej Prilogo III).

Kadar se selekcija izvaja za več lastnosti hkrati, je odziv na selekcijo za posamezno lastnost manjši kot pri selekciji za le eno lastnost, s čimer se zmanjša selekcijski pritisk. Na primer, ob predpostavki, da program selekcije A vključuje stopnjo rasti in odpornost proti bolezni, program selekcije B pa le stopnjo rasti, bo odziv na selekcijo za stopnjo rasti v programu A počasnejši kot v programu B.

V preteklosti so bile proizvodne lastnosti edino merilo programov vzreje in selekcije. Stroški krme so najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na ekonomiko proizvodnje piščančjega mesa, zato je glavno merilo za selekcijo učinkovita konverzija krme 13 . Vendar se to v zadnjih letih spreminja, saj se poudarek vse bolj daje na neproizvodne lastnosti, kot so kakovost kosti, učinkovitost sistema srca in ožilja ter odpornost proti trebušni vodenici (ascitesu) (glej Prilogo IV).

Način vključevanja teh lastnosti v programe genske selekcije spada med poslovno občutljive informacije in ga vzrejna podjetja ne razkrivajo. Natančni selekcijski pritisk na proizvodne in neproizvodne lastnosti zato ni znan.

3.2 Učinek na dobrobit živali

V zadnjih desetletjih so se z gensko selekcijo spremenile številne presnovne in vedenjske lastnosti brojlerjev, posledica tega pa so različne z dobrobitjo povezane težave, opisane v nadaljevanju.

Noge in gibanje

Težave z nogami, ki vplivajo na gibalni sistem, kot so deformacije kosti in šepavost, so pomemben vzrok za majhno dobrobit brojlerjev in so lahko gensko pogojene. Agencija je poudarila, da se anomalije nog pojavljajo pri približno 30 % komercialnih intenzivno vzrejenih brojlerjev. Te biomehanične omejitve so verjetno posledica morfoloških sprememb, kot so hitra rast prsnih mišic, zaradi česar se težišče premakne naprej, in razmeroma kratke noge glede na telesno težo ptice.

V zadevnem znanstvenem mnenju je bilo navedeno, da so kosti hitro rastoče selekcionirane vrste poroznejše in manj mineralizirane od kosti počasneje rastoče kontrolne vrste. Poleg tega so študije pokazale, da je bila sposobnost hoje pri počasi rastočih brojlerjih, ki so se redili do 56. dneva, precej boljša kot pri brojlerjih, ki so se redili do 42. dneva starosti.

Ptice, ki trpijo zaradi resnih motenj hoje, se težko premikajo naokrog in bodo verjetno spremenile svoje dejavnosti krmljenja, tj. podaljšal se bo čas, ki ga bodo preživele leže zaradi bolečin pri gibanju, zato bodo imele večje težave s kontaktnim dermatitisom (glej v nadaljevanju).

Trebušna vodenica in sindrom nenadne smrti

Trebušna vodenica je nabiranje tekočine v trebušni votlini in je presnovna motnja, ki nastane zaradi razširitve in hipertrofije srca, posledici pa sta srčno popuščanje in okrnjeno delovanje jeter. Sindrom nenadne smrti je najpogostejši vzrok smrti v jatah brojlerjev, prizadene pa zlasti hitro rastoče moške ptice 14 . Na splošno se predvideva, da so glavni razlog obeh težav pomanjkanje kisika ali prevelike potrebe po kisiku. Na pojav vodenice in sindroma nenadne smrti lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prehrana, kakovost zraka ali svetlobne razmere.

Iz več študij, ki jih je navedla Agencija, je razvidno, da je dovzetnost za trebušno vodenico gensko pogojena. Stopnje hitre rasti, dosežene z gensko selekcijo, povečajo tveganje razvoja obeh bolezni zaradi povečane potrebe po kisiku, ki obremenjuje kardiopulmonalni sistem. V več študijah je bilo ugotovljeno, da je delež smrtnosti zaradi trebušne vodenice pri hitro rastočih brojlerjih (zaklanih 42. dan starosti) večji kot pri počasi rastočih brojlerjih (zaklanih 56. dan starosti).

Kontaktni dermatitis

Kožne bolezni, kot je kontaktni dermatitis (erozije na prsih, skočnih sklepih in nogah se lahko razvijejo v razjede in okužijo), so povezane zlasti s praksami upravljanja, saj se zdi, da sta mokra stelja in (deloma) sestava krme najpomembnejša dejavnika pri preprečevanju njihovega pojava 15 . Vendar je iz več študij razvidno, da se kontaktni dermatitis v določeni meri podeduje, zato bi se lahko z gensko selekcijo ta velika z dobrobitjo povezana težava zmanjšala.

3.3 Dobrobit živali in cilji selekcije

Z genetskega vidika bo želeni rezultat selekcije ptica, ki učinkovito združuje lastnosti, povezane s proizvodnjo, razmnoževanjem, zdravjem in dobrobitjo. Ocena genskih korelacij med lastnostmi, povezanimi s proizvodnjo in dobrobitjo, ki se v programih vzreje živali uporabljajo kot merila za selekcijo, bi pomagala predvideti, kako bi neposredna selekcija vplivala na druge lastnosti.

Korelacija med nekaterimi lastnostmi, povezanimi z zdravjem in dobrobitjo, ter proizvodnimi lastnostmi je lahko nizka ali visoka. Kadar je korelacija med dvema lastnostma visoka, to pomeni, da ni mogoča ločena genska selekcija. Če imajo proizvodne lastnosti visoko negativno korelacijo z lastnostmi, povezanimi z zdravjem in dobrobitjo, to pomeni, da bo izboljšanje proizvodne lastnosti (npr. stopnje rasti) ogrozilo druge lastnosti (npr. trebušna vodenica). To je izziv, ki ga je mogoče obravnavati z uravnoteženim programom vzreje, v okviru katerega se uporabljajo ustrezni selekcijski indeksi.

V najboljšem primeru bi morali programi vzreje lastnosti združiti v selekcijski indeks, ki upošteva učinek na različne lastnosti ptic.

Kar zadeva prej opisane glavne učinke na dobrobit, je iz znanstvenih študij, ki jih je navedla Agencija, razvidno naslednje.

Genske korelacije med lastnostmi, kot so specifične težave s kostmi in rast, bi morale omogočiti gensko izboljšanje zdravja nog skupaj s stalnimi, čeprav manjšimi izboljšavami stopnje rasti.  

Razvije se lahko linija, ki bo odporna proti trebušni vodenici, saj se zdi, da je za dovzetnost za trebušno vodenico odgovornih le nekaj genov, ki imajo velik dednostni delež. Sindrom nenadne smrti je povezan s trebušno vodenico.

Med kontaktnim dermatitisom (vnetjem nožnih blazinic in kože skočnih sklepov) in telesno težo obstaja nizka genska korelacija, kar kaže na to, da selekcija za odpornost proti dermatitisu nožnih blazinic ne bi smela negativno vplivati na telesno težo.

Iz navedenega so že razvidni pozitivni znaki boljšega vključevanja z dobrobitjo povezanih težav v postopek selekcije programov vzreje. V nedavnih študijah komercialnih jat se na primer poroča o zmanjšanju pojavnosti težav z nogami in trebušne vodenice v zadnjih desetih letih. Glede na podatke tega sektorja so ti rezultati posledica vključevanja lastnosti, povezanih z zdravjem in dobrobitjo, v sheme selekcij.

4.SEDANJE STANJE

4.1 Razpoložljivi podatki o programih selekcije

Nove tehnologije na podlagi genskih označevalcev lahko pri genski selekciji pomagajo opredeliti ptice, ki nosijo želene gene. Genska selekcija v programih vzreje je pripomogla k zagotavljanju konkurenčne proizvodnje brojlerjev v EU, vendar stopnje genskih izboljšav ali posameznih lastnosti v tem poročilu ni mogoče količinsko opredeliti zaradi pomanjkljivega dostopa do zaupnih podatkov rejcev.

Poleg tega ti postopki selekcije v bistvu temeljijo na jatah, ki jih nadzorujejo podjetja za vzrejo. Na svetu le nekaj podjetij za vzrejo dobavlja brojlerje in plemenske brojlerje 16 . Proizvajalci imajo omejen dostop do podrobnih informacij o merilih za selekcijo v programu vzreje.

Poleg tega na splošno pritisk na trgu podjetjem za vzrejo trenutno ne zagotavlja zadostne spodbude, da bi lastnostim, povezanim z dobrobitjo, dala večji pomen v svojih programih vzreje.

Konkurenca na trgu piščančjega mesa je v glavnem osredotočena na nižanje cen. Krma zajema približno 65 % proizvodnih stroškov, zato je genska selekcija zaradi znižanja stroškov osredotočena zlasti na stopnje hitre rasti. Manj učinkovita konverzija krme brojlerja, selekcioniranega za lastnosti, povezane z dobrobitjo, poviša proizvodne stroške.

4.2 Genska raznovrstnost

Programi selekcije so koristno orodje za izboljšanje nekaterih proizvodnih lastnosti v komercialnih linijah. Vendar so prispevali tudi k izgubi genske raznovrstnosti, zaradi česar so se morda neprostovoljno odpravile genske lastnosti, ki bi lahko bile koristne v prihodnosti, če bi se spremenili pogoji proizvodnje (odpornost proti novim boleznim, drugačne podnebne razmere itd.).

Zato evropski program za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu spodbuja gensko raznovrstnost. Komisija je v tem okviru financirala projekt Globaldiv 17 , katerega glavni cilj je zbrati mednarodne strokovnjake z različnih področij, povezanih z opredelitvijo genskih virov rejnih živali, da bi se preučili glavni dejavniki izgube biotske raznovrstnosti in strategije za ohranjanje.

5.SKLEPNE UGOTOVITVE

Rejci v programih selekcije vse bolj upoštevajo lastnosti, povezane z zdravjem in dobrobitjo piščancev.

Veljavna zakonodaja določa sistem spremljanja za kazalnike dobrobiti živali 18 v trgovinskih pogojih, ki bi jih bilo mogoče nadalje izkoristiti v okviru genske selekcije.

Potrošniki izražajo vse večje zanimanje za brojlerje, selekcionirane za lastnosti, povezane z dobrobitjo, ki se proizvajajo z višjimi stroški.

Informacije o dobrobiti živali na različnih ravneh, ki so prilagojene vsaki vrsti občinstva posebej (šole, mediji ...), bi lahko pripomogle k povečanju povpraševanja po proizvodih, pri katerih je upoštevana dobrobit živali.

Zakonodajni predlog se na tej stopnji ne zdi potreben. Evropska komisija je v skladu s svojim mandatom na področju dobrobiti živali pripravljena spodbujati napredek na tem področju z obstoječimi orodji.

PRILOGA I: PROIZVODNJA PIŠČANČJEGA MESA V EU V OBDOBJU 2010–2014 (v 1 000 tonah)

PRILOGA II: ŠTEVILO FARM BROJLERJEV V EU-27 LETA 2010

PRILOGA III: PIRAMIDNA STRUKTURA KRIŽANJA ZA KOMERCIALNE BROJLERJE

PRILOGA IV: LASTNOSTI V SEDANJIH PROGRAMIH SELEKCIJE BROJLERJEV

(1)

   UL L 182, 12.7.2007, str. 19.

(2)

   Svet EFSA za zdravje in zaščito živali (AHAW): Scientific Opinion on the influence of genetic parameters on the welfare and the resistance to stress of commercial broilers (Znanstveno mnenje o vplivu genetskih parametrov na dobrobit komercialnih brojlerjev in njihovo odpornost proti stresu). EFSA Journal (2010); 8 (7):1666. [82 str.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1666. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(3)

   de Jong, I., Berg, C., Butterworth, A. in Estevéz, I.; Scientific report updating the EFSA opinions on the welfare of broilers and broiler breeders (Znanstveno poročilo o posodobitvi mnenj Evropske agencije za varnost hrane o dobrobiti brojlerjev in plemenskih brojlerjev). Povezane objave 2012:EN-295. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/publications.

(4)

   Study of the impact of genetic selection on the welfare of chickens bred and kept for meat production (Študija o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se vzrejajo in gojijo za proizvodnjo mesa) (januar 2013): http://ec.europa.eu/food/animals/docs/aw_practice_farm_broilers_653020_final-report_en.pdf.

(5)

   Glej člen 1(1)(b) in prvi pododstavek člena 1(2) Direktive 2007/43/ES.

(6)

   Vir: Eurostat.

(7)

   http://www.avec-poultry.eu/system/files/archive/new-structure/avec/Communication/Study%20final%20version.pdf.

(8)

   Stopnja samozadostnosti izraža obseg proizvodnje EU glede na domačo uporabo (stopnja samozadostnosti = proizvodnja / (proizvodnja + uvoz – izvoz)).

(9)

   http://ec.europa.eu/agriculture/external-studies/2013/origin-labelling/fulltext_en.pdf.

(10)

    http://www.avec-poultry.eu/system/files/archive/new-structure/avec/Communication/Study%20final%20version.pdf.

(11)

   Dednostni delež odraža delež razlik med posamezniki, ki so posledica genetike. Z njim se analizira relativni doprinos razlik v genskih in negenskih dejavnikih k skupni varianci, ki jo je mogoče opaziti v populaciji. Nekateri ljudje v populaciji so na primer višji od drugih; z dednimi deleži se poskuša opredeliti, kako veliko vlogo ima genetika pri tem, da je del populacije višji.

(12)

   Study of the impact of genetic selection on the welfare of chickens bred and kept for meat production (Študija o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se vzrejajo in gojijo za proizvodnjo mesa) (januar 2013): http://ec.europa.eu/food/animals/docs/aw_practice_farm_broilers_653020_final-report_en.pdf.

(13)

   Stopnja konverzije krme: količina zaužite krme, potrebne za povečanje telesne teže za en kilogram.

(14)

   Maxwell in Robertson (1997; 1998) sta ugotovila, da je na svetovni ravni prizadetih 4,7 % brojlerjev.

(15)

   Razširjenost kontaktnega dermatitisa je različna, rezultati pa so se razlikovali glede na starost ptic v času ocenjevanja.

(16)

   Približno 60–70 % vzreje brojlerjev izvajajo evropska podjetja, povpraševanje po njihovih proizvodih pa se povečuje zlasti v državah v razvoju (na Kitajskem, v Braziliji in Indiji).

(17)

   http://ec.europa.eu/agriculture/genetic-resources/actions/f-067/067-executive-summary_en.pdf.

(18)

   Glej člen 6(2) Direktive Sveta 2007/43/ES.