Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32017R2396

Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

UL L 345, 27.12.2017, p. 34–52 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2396/oj

Date of document:
13/12/2017; datum podpisa
Date of effect:
30/12/2017; začetek veljavnosti datum objave +3 glej člen 3
Date of signature:
13/12/2017
Date of end of validity:
31/12/2020; delno prenehanje veljavnosti člen 2 implicitno zavrnjeno 32021R1153
Date of end of validity:
No end date
Author:
Evropski parlament, Svet Evropske unije
Form:
Uredba
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Proposal:
Link
Select all documents based on this document
Link
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Modifies:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Modifies 32013R1316 dodatek člen 14 odstavek 5 30/12/2017
Modifies 32013R1316 dodatek člen 14 odstavek 6 30/12/2017
Modifies 32013R1316 zamenjava člen 5 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek priloga II SECTION 2 točka (b) odstavek 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 2 točka (c) stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek priloga II SECTION 3 točka (d) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek priloga II SECTION 5 stavek 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (b) TIRE 1 stavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (b) TIRE 1 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (b) TIRE 2 stavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (b) TIRE 3 stavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (b) TIRE 4 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (c) TIRE 1 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (c) TIRE 2 stavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava priloga II SECTION 6 točka (c) TIRE 3 30/12/2017
Modifies 32015R1017 razveljavitev priloga II SECTION 7 točka (c) besedilo 30/12/2017
Modifies 32015R1017 razveljavitev priloga II SECTION 8 L 1 stavek 2 besedilo 30/12/2017
Modifies 32015R1017 razveljavitev priloga II SECTION 8 točka (a) L 1 stavek 1 TEXT 30/12/2017
Modifies 32015R1017 razveljavitev priloga II SECTION 8 točka (b) stavek 1 TEXT 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 10 odstavek 2 točka (a) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 11 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 11 odstavek 3 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 11 odstavek 6 točka (a) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 11 odstavek 6 točka (b) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 12 odstavek 10 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 12 odstavek 5 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 12 odstavek 7 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 12 odstavek 8 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 12 odstavek 9 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 1 L 1 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 2 L 2 stavek 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 2 točka (c) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 2 točka (e) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 2 točka (f) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 2 točka (g) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 2 točka (h) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 5 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 5a 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 6 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 6 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 14 odstavek 6a 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 14 odstavek 7 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 16 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 17 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 17 odstavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 18 odstavek 6 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 18 odstavek 7 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 18 odstavek 8 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 19 odstavek 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 2 odstavek 4 točka (b) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 20 odstavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 22 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 23 odstavek 2 L 1 stavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 23 odstavek 2 L 1 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 4 odstavek 2 točka (a) PT (ii) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 4 odstavek 2 točka (a) PT (iv) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 4 odstavek 2 točka (a) PT (v) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 4 odstavek 2 točka (b) PT (iii) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 4 odstavek 2 točka (c) PT (i) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 5 odstavek 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 6 odstavek 1 besedilo 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 6 odstavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 10 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 7 odstavek 11 stavek 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 12 L 2 stavek 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 12 L 3 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 14 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 7 odstavek 1a 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 3 L 1 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 3 L 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 5 L 2 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 7 odstavek 8 L 3 točka (e) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 7 odstavek 8 L 3 točka (l) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 L 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (c) PT (iv) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (e) PT (ia) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (e) PT (ib) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (e) PT (ic) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 2 točka (g) PT (ii) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 2 točka (g) PT (v) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (h) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 dodatek člen 9 odstavek 2 točka (i) 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 2 besedilo 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 3 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 4 30/12/2017
Modifies 32015R1017 zamenjava člen 9 odstavek 5 L 3 30/12/2017
Modified by:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Corrected by 32017R2396R(01)
Implicitly repealed by 32021R1153 delna razveljavitev člen 2 01/01/2021
Instruments cited:
Link

27.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/34

UREDBA (EU) 2017/2396 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2017

o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 ter 173, tretjega odstavka člena 175 in člena 182(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odkar je bilo 26. novembra 2014 predstavljeno sporočilo Komisije z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt), so se pogoji za razmah naložb izboljšali, vrača se tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo in rast. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %, vendar pa so stopnje brezposelnosti še vedno višje od stopenj pred krizo. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav še ni mogoče oceniti celotnega učinka Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na rast, saj makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe so se tekom leta 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, vendar napredujejo razmeroma počasi in še ne dosegajo preteklih ravni.

(2)

Ta pozitivni naložbeni zagon bi bilo treba ohraniti in si še naprej prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržen trend tako, da se usmerijo v realno gospodarstvo. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta delujejo in bi jih bilo treba okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Unije, in tja, kjer trg še vedno ne deluje ali naložbene okoliščine niso optimalne, in sicer tako da bi dosegli znaten makroekonomski učinek in prispevali k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem obstoja EFSI prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za mala in srednja podjetja (MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH).

(4)

Evropsko računsko sodišče je 11. novembra 2016 sprejelo mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 ter priloženi oceni Komisije v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017, z naslovom: „EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden“.

(5)

EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina Evropske investicijske banke (EIB), je na poti, da s kvantitativnega vidika doseže cilj mobilizacije najmanj 315 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo do sredine leta 2018. Odziv trga in realizacija na trgu sta bila še posebej hitra v delu za MSP, kjer EFSI precej presega pričakovanja, pri čemer se bo za hitrejši zagon opiral tudi na prvotno uporabo obstoječih shem in mandatov Evropskega investicijskega sklada (EIS) (Jamstvena shema InnovFin SME, Jamstvena shema za posojila (LGF) COSME in mandat EIB v zvezi z viri tveganega kapitala (RCR)). Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sredstva v delu za MSP povečana za 500 000 000 EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP. V zvezi s tem bi bilo treba 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj nameniti za izboljšanje dostopa MSP do financiranja.

(6)

Evropski svet je 28. junija 2016 v svojih sklepih ugotovil, da sta naložbeni načrt in zlasti EFSI že dala konkretne rezultate in sta bila pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Evropski svet je spomnil, da namerava Komisija kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.

(7)

EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 000 000 000 EUR v naložbah, s čimer bi podprli cilj spodbujanja rasti in ustvarjanja delovnih mest. Vendar želja po doseganju krovnega cilja ne bi smela prevladati nad dodatnostjo izbranih projektov. Unija si zato ne prizadeva le za podaljšanje naložbenega obdobja in finančne zmogljivosti EFSI, ampak tudi za večji poudarek na dodatnosti. Podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v vrednosti vsaj 500 000 000 000 EUR. Da bi še povečali uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi morale v sklad prednostno prispevati tudi države članice.

(8)

EFSI in njegovo izvajanje ne more biti popolnoma uspešno, če se ne izvajajo dejavnosti, namenjene krepitvi enotnega trga, ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja in izvajanju socialno uravnoteženih in trajnostnih strukturnih reform. Poleg tega so dobro strukturirani projekti kot deli naložb in razvojnih načrtov na ravni držav članic ključnega pomena za uspeh EFSI.

(9)

Za obdobje po letu 2020 namerava Komisija predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na vzdržni ravni. Zakonodajni predlogi bi morali temeljiti na ugotovitvah iz poročila Komisije in na neodvisni oceni, ki bi vključevala makroekonomsko oceno uporabnosti nadaljnjega izvajanja sheme za podporo naložbam. V tem poročilu in neodvisni oceni bi bilo treba, kolikor je mogoče, preučiti tudi uporabo Uredbe (EU) 2015/1017, kakor je spremenjena s to uredbo, v podaljšanem obdobju izvajanja EFSI.

(10)

EFSI, kakor je podaljšan s to uredbo, bi moral obravnavati še vedno prisotno nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter ob večjem poudarku na dodatnosti še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest v Evropi (tudi za mlade) ter rast in konkurenčnost Evrope. Te naložbe vključujejo naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Okrepiti bi bilo treba zlasti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije z 21. Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) in uresničevanju zavez Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 %. Za okrepitev vidika podnebnih ukrepov v okviru EFSI bi morala EIB na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila kot ena najpomembnejših nosilk podnebnega financiranja na svetu, uporabiti svojo najsodobnejšo mednarodno dogovorjeno metodologijo za verodostojno opredelitev elementov projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, ali deležev stroškov. Projekti ne bi smeli biti umetno oblikovani, tako da bi spadali v opredelitev MSP ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojnih povezav na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.

Poleg tega bi morala biti podpora EFSI za avtoceste omejena na podpiranje zasebnih in/ali javnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih oziroma za potrebe nadgradnje, vzdrževanja ali izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov, zagotavljanja celovitosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje, ali prispevanja k dokončanju vseevropskega prometnega omrežja do leta 2030 v skladu z uredbama (EU) št. 1316/2013 (5) in (EU) št. 1315/2013 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. V digitalnem sektorju in na področju uporabe ambiciozne politike Unije o digitalnem gospodarstvu bi bilo treba določiti nove digitalne infrastrukturne cilje, da bi zagotovili, da bo digitalni razkorak odpravljen in da bo Unija imela vodilno vlogo v novi dobi t. i. interneta stvari, tehnologije veriženja podatkovnih blokov, kibernetske varnosti in varnosti omrežij. Kljub temu da so že sedaj upravičeni, bi bilo treba zaradi jasnosti izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in akvakulture ter drugih segmentov širšega biogospodarstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI.

(11)

Kulturna in kreativna industrija imata ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbujata rast in imata strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, maloprodaja in digitalne tehnologije. Poleg programa Ustvarjalne Evrope, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), in Jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor, uvedene v skladu z navedeno uredbo, bi moral EFSI pomagati premostiti pomanjkanje kapitala v teh sektorjih z zagotavljanjem dodatne podpore na način, ki bi moral dopolnjevati podporo v okviru programa Ustvarjalna Evropa in Jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor, da bi se lahko financiralo večje število teh projektov z visokim tveganjem.

(12)

Operacije, ki vključujejo subjekte, ki se nahajajo v Uniji in imajo doseg zunaj nje, bi bilo prav tako treba podpreti z EFSI, če spodbujajo naložbe v Uniji, zlasti kadar vključujejo čezmejne elemente. EIAH bi moral zagotoviti proaktivno podporo za spodbujanje tovrstnih operacij.

(13)

Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ki je ključna značilnost EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju fizične infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturo, zlasti širokopasovno infrastrukturo, ter storitvami, ki so potrebne za izgradnjo, izvajanje, vzdrževanje ali delovanje tovrstne infrastrukture, bi bilo treba šteti za jasen kazalnik dodatnosti, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo.

(14)

EFSI bi moral praviloma podpirati projekte, ki imajo višji profil tveganja kot projekti, ki jih podpira EIB v okviru običajnih operacij, investicijski odbor EFSI (v nadaljnjem besedilu: investicijski odbor) pa bi moral pri ocenjevanju dodatnosti upoštevati tveganja, ki ovirajo naložbe, kot so specifična tveganja za posamezno državo, sektor ali regijo in tveganja, povezana z inovacijami, zlasti pri nepreizkušenih tehnologijah za povečanje rasti, trajnosti in produktivnosti.

(15)

Da se zagotovi večja geografska pokritost EFSI in izboljša učinkovitost njegovih posredovanj, bi bilo treba spodbujati operacije združevanja in/ali mešanega financiranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz splošnega proračuna Unije, na primer evropske strukturne in investicijske sklade ali tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ter Okvirnega programa za raziskave in inovacije – Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namen združevanja in/ali mešanega financiranja je povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje ekonomske in finančne izvedljivosti podprtih ukrepov. V ta namen so bile vzporedno s predstavitvijo predloga Komisije za to uredbo odobritve v višini 1 000 000 000 EUR prenesene iz finančnih instrumentov v okviru IPE na tisti del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali mešano financiranje z EFSI. Razpis za mešano financiranje je bil uspešno objavljen februarja 2017. Dodatnih 145 000 000 EUR je v postopku prenosa v druge ustrezne instrumente, zlasti tiste, namenjene energetski učinkovitosti. Z nadaljnjimi ukrepi je treba zagotoviti, da bo mogoče enostavno združevati sredstva Unije in podpore EFSI.

Čeprav je Komisija že objavila konkretne smernice v zvezi s tem, bi bilo treba nadalje razviti pristop glede vprašanja združevanja sredstev Unije in podpore EFSI, da bi tako povečali naložbe, pri katerih je mogoče izkoristiti vzvod, ki izhaja iz združevanja sredstev Unije in podpore EFSI, pri tem pa upoštevati možne zakonodajne spremembe. Da se zagotovi ekonomska učinkovitost in ustrezen vzvod, takšno združevanje financiranja načeloma ne bi smelo preseči 90 % skupnih stroškov projekta za manj razvite regije in 80 % za vse druge regije.

(16)

Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. Projekte bi še naprej preučeval naložbeni odbor, izpolnjevati pa bi morali ista merila za upravičenost uporabe jamstva, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017 (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), vključno z načelom dodatnosti. Ob upoštevanju dejstva, da ne bi smelo biti omejitev glede velikosti projektov, ki so upravičeni do podpore EFSI, se ne bi smelo odvračati prošenj za financiranje iz EFSI, vloženih za projekte manjšega obsega. Poleg tega so potrebni nadaljnji ukrepi za krepitev tehnične podpore in spodbujanje EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu.

(17)

Naložbene platforme so eno bistvenih orodij za obravnavanje nedelovanja trga, zlasti pri financiranju večplastnih, regionalnih ali sektorskih projektov, vključno s projekti energetske učinkovitosti in čezmejnimi projekti. Poleg tega je pomembno spodbujati partnerstva z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, tudi za vzpostavljanje naložbenih platform. Tudi sodelovanje s finančnimi posredniki lahko igra pomembno vlogo v zvezi s tem. V tem okviru bi morala EIB, kadar je to primerno, oceno, izbor in spremljanje podprojektov manjšega obsega prenesti na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce.

(18)

V primeru prenosa ocene, izbora in spremljanja projektov manjšega obsega na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce naložbeni odbor ne bi smel ohraniti pravice za odobritev uporabe jamstva EU za podprojekte v okviru takšnih operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, če je prispevek EFSI za te podprojekte manjšega obsega pod določenim pragom. Usmerjevalni odbor EFSI (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) bi moral po potrebi zagotoviti smernice za postopek, po katerem naj naložbeni odbor ocenjuje podprojekte, ki ta prag presegajo.

(19)

Za celotno naložbeno obdobje bi morala Unija zagotoviti jamstvo EU, ki ne bi smelo nikoli preseči 26 000 000 000 EUR, da se EFSI omogoči podpiranje naložb; od tega bi moralo biti največ 16 000 000 000 EUR na voljo pred 6. julijem 2018.

(20)

Po pričakovanjih naj bi EIB in EIS s podporo EFSI ob jamstvu EU, povečanem za znesek 7 500 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, ustvarila za 100 000 000 000 EUR dodatnih naložb. Znesek 100 000 000 000 EUR iz podpore EFSI naj bi do konca leta 2020 prinesel vsaj 500 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo.

(21)

Da bi prispevek v Jamstveni sklad EU za dodatne naložbe lahko delno financirali iz splošnega proračuna Unije, bi bilo treba prerazporediti del razpoložljivih sredstev za IPE, določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013, pa tudi del prihodkov in povračil iz dolžniškega instrumenta IPE in Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite). Da bi lahko sredstva, prenesena iz prihodkov in povračil, uporabili v okviru drugega instrumenta, je za te prenose potrebno odstopanje od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(22)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % celotnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva.

(23)

Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI za MSP okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in socialnim službam, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov, ki so primerni za potrebe in specifične značilnosti sektorja socialnih podjetij in socialnih služb.

(24)

EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, seznanjeni z obstojem podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU. V sporazumih o podpori EFSI bi morala biti jasno vidna navedba EFSI.

(25)

Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana. Poslovno občutljive informacije se ne bi smele objaviti.

(26)

Preglednico bi bilo treba uporabljati strogo v skladu s to uredbo in z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1558 (10) ter Prilogo k Delegirani uredbi, in sicer kot neodvisno in pregledno ocenjevalno orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red za uporabo jamstva EU za operacije, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost. EIB bi morala rezultate in kazalnike izračunati vnaprej in jih preveriti na koncu projekta.

(27)

Da bi se izboljšalo ocenjevanje projektov, bi moral usmerjevalni odbor v strateški usmeritvi EFSI določiti minimalno vrednost za vsak posamezni steber preglednice.

(28)

Ustrezna politika Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene je določena v pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti v prilogi k sklepom z dne 8. novembra 2016, in morebitnih naknadnih posodobitvah.

(29)

Primerna skrbnost pri naložbah in operacijah financiranja EIB na podlagi te uredbe bi morala vključevati temeljito preverjanje skladnosti z ustrezno zakonodajo Unije ter dogovorjenimi mednarodnimi standardi in standardi Unije glede boja proti pranju denarja, financiranju terorizma, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov. Poleg tega bi morala EIB v sklopu poročanja o EFSI za vsako posamezno državo posredovati podatke o skladnosti operacij EFSI s politiko EIB in EIS o nekooperativnih jurisdikcijah in seznam posrednikov, s katerimi EIB in EIS sodelujeta.

(30)

Primerno je pojasniti nekatere tehnične vidike vsebine sporazuma o upravljanju EFSI, o dodelitvi jamstva EU ter o instrumentih, ki jih zajema sporazum, vključno z zavarovanjem za tveganje zaradi nihanja menjalnih tečajev v nekaterih okoliščinah. Sporazum z EIB o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU bi bilo treba prilagoditi v skladu s to uredbo.

(31)

Ne glede na cilj EIAH, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, ter da bi te delovale kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi bilo treba EIAH okrepiti, njegove dejavnosti pa bi se morale osredotočati tudi na dejaven prispevek k sektorski in geografski diverzifikaciji EFSI, podporo EIB in nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam pri uvajanju in razvoju operacij, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, in po potrebi tudi na pomoč pri strukturiranju povpraševanja po podpori EFSI. EIAH bi moral skušati skleniti vsaj en sporazum o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na državo članico. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, bi moral EIAH po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotoviti proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije. EIAH bi moral posebno pozornost nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere sta vključeni dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. Po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem bi bilo treba zagotoviti lokalno prisotnost EIAH, da bo mogoče ponujati konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

(32)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik temelji na podrobni analizi načrtov držav članic za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme, državam članicam pa zagotavlja priporočila za posamezne države. Glede na navedeno bi morala EIB obveščati Komisijo o svojih ugotovitvah v zvezi z naložbenimi ovirami in ozkimi grli v državah članicah, ugotovljenimi pri izvajanju naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba. Komisija naj te ugotovitve med drugim upošteva pri dejavnostih, ki jih izvaja v okviru tretjega stebra naložbenega načrta.

(33)

Da bi odpravili nedelovanje trga in tržne vrzeli, spodbudili ustrezne dodatne naložbe ter prispevali h geografski in regionalni uravnoteženosti operacij, ki jih podpira EFSI, je potreben celovit in poenostavljen pristop k spodbujanju rasti, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju naložb. Stroški financiranja iz EFSI bi morali prispevati k uresničitvi teh ciljev.

(34)

Za hitrejšo uresničitev naložbenih ciljev iz Uredbe (EU) 2015/1017 bi bilo treba spodbuditi mešano financiranje z obstoječimi skladi, če je to primerno, in sicer da bi se zagotovila ustrezna koncesivnost pri pogojih financiranja, vključno s stroški operacij EFSI.

(35)

V primerih, ko bi neurejene razmere na finančnem trgu lahko preprečile uresničitev izvedljivega projekta ali bi bilo treba omogočiti ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je opaziti znatno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, bi morali EIB in Komisija uvesti spremembe, zlasti pri plačilih za jamstvo EU, da bi tako zmanjšali stroške financiranja operacij, ki jih nosi upravičenec do financiranja EIB iz EFSI, in olajšali izvedbo. Podobno bi bilo treba ravnati v primerih, ko je treba zagotoviti, da EFSI podpira projekte manjšega obsega. Če bi se z uporabo lokalnih ali regionalnih posrednikov zmanjšali stroški financiranja iz EFSI za projekte manjšega obsega, bi bilo treba razmisliti tudi o tej možnosti.

(36)

Ker je treba zagotoviti finančno vzdržnost EFSI, bi bilo treba prizadevanja, da se zmanjšajo stroški financiranja operacij EFSI v obdobju neurejenih razmer na finančnem trgu oziroma da se omogoči ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je opaziti znatno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, usklajevati z drugimi razpoložljivimi finančnimi viri in instrumenti Unije, ki jih uporablja skupina EIB.

(37)

Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2015/1017 se spremeni:

(1)

v členu 2(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

čezmejne, večdržavne, regionalne ali makroregionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic, regij ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;“;

(2)

člen 4(2) se spremeni:

(a)

točka (a) se spremeni:

(i)

točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

znesek, ki ni nižji od 7 500 000 000 EUR, v jamstvih ali denarnih sredstvih, ter pogoje finančnega prispevka, ki ga zagotovi EIB prek EFSI;“;

(ii)

točka (iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

oblikovanje cen operacij v okviru jamstva EU, ki mora biti v skladu s politiko oblikovanja cen EIB;“;

(iii)

doda se naslednja točka:

„(v)

postopke, ki brez poseganja v Protokol št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen PEU in PDEU, ter v pristojnosti EIB, ki so v njem določene, prispevajo k zmanjšanju stroškov financiranja operacij, ki jih nosi upravičenec do financiranja EIB iz EFSI, zlasti s spremembo plačila za jamstvo EU, kjer je to potrebno, predvsem v primerih, ko bi neurejene razmere na finančnem trgu preprečile uresničitev izvedljivega projekta ali bi bilo treba omogočiti ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je opaziti znatno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, razen če to močno vpliva na financiranje, potrebno za oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada;“;

(b)

v točki (b) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

določbo, da usmerjevalni odbor sprejema odločitve po postopku iz člena 7(3);“;

(c)

v točki (c) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

podrobnimi pravili o zagotavljanju jamstva EU, v skladu s členom 11, vključno z njegovo ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje posameznih vrst instrumentov ter zadevnimi dogodki, ki sprožijo morebitne unovčitve jamstva EU;“;

(3)

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   V tej uredbi „dodatnost“ pomeni podporo EFSI operacijam, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki jih v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti s strani EIB ali EIS ali v okviru drugih obstoječih finančnih instrumentov Unije brez podpore EFSI ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri. Projekti, ki jih podpira EFSI, morajo prispevati k uresničevanju splošnih ciljev iz člena 9(2), ustvarjanju delovnih mest in trajnostni rasti ter imeti običajno višji profil tveganja kot projekti, podprti z običajnimi operacijami EIB. Portfelj EFSI mora imeti na splošno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpira EIB v okviru svoje običajne naložbene politike pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Da bi bolje obravnavali nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in olajšali zlasti uporabo naložbenih platform za projekte manjšega obsega, ter s tem zagotovili dopolnjevanje in preprečili izrivanje udeležencev na istem trgu, za posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, praviloma in z ustrezno utemeljitvijo velja naslednje:

(a)

so podrejene, med drugim so v podrejenem položaju glede na druge vlagatelje;

(b)

so udeležene pri instrumentih delitve tveganja;

(c)

imajo čezmejne značilnosti;

(d)

so izpostavljene posebnim tveganjem ali

(e)

imajo druge vidike, podrobneje opisane v točki (d) oddelka 3 Priloge II.

Brez poseganja v zahtevo v zvezi z opredelitvijo dodatnosti iz prvega pododstavka, na dodatnost močno kažejo tudi naslednji elementi:

—

projekti, ki so izpostavljeni tveganjem, povezanim s posebnimi dejavnostmi EIB, kot so opredeljene v členu 16 statuta EIB, zlasti tveganjem, značilnim za posamezno državo, sektor ali regijo, zlasti v manj razvitih regijah ali regijah v prehodu, in/ali tveganjem, povezanim z inovacijami, zlasti pri nepreizkušenih tehnologijah za povečanje rasti, trajnosti in produktivnosti;

—

projekti, pri katerih gre za fizično infrastrukturo – vključno z e-infrastrukturo –, ki povezuje dve ali več držav članic, ali za razširitev te infrastrukture oziroma storitev, povezanih s to infrastrukturo, iz ene države članice v eno ali več držav članic.“;

(4)

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Sporazum o EFSI določa, da se z EFSI podpirajo projekti, s katerimi se odpravlja nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za projekte, upravičene do podpore EFSI za operacije, ki jih izvajata EIB ali EIS prek finančnih posrednikov, ni omejitve glede velikosti. Da bo podpora EFSI na voljo tudi za projekte manjšega obsega, EIB in EIS po potrebi in v čim večji možni meri poglobita sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ter podpreta ponujene možnosti, med drugim tako, da omogočita ustanovitev naložbenih platform.“;

(5)

člen 7 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Vse institucije in organi, ki so del upravljavske strukture EFSI, si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov v ustreznih upravljavskih organih EFSI.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„3.   Usmerjevalni odbor ima pet članov: tri imenuje Komisija, enega EIB, enega strokovnjaka, ki nima glasovalne pravice, pa Evropski parlament. Ta strokovnjak ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu EFSI.

Usmerjevalni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor razpravlja in v največji možni meri upošteva stališča vseh članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitev na podlagi soglasja članov, ki imajo glasovalno pravico. Stališča vseh članov se vsebinsko povzamejo v zapisniku seje usmerjevalnega odbora.

Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo, takoj ko jih usmerjevalni odbor potrdi. Evropski parlament se takoj obvesti o njihovi objavi.“;

(c)

v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja. Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja sodelujeta na sestankih usmerjevalnega odbora kot opazovalca. Izvršni direktor usmerjevalnemu odboru vsako četrtletje poroča o dejavnostih EFSI.“;

(d)

v odstavku 8 se tretji pododstavek spremeni:

(i)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

podnebni ukrepi ter varstvo in upravljanje okolja;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(l)

trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega biogospodarstva;“;

(e)

v odstavku 10 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Vsak član naložbenega odbora usmerjevalnemu odboru, izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja brez odlašanja sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do nasprotja interesov.“;

(f)

v odstavku 11 se doda naslednji stavek:

„Izvršni direktor je odgovoren za obveščanje usmerjevalnega odbora o vseh morebitnih tovrstnih kršitvah, s katerimi je seznanjen, in za to, da predlaga ustrezne ukrepe in jih spremlja. Izvršni direktor izpolnjuje dolžnost skrbnega ravnanja glede morebitnih nasprotij interesov članov naložbenega odbora.“;

(g)

odstavek 12 se spremeni:

(i)

v drugem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve, s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Sklicujejo se tudi na celovito oceno na podlagi preglednice kazalnikov iz odstavka 14. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.

Preglednica, ki je orodje, s katerim naložbeni odbor določi prednostni vrstni red uporabe jamstva EU za operacije, ki izkažejo višje vrednosti kazalnikov in večjo dodano vrednost, je po podpisu pogodbe o projektu dostopna javnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo.

EIB dele odločitev naložbenega odbora, ki vsebujejo občutljive poslovne informacije, na zahtevo posreduje Evropskemu parlamentu, ob upoštevanju strogih zahtev glede zaupnosti.“;

(ii)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„EIB dvakrat letno Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži seznam vseh odločitev naložbenega odbora, pa tudi preglednice, povezane s temi odločitvami. Pri tem upošteva stroge zahteve glede zaupnosti.“;

(h)

odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:

„14.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23(1) do (3) in (5), in sicer za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo preglednice kazalnikov, ki jih bo naložbeni odbor uporabil za zagotovitev neodvisne in pregledne ocene potencialne in dejanske uporabe jamstva EU. Ti delegirani akti se pripravijo v tesnem dialogu z EIB.

Usmerjevalni odbor kot del strateške usmeritve EFSI določi minimalno vrednost za vsak posamezni steber v preglednici, da bi se izboljšalo ocenjevanje projektov.

Usmerjevalni odbor lahko na zahtevo EIB naložbenemu odboru dovoli, da preuči projekt, pri katerem kateri koli od stebrov ne dosega minimalne vrednosti, če je bilo pri celoviti oceni, ki jo vsebuje preglednica, ugotovljeno, da bo operacija, vezana na ta projekt, odpravila znatno nedelovanje trga oziroma bo njena raven dodatnosti visoka.“;

(6)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2.   Jamstvo EU se odobri za operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih odobri naložbeni odbor, ali za financiranje ali jamstva, zagotovljena EIS, da bi ta lahko izvajal operacije financiranja in naložbene operacije EIB v skladu s členom 11(3).

EIB po potrebi oceno, izbor in spremljanje podprojektov manjšega obsega prenese na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce, zlasti na naložbene platforme in nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, da bi tako povečala in olajšala dostop projektov manjšega obsega do financiranja. Ne glede na tretji pododstavek odstavka 5 tega člena naložbeni odbor nima pravice odobriti uporabe jamstva EU za podprojekte, prenesene na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce, če je prispevek iz EFSI k takšnim podprojektom nižji kot 3 000 000 EUR. Usmerjevalni odbor po potrebi zagotovi navodila v zvezi s postopkom, v skladu s katerim naložbeni odbor odloča o uporabi jamstva EU za podprojekte, za katere prispevek iz EFSI znaša 3 000 000 EUR ali več.

Zadevne operacije morajo biti skladne s politikami Unije in podpirati katerega koli od naslednjih splošnih ciljev:“;

(ii)

v točki (c) se doda naslednja točka:

„(iv)

železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti ter pomorskimi pristanišči;“;

(iii)

v točki (e) se dodajo naslednje točke:

„(ia)

tehnologijo veriženja podatkovnih blokov;

(ib)

internetom stvari;

(ic)

infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;“:

(iv)

točka (g) se spremeni:

—

točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

kulturno in ustvarjalno industrijo, za katero se prek sodelovanja v okviru programa Ustvarjalna Evropa, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), in Jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor, uvedene z navedeno uredbo, odobrijo finančni mehanizmi za posamezne sektorje, da bi tej industriji zagotovili posojila, ki bi ustrezala namenu.;

—

točka (v) se nadomesti z naslednjim:

„(v)

socialno infrastrukturo, socialnimi storitvami ter socialnim in solidarnostnim gospodarstvom;“;

(v)

dodajo se naslednje točke:

„(h)

trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega biogospodarstva;

(i)

v okviru zahtev iz te uredbe za manj razvite regije in regije v prehodu, kot so navedene v prilogah I in II k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/99/EU (*2), druga industrija in storitve, upravičene do podpore EIB.

(*2)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/99/EU z dne 18. februarja 2014 o določitvi seznama regij, upravičenih do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, ter držav članic, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, za obdobje 2014–2020 (UL L 50, 20.2.2014, str. 22).“;"

(vi)

doda se naslednji pododstavek:

„Ob priznavanju, da EFSI po naravi temelji na povpraševanju, si EIB ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za elemente projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, v skladu s cilji zavez z 21. Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21). V tem izračunu se ne upošteva financiranje iz EFSI za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. EIB svojo mednarodno dogovorjeno metodologijo uporabi za opredelitev elementov projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, ali deležev stroškov. Usmerjevalni odbor po potrebi v ta namen zagotovi podrobna navodila.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Naložbeno obdobje, v katerem se lahko odobri jamstvo EU za podporo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba, traja do:

(a)

31. decembra 2020, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022;

(b)

31. decembra 2020, za operacije EIS, za katere sta EIS in finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   EIB po potrebi in v največji možni meri sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ter naložbenimi platformami.“;

(d)

v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Naložbeni odbor si lahko pridrži pravico za odobritev novih projektov, ki jih predložijo finančni posredniki ali se predložijo v okviru odobrenih upravičenih nosilcev.“;

(7)

v členu 10(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

posojila EIB, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskih trgov, katera koli druga oblika instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete, vključno s podrejenim dolgom, ter udeležba v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, tudi v korist nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, naložbenih platform ali investicijskih skladov;“;

(8)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Znesek jamstva EU nikoli ne sme preseči 26 000 000 000 EUR, od česar se lahko del dodeli za financiranje ali jamstva s strani EIB, zagotovljena EIS v skladu z odstavkom 3. Skupna neto plačila iz splošnega proračuna Unije v okviru jamstva EU ne smejo preseči 26 000 000 000 EUR in ne smejo preseči 16 000 000 000 EUR pred 6. julijem 2018.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če EIB zagotovi financiranje ali jamstva EIS za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, jamstvo EU zagotavlja polno jamstvo za tovrstno financiranje ali jamstva do začetnega najvišjega zneska 6 500 000 000 EUR, in sicer pod pogojem, da EIB postopoma zagotovi znesek financiranja ali jamstev v višini vsaj 4 000 000 000 EUR brez kritja jamstva EU. Brez poseganja v odstavek 1 lahko usmerjevalni odbor najvišji znesek 6 500 000 000 EUR po potrebi poveča na največ 9 000 000 000 EUR, pri čemer pa EIB ni dolžna ustrezno zvišati zagotovljenih zneskov nad 4 000 000 000 EUR.“;

(c)

v odstavku 6 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

za dolžniške instrumente iz člena 10(2)(a):

(i)

glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane EIB, ki jih ta institucija ni prejela v skladu s pogoji o finančnih operacijah do neizpolnitve obveznosti; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(ii)

izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene;

(b)

za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 10(2)(a), vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;“;

(9)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Vplačila v Jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek), ki odraža celotne obveznosti jamstva EU. Ciljni znesek se določi na 35 % celotnih obveznosti jamstva EU.“;

(b)

odstavki 7 do 10 se nadomestijo z naslednjim:

„7.   Če se stanje sredstev v Jamstvenem skladu 1. julija 2018 zaradi unovčitev jamstva EU zniža pod 50 % ciljnega zneska oziroma bi se glede na oceno tveganja Komisije lahko znižalo pod to raven v enem letu, Komisija predloži poročilo o izrednih ukrepih, ki so morda potrebni.

8.   Po unovčitvi jamstva EU se vplačila v Jamstveni sklad, določena v točkah (b) in (d) odstavka 2 tega člena, ki presegajo ciljni znesek, uporabijo znotraj omejitev naložbenega obdobja iz člena 9 za obnovitev jamstva EU do njegovega polnega zneska.

9.   Vplačila v Jamstveni sklad iz točke (c) odstavka 2 se uporabijo za obnovitev jamstva EU do njegovega polnega zneska.

10.   Če se jamstvo EU v celoti obnovi do višine 26 000 000 000 EUR, se morebitni presežek ciljnega zneska v Jamstvenem skladu prenese v splošni proračun Unije kot notranji namenski prejemek v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za vse proračunske vrstice, katerih sredstva so bila morebiti prerazporejena v Jamstveni sklad.“;

(10)

člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Ta podpora vključuje zagotavljanje ciljno usmerjene podpore pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov, uporabi javno-zasebnih partnerstev ter po potrebi pri zagotavljanju informacij o ustreznih vprašanjih v zvezi s pravom Unije, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi, pa tudi razmere v različnih sektorjih.“;

(ii)

v drugem pododstavku se doda naslednji stavek:

„Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo projektov v digitalnem sektorju ter pripravo projektov iz druge alinee tretjega pododstavka člena 5(1).“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za aktivni prispevek k sektorski in geografski diverzifikaciji EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB ter nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij pri uvedbi in razvoju operacij, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, po potrebi pa tudi s pomočjo pri strukturiranju povpraševanja po podpori EFSI;“;

(ii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

zagotavljanjem proaktivne podpore in svetovalnih storitev, po potrebi tudi z lokalno prisotnostjo, pri ustanavljanju naložbenih platform, zlasti čezmejnih in makroregionalnih naložbenih platform, v katere je vključenih več držav članic in/ali regij;“;

(iii)

dodajo se naslednje točke:

„(f)

izkoriščanjem možnosti za privabljanje in financiranje projektov manjšega obsega, tudi prek naložbenih platform;

(g)

svetovanjem o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1316/2013 z EFSI za reševanje praktičnih težav, povezanih z uporabo takšnih združenih virov financiranja;

(h)

zagotavljanjem proaktivne podpore za promocijo in spodbujanje operacij iz točke (b) prvega odstavka člena 8.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.   EIB nosilcem projektov, ki zaprosijo za financiranje EIB, med drugim zlasti projektov manjšega obsega, predlaga, naj svoje projekte predložijo EIAH, da bi tako po potrebi izboljšali pripravo svojih projektov in/ali omogočili preučitev možnosti združitve projektov prek naložbenih platform. Nosilce projektov, za katere je bilo financiranje EIB zavrnjeno oziroma pri katerih kljub morebitnemu financiranju EIB obstaja vrzel v financiranju, poleg tega obvesti o možnosti uvrstitve njihovih projektov na seznam na Evropskem portalu naložbenih projektov.“;

(e)

v odstavku 6 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Sodelovanje med EIAH na eni strani in nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo, mednarodno finančno institucijo ali institucijo ali organom upravljanja, tudi tistim, ki deluje kot nacionalni svetovalec, ki ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za namene EIAH, na drugi strani, lahko poteka v obliki pogodbenega partnerstva. EIAH si prizadeva skleniti vsaj en sporazum o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na državo članico. V državah članicah, v katerih nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, lahko EIAH, po potrebi in na zahtevo zadevne države članice, zagotovi proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.“;

(f)

vstavi se naslednji odstavek:

„6a.   Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o EFSI, se po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotovi lokalna prisotnost EIAH, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru EFSI. EIAH prispeva k prenosu znanja na regionalno in lokalno raven za okrepitev regionalnih in lokalnih zmogljivosti ter povečanje strokovnega znanja.“;

(g)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Iz splošnega proračuna Unije se zagotovi letni referenčni znesek 20 000 000 EUR kot prispevek za kritje stroškov operacij EIAH do 31. decembra 2020 za storitve iz odstavka 2, če ti stroški niso kriti s preostalim zneskom od pristojbin iz odstavka 4.“;

(11)

člen 16(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU s ključnimi kazalniki uspešnosti iz člena 4(2)(f)(iv). Poročilo vključuje tudi statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki posamezni operaciji financiranja in naložbeni operaciji EIB ter o vseh operacijah skupaj. V to poročilo se enkrat na leto vključijo tudi informacije o naložbenih ovirah, s katerimi se EIB sooča pri izvajanju naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba.“;

(12)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Predsednik usmerjevalnega odbora in izvršni direktor na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poročata o uspešnosti EFSI – kadar to zahteva Evropski parlament, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu. Poleg tega izvršni direktor na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o delu naložbenega odbora.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Predsednik usmerjevalnega odbora in izvršni direktor ustno ali pisno odgovorita na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na EFSI, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od dneva prejema vprašanja. Poleg tega izvršni direktor ustno ali pisno odgovori Evropskemu parlamentu ali Svetu na vprašanja v zvezi z delom naložbenega odbora.“;

(13)

člen 18 se spremeni:

(a)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Komisija pred predložitvijo novega predloga v okviru večletnega finančnega okvira, ki se začne 2021, in ob koncu naložbenega obdobja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe in ki vključuje:

(a)

oceno delovanja EFSI, uporabe jamstva EU in delovanja EIAH;

(b)

oceno, ali EFSI predstavlja dobro uporabo sredstev iz splošnega proračuna Unije, mobilizira zadostno raven zasebnega kapitala in privablja zasebne naložbe;

(c)

oceno, ali je nadaljnje izvajanje sheme za podporo naložbam koristno z makroekonomskega vidika;

(d)

ob koncu naložbenega obdobja, oceno uporabe postopka iz člena 4(2)(a)(v).“;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Ob ustreznem upoštevanju prvega poročila z neodvisno oceno iz odstavka 6 Komisija, če je primerno, predloži zakonodajni predlog, skupaj z ustreznim financiranjem v okviru novega večletnega finančnega okvira, ki se začne leta 2021.“;

(c)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Poročila iz odstavka 6 tega člena vključujejo oceno o uporabi preglednice kazalnikov iz člena 7(14) in Priloge II, zlasti v zvezi s preučitvijo primernosti posameznih stebrov in njihovih posameznih vlogah pri zadevni oceni. Poročilu se, če je to primerno in v celoti podkrepljeno z ugotovitvami v njem, priloži predlog za revizijo delegiranega akta iz člena 7(14).“;

(14)

v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI, oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike, tako da te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedeta v ustreznem sporazumu o zagotavljanju podpore EFSI, s čimer izboljšata ozaveščenost javnosti in povečata prepoznavnost.“;

(15)

člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU popoln dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge.“;

(16)

člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   EIB in EIS pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, spoštujeta ustrezno zakonodajo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije, torej v okviru te uredbe ne podpirata projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju plačilu davka, davčnim goljufijam ali davčnim utajam.

EIB in EIS prav tako ne začenjata novih ali podaljšanih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali ki so na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem, ali pa dejansko ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.

EIB in EIS pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki preneseta zahteve iz tega člena v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevata, da poročajo o njihovem upoštevanju.

EIB in EIS najpozneje po sprejetju seznama Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene pregledata svojo politiko o nekooperativnih jurisdikcijah.

EIB in EIS nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložita poročilo o izvajanju svoje politike o nekooperativnih jurisdikcijah v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami EFSI, vključno z informacijami za posamezne države in seznamom posrednikov, s katerimi sodelujeta.

(*3)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(17)

v členu 23(2) se prvi in drugi stavek prvega pododstavka nadomestita z naslednjim:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(13) in (14) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2015. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu.“;

(18)

Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EU) št. 1316/2013 se spremeni:

(1)

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 30 192 259 000 EUR v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a)

prometni sektor: 24 050 582 000 EUR; od tega se 11 305 500 000 EUR prenese iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b)

telekomunikacijski sektor: 1 066 602 000 EUR;

(c)

energetski sektor: 5 075 075 000 EUR.

Ti zneski ne posegajo v uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (*4).

(*4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).“;"

(2)

v členu 14 se dodata naslednja odstavka:

„5.   Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu s to uredbo, in iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, ki so bili združeni s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na podlagi te uredbe v skladu z odstavkom 3 tega člena, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (*5), in sicer do najvišjega zneska 125 000 000 EUR.

6.   Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite), vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017, in sicer do najvišjega zneska 25 000 000 EUR.

(*5)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).“"

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1)  UL C 75, 10.3.2017, str. 57.

(2)  UL C 185, 9.6.2017, str. 62.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. decembra 2017.

(4)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(6)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

(8)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1158 z dne 22. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta s preglednico kazalnikov za uporabo jamstva EU (UL L 244, 19.9.2015, str. 20).

PRILOGA

Priloga II k Uredbi (EU) 2015/1017 se spremeni:

(1)

oddelek 2 se spremeni:

(a)

v točki (b) se dodata naslednja odstavka:

„Podpora EFSI za avtoceste je omejena na zasebne in/ali javne naložbe, kar zadeva:

—

promet v kohezijskih državah, v manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih;

—

nadgrajevanje, vzdrževanje ali izboljševanje varnosti v cestnem prometu, razvoj inteligentnih prometnih sistemov ali zagotavljanje celovitosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje;

—

prispevanje k dokončanju vseevropskega prometnega omrežja do leta 2030.

Podpora EFSI je izrecno na voljo tudi za vzdrževanje in nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture.“;

(b)

v točki (c) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V zvezi s tem se pričakuje, da bo EIB v okviru EFSI zagotovila financiranje za izpolnitev splošnega cilja javnih ali zasebnih naložb v višini najmanj 500 000 000 000 EUR, vključno z mobilizacijo sredstev preko EIS v okviru operacij EFSI, povezanih z instrumenti iz člena 10(2)(b), nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, ter preko večjega dostopa do financiranja za subjekte z največ 3 000 zaposlenimi.“;

(2)

v oddelku 3 se doda naslednja točka:

„(d)

operacija se običajno razvrsti med posebne dejavnosti EIB ob prisotnosti ene ali več naslednjih značilnosti:

—

podrejenost v razmerju do drugih posojilodajalcev, tudi nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij in zasebnih posojilodajalcev;

—

sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, če je EIB zaradi svojega stališča izpostavljena visokim ravnem tveganja;

—

izpostavljenost posebnim tveganjem, kot so tveganja, značilna za posamezno državo, sektor ali regijo, zlasti tveganja, prisotna v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, in/ali tveganja, povezana z inovacijami, zlasti pri nepreizkušenih tehnologijah za povečanje rasti, trajnosti in produktivnosti;

—

značilnosti vrste lastniškega kapitala, kot so plačila na podlagi uspešnosti, ali

—

drugi določljivi vidiki, ki povzročajo večjo izpostavljenost tveganju v skladu s smernicami EIB za kreditno tveganje, kot je tveganje nasprotne stranke, omejeno zavarovanje in možnost povračila zgolj iz sredstev projekta;“;

(3)

v oddelku 5 se doda naslednji stavek:

„Preglednica se objavi takoj, ko je operacija v okviru jamstva EU podpisana, razen poslovno občutljivih informacij.“;

(4)

oddelek 6 se spremeni:

(a)

točka (b) se spremeni:

(i)

v prvi alinei se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim:

„Pri operacijah v zvezi z dolžniškim kapitalom EIB ali EIS opravi svojo standardno oceno tveganja, ki vsebuje izračun stopnje verjetnosti neizpolnitve obveznosti in izterjave. Na podlagi teh parametrov EIB ali EIS za vsako operacijo izračuna njeno tveganje.“;

(ii)

v drugi alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka operacija v zvezi z dolžniškim kapitalom se razvrsti v posamezno kategorijo tveganja (bonitetna ocena posojil v zvezi s transakcijo) na podlagi sistema EIB ali EIS za bonitetno oceno posojil.“;

(iii)

v tretji alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Projekti morajo biti ekonomsko in tehnično izvedljivi, financiranje EIB pa mora biti strukturirano po načelih dobrega bančništva in skladno z načeli obvladovanja tveganja na visoki ravni, ki jih EIB ali EIS opredeli v svojih internih smernicah.“;

(iv)

četrta alinea se nadomesti z naslednjim:

„Cene za produkte v zvezi z dolžniškim kapitalom se oblikujejo v skladu s členom 4(2)(a)(iv).“;

(b)

točka (c) se spremeni:

(i)

v prvi alinei se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Odločitev, ali operacija vključuje tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom ali ne, temelji na podlagi standardne ocene EIB ali EIS, ne glede na njeno pravno obliko ali poimenovanje.“;

(ii)

v drugi alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Operacije EIB v zvezi z lastniškim kapitalom se izvedejo v skladu z notranjimi pravili in postopki EIB ali EIS.“;

(iii)

tretja alinea se nadomesti z naslednjim:

„Cene naložb v zvezi z lastniškim kapitalom se oblikujejo v skladu s členom 4(2)(a)(iv).“;

(5)

v točki (c) oddelka 7 se črta beseda „začetnega“;

(6)

oddelek 8 se spremeni:

(a)

v drugem stavku prvega pododstavka se črta beseda „začetnega“;

(b)

v prvem stavku prvega pododstavka točke (a) se črta beseda „začetnega“;

(c)

v prvem stavku točke (b) se črta beseda „začetnega“.

Izjava Komisije glede povečanja v višini 225 milijonov EUR v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope

Zaradi političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o financiranju sklada EFSI 2.0 se bo iz finančnih instrumentov Instrumenta za povezovanje Evrope prerazporedil znesek v višini 275 milijonov EUR, kar v primerjavi s predlogom Komisije pomeni zmanjšanje za 225 milijonov EUR.

Komisija potrjuje, da se bo finančno načrtovanje ustrezno spremenilo tako, da bo odražalo ustrezno povečanje v višini 225 milijonov EUR v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Komisija bo v okviru letnega proračunskega postopka za obdobje 2019–2020 predstavila ustrezne predloge, da bo zagotovila idealno razporeditev tega zneska znotraj Instrumenta za povezovanje Evrope.

Top