18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/32

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je na zasedanju 3. maja 1998 v Bruslju v sestavi voditeljev držav ali vlad odločil, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 1999 (4).

(2)

Svet je 19. junija 2000 sprejel odločitev, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 2001 (5). Svet je 11. julija 2006 sprejel odločitev, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 2007 (6).

(3)

V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je priloga k Pogodbi, je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Svet, da 1. januarja 1999 ne namerava preiti v tretjo fazo EMU. To uradno obvestilo ostaja nespremenjeno. V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priloga k Pogodbi, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav ali vlad sprejeli v Edinburghu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala sprožitve postopka iz člena 122(2) Pogodbe.

(4)

V skladu z Odločbo 98/317/ES velja za Švedsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 122 Pogodbe. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (7) velja za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 122 Pogodbe. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2005 (8) velja za Bolgarijo in Romunijo odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 122 Pogodbe.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (9). Postopke, predvidene za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), določa Sporazum z dne 1. septembra 1998 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj območja eura, ki določa postopke delovanja za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (10).

(6)

Člen 122(2) Pogodbe določa postopke za odpravo odstopanja zadevnih držav članic. V skladu s tem členom Komisija in ECB poročata Svetu vsaj enkrat na vsaki dve leti ali na zahtevo države članice, za katero velja odstopanje, v skladu s postopkom, določenim v členu 121(1) Pogodbe. Malta je 27. februarja 2007 predložila uradno zahtevo za oceno konvergence.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom Evropskega Sistema Centralnih Bank (v nadaljevanju „Statut ESCB“). Poročili Komisije in ECB vsebujeta podrobno oceno združljivosti zakonodaje Malte s členoma 108 in 109 Pogodbe ter Statutom ESCB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe, merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 121(1) Pogodbe pomeni, da država članica dosega trajno stabilnost cen in povprečno stopnjo inflacije v letu pred preverjanjem, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke povprečne stopnje inflacije največ treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic. Pri ocenjevanju izpolnjevanja merila stabilnosti cen se bo stopnja inflacije merila z usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP), opredeljenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 (11). Za oceno izpolnjevanja merila stabilnosti cen se inflacija v državah članicah meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. V enoletnem obdobju do konca marca 2007 so bile po stabilnosti cen tri najuspešnejše države članice Finska, Poljska in Švedska, katerih stopnje inflacije so znašale 1,3 %, 1,5 % in 1,6 %. Komisija in ECB sta v svojih poročilih upoštevali referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini stopenj inflacije treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic prišteje 1,5 odstotne točke. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do marca 2007 znašala 3,0 %.

(9)

V skladu s členom 2 Protokola o konvergenčnih merilih, merilo proračunskega položaja iz druge alinee člena 121(1) Pogodbe pomeni, da v času preverjanja država članica ni predmet odločbe Sveta o čezmernem primanjkljaju, sprejete na podlagi člena 104(6) Pogodbe.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola o konvergenčnih merilih, merilo o sodelovanju v mehanizmu deviznega tečaja Evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 121(1) Pogodbe pomeni, da je država članica brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred preverjanjem upoštevala normalne meje nihanj, ki jih predpisuje mehanizem deviznega tečaja (ERM) Evropskega monetarnega sistema. Država članica zlasti ni smela na lastno pobudo devalvirati dvostranskega centralnega tečaja svoje valute v odnosu do valute katere koli druge države članice v istem obdobju. Od 1. januarja 1999 ERM II zagotavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Pri ocenjevanju izpolnjevanja tega merila sta Komisija in ECB v svojih poročilih preverili ustreznost za dveletno obdobje, ki se konča 26. aprila 2007.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola o konvergenčnih merilih, merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 121(1) Pogodbe pomeni, da v enoletnem obdobju pred preverjanjem povprečna nominalna dolgoročna obrestna mera države članice ni za več kakor dve odstotni točki presegala povprečne nominalne dolgoročne obrestne mere največ treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic. Za preverjanje izpolnjevanja merila konvergence obrestnih mer so bile uporabljene primerljive obrestne mere za primerljive desetletne državne obveznice. Da bi ocenili izpolnjevanje merila obrestnih mer, poročili Komisije in ECB upoštevata referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini nominalnih dolgoročnih obrestnih mer treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic prištejeta dve odstotni točki. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do marca 2007 znašala 6,4 %.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola o konvergenčnih merilih bo statistične podatke za trenutno ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril zagotovila Komisija. Za pripravo te odločbe je potrebne podatke zagotovila Komisija. Zagotovila jih je na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile do 1. aprila 2007 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (12).

(13)

Na podlagi poročil, ki sta jih predstavili Komisija in ECB o napredku, ki ga je Malta dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije, Komisija ugotavlja:

Nacionalna zakonodaja Malte je vključno s statutom nacionalne centralne banke združljiva s členoma 108 in 109 Pogodbe ter Statutom ESCB.

Glede izpolnjevanja, s strani Malte, konvergenčnih meril, ki so navedena v štirih alineah člena 121(1) Pogodbe:

Malta je po teh merilih dosegla visoko stopnjo trajnostne konvergence. Zaradi tega Malta izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo enotne valute.

(14)

Z Odločbo 2007/464/ES (13) je Svet na priporočilo Komisije razveljavil Odločbo 2005/186/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti.

(15)

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino v skladu s členom 122(2) Pogodbe odloči, katere države članice, za katere velja odstopanje, izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo enotne valute, in odpravi odstopanje zadevnih držav članic –