pri delovni temperaturi zraka, ki se premika, višji od 100 °C;

pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je višja od 65 °C;

pri temperaturi zraka, ki se premika, ali pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je nižja od – 40 °C;

pri napajalni napetosti, ki presega 1 000 V pri izmeničnem toku ali 1 500 V pri enosmernem toku;

v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

največja stopnja pretoka ne preseže 250 m3/h;

je največja stopnja pretoka med 250 in 1 000 m3/h, proizvajalec pa za namen uporabe navede izključno uporabo za stanovanjsko prezračevanje;

„specifična poraba energije (SEC)“ (izražena v kWh/(m2.a)) pomeni koeficient za izražanje energije, porabljene za prezračevanje na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine, izračunane za SPE v skladu s Prilogo VIII;

„nivo zvokovne moči (LWA)“ pomeni A-vrednoten nivo zvokovne moči ohišja, izražen v decibelih (dB), glede na zvokovno moč enega pikovata (1 pW), ki ga prenaša zrak z referenčnim zračnim tokom;

„večhitrostni pogon“ pomeni motor ventilatorja, ki lahko deluje s tremi določenimi hitrostmi ali več, vključno z ničelno („izključeno“);

„pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ pomeni elektronski regulator, ki je integriran ali deluje kot en sistem ali pa je ločeno priložen motorju in ventilatorju ter nenehno prilagaja električno moč, ki napaja motor, z namenom reguliranja stopnje pretoka;

„sistem za rekuperacijo toplote (HRS)“ pomeni del dvosmerne prezračevalne enote, opremljene z izmenjevalnikom toplote, ki je zasnovan za transfer toplote iz (onesnaženega) odvodnega zraka v (sveži) dovodni zrak;

„toplotni izkoristek stanovanjskega HRS (ηt)“ pomeni razmerje med pridobljeno temperaturo dovodnega zraka in izgubljeno temperaturo odvodnega zraka, ki sta odvisni od zunanje temperature, merjeno v suhih pogojih sistema HRS in običajnih pogojih zraka z uravnoteženim masnim pretokom, pri referenčni stopnji pretoka, ter razliko med notranjo in zunanjo temperaturo 13 K ter brez korekcije za pridobljeno toploto od motorjev ventilatorja;

„stopnja notranjega puščanja“ pomeni delež odvodnega zraka v dovodnem zraku prezračevalnih enot s sistemom HRS, ki je posledica puščanja med odvodnim in dovodnim zračnim tokom v ohišju, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka, merjenim v kanalih; preskus za SPE se opravi pri 100 Pa in za NSPE pri 250 Pa;

„prenos“ pomeni odstotek odvodnega zraka, ki se glede na referenčni pretok vrne v dovodni zrak za regenerativni izmenjevalnik toplote;

„stopnja zunanjega puščanja“ pomeni delež puščanja referenčnega pretoka zraka iz ohišja enote v okoliški zrak ali obratno, pri tlačnem preskusu; preskus za SPE se opravi pri 250 Pa in za NSPE pri 400 Pa, pri podtlaku in nadtlaku;

„mešanje“ pomeni neposredno vračanje ali kratek stik zračnih tokov med odprtinami za izpuh in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispevajo k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčno stopnjo pretoka zraka;

„stopnja mešanja“ pomeni delež odvodnega zračnega toka, ki je del skupnega referenčnega pretoka zraka, ki se vrača v obtok med odprtinami za odvod in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispeva k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka (merjenim na razdalji 1 m od notranjega dovodnega kanala), od katerega se odšteje stopnja notranjega puščanja;

„efektivna vhodna moč“ (izražena v W) pomeni električno vhodno moč pri referenčni stopnji pretoka in ustrezni zunanji skupni tlačni razliki ter vključuje električne potrebe ventilatorjev, krmilja (vključno z daljinskimi upravljalniki) in toplotne črpalke (če je vgrajena);

„specifična vhodna moč (SPI)“ (izražena v W/(m3/h)) pomeni razmerje med efektivno vhodno močjo (v W) in referenčno stopnjo pretoka (v m3/h);

„diagram stopnja pretoka/tlak“ pomeni sklop krivulj, ki prikazujejo stopnjo pretoka (vodoravna os) in tlačno razliko v enosmerni SPE ali dovodni strani dvosmerne SPE, kjer vsaka krivulja predstavlja eno hitrost ventilatorja z vsaj osmimi enako oddaljenimi točkami preskusa, število krivulj pa je podano s številom ločenih možnosti za hitrost ventilatorja (ena, dve ali tri) ali pa, v primeru pogona ventilatorja s spremenljivo hitrostjo, vključuje vsaj najmanjšo, največjo in ustrezno srednjo krivuljo, ki je blizu referenčnemu pretoku zraka, in tlačno razliko za preskušanje SPI;

„referenčna stopnja pretoka“ (izražena v m3/s) pomeni vrednost na abscisni osi do točke na krivulji diagrama stopnja pretoka/tlak, ki je na referenčni točki ali najbliže referenčni točki na 70 % vsaj največje stopnje pretoka in 50 Pa za enote s kanalskim razvodom ter na najnižjem tlaku za enote brez kanalskega razvoda. Pri dvosmernih prezračevalnih enotah se referenčna stopnja pretoka zraka nanaša na izhod odvodnega zraka;

„regulacijski faktor (CTRL)“ pomeni korekcijski faktor za izračun SEC glede na vrsto krmiljenja, ki je del prezračevalne enote v skladu z opisom iz tabele 1 v Prilogi VIII;

„regulacijski parameter“ pomeni izmerljiv parameter ali skupino izmerljivih parametrov, ki naj bi bili reprezentativni za potrebe po prezračevanju, na primer stopnjo relativne vlažnosti (RV), ogljikov dioksid (CO2), hlapne organske spojine (HOS) ali druge pline, zaznavanje prisotnosti, gibanja ali zasedenosti na podlagi infrardeče telesne toplote ali odboja ultrazvočnih valov, električnih signalov zaradi človekovega upravljanja luči ali opreme;

„ročna regulacija“ pomeni vsako vrsto regulacije, ki ni regulacija glede na potrebo;

„regulacija glede na potrebo“ pomeni napravo ali skupino naprav, integrirano ali dobavljeno ločeno, ki meri regulacijski parameter ter na podlagi rezultatov samodejno regulira stopnjo pretoka enote in/ali stopnje pretokov kanalov;

„časovna regulacija“ pomeni časovno pogojen uporabniški vmesnik za regulacijo hitrosti ventilatorja/stopnje pretoka prezračevalne enote in omogoča ročno nastavljanje za vsaj sedem dni v tednu za prilagajanje stopnje pretoka za vsaj dve obdobji upočasnitve, tj. obdobji, za kateri velja zmanjšana ali ničelna stopnja pretoka;

„prezračevanje z regulacijo glede na potrebo (DCV)“ pomeni prezračevalno enoto, ki uporablja regulacijo glede na potrebo;

„enota s kanalskim razvodom“ pomeni prezračevalno enoto, namenjeno za prezračevanje ene ali več sob ali zaprtih prostorov v stavbi z uporabo zračnih kanalov, ki naj bi bili opremljeni s kanalskimi povezavami;

„enota brez kanalskega razvoda“ pomeni enoto za prezračevanje ene sobe ali zaprtega prostora v stavbi, za katero ni predvideno opremljanje s kanalskimi povezavami;

„centralna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo prezračevalne enote s kanalskim razvodom, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnjo pretoka na podlagi enega senzorja za celotno prezračevano stavbo ali del stavbe na centralni ravni;

„lokalna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo v prezračevalni enoti, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnje pretokov na podlagi več kot enega senzorja za prezračevalno enoto s kanalskim razvodom ali enega senzorja za enoto brez kanalskega razvoda;

„statični tlak (psf)“ pomeni skupni tlak, od katerega je odštet dinamični tlak ventilatorjev;

„skupni tlak (pf)“ pomeni razliko med tlakoma mirovanja pri izhodu in vhodu ventilatorja;

„tlak mirovanja“ pomeni tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

„dinamični tlak“ pomeni tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu enote;

„rekuperacijski izmenjevalnik toplote“ pomeni izmenjevalnik toplote, namenjen za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega brez gibljivih delov, kot je ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote z vzporednim, navzkrižnim ali nasprotnim tokom ali kombinacijo tokov ali pa ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote s parno difuzijo;

„regenerativni izmenjevalnik toplote“ pomeni rotacijski izmenjevalnik toplote, ki vključuje rotacijsko kolo za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega, vključno z materiali, ki omogočajo latenten transfer toplote, pogonskim mehanizmom, ohišjem ali okvirom ter tesnili za zmanjšanje obvoda ali puščanja zraka iz posameznega toka; taki izmenjevalniki toplote omogočajo različne stopnje rekuperacije vlage, odvisno od uporabljenega materiala;

„občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe“ v SPE brez kanalskega razvoda je razmerje med največjim odklonom od največje stopnje pretoka SPE pri + 20 Pa in pri – 20 Pa skupne zunanje tlačne razlike;

„notranja/zunanja zrakotesnost“ SPE brez kanalskega razvoda je stopnja pretoka (izražena v m3/h) med notranjostjo in zunanjostjo ob izklopljenih ventilatorjih;

„enota za dvojno uporabo“ pomeni prezračevalno enoto, zasnovano za prezračevanje in tudi odvajanje ognja ali dima, pri čemer je skladna z osnovnimi zahtevami za gradbena dela glede varnosti v primeru požara, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 305/2011;

„funkcija toplotnega zaobitja“ pomeni katero koli rešitev, ki zaobide izmenjevalnik toplote ali samodejno ali ročno regulira njegovo rekuperacijo toplote, ne da bi nujno zahtevala fizično zaobitje za zračni tok (na primer: neposredna povezava brez izmenjevalnika toplote oziroma t. i. „summer box“, reguliranje hitrosti rotorja, reguliranje zračnega toka).

„nazivna električna vhodna moč (P)“ (izražena v kW) pomeni efektivno električno vhodno moč za pogone ventilatorjev, vključno z opremo za krmiljenje motorja, pri nazivnem zunanjem tlaku in nazivnem zračnem toku;

„učinkovitost ventilatorja (ηfan)“ pomeni statično učinkovitost, ki vključuje učinkovitost motorja in pogona posameznih ventilatorjev prezračevalne enote (referenčna konfiguracija), določeno pri nazivnem zračnem toku in nazivnem zunanjem padcu tlaka;

„referenčna konfiguracija DPE“ pomeni konfiguracijo izdelka z ohišjem, vsaj dvema ventilatorjema s spremenljivo hitrostjo ali večhitrostnimi pogoni, sistemom za rekuperacijo toplote, čistim finim filtrom na vhodu in čistim srednjim filtrom na izhodu;

„referenčna konfiguracija EPE“ pomeni konfiguracijo izdelka z ohišjem in vsaj enim ventilatorjem s spremenljivo hitrostjo ali večhitrostnim pogonom in, če je izdelek zasnovan tako, da se opremi s filtrom na vhodu, je ta filter čisti fini filter;

„najmanjša učinkovitost ventilatorja (ηνu)“ je posebna zahteva za najmanjšo učinkovitost za PE, ki so zajete v področje uporabe te uredbe;

„nominalna stopnja pretoka (qnom)“ (izražena v m3/s) pomeni navedeno načrtovano stopnjo pretoka NSPE pri običajnih pogojih zraka, in sicer 20 °C ter 101 325 Pa, če je enota nameščena v celoti (na primer vključno s filtri) in v skladu z navodili proizvajalca;

„nominalni zunanji tlak (Δps, ext)“ (izražen v Pa) pomeni navedeno predvideno zunanjo razliko statičnega tlaka pri nazivni stopnji pretoka;

„največja nazivna hitrost ventilatorja (vfan_rated)“ (izražena v vrtljajih na minuto – vrt/min) je hitrost ventilatorja pri nazivni stopnji pretoka in nazivnem zunanjem tlaku;

„notranji padec tlaka v prezračevalnih elementih (Δps,int)“ (izražen v Pa) pomeni vsoto padcev statičnega tlaka referenčne konfiguracije DPE ali referenčne konfiguracije EPE pri nazivni stopnji pretoka;

„notranji padec tlaka v dodatnih neprezračevalnih elementih (Δps,add)“ (izražen v Pa) pomeni ostanek vsote vseh notranjih padcev statičnega tlaka pri nazivni stopnji pretoka in nazivnem zunanjem tlaku po odštetju notranjega padca tlaka v prezračevalnih elementih (Δps,int);

„toplotni izkoristek nestanovanjskega HRS (ηt_nrvu)“ pomeni razmerje med pridobljeno temperaturo dovodnega zraka in izgubljeno temperaturo odvodnega zraka, ki sta odvisni od zunanje temperature, merjeno v suhih referenčnih pogojih z uravnoteženim masnim pretokom in razliko med notranjo in zunanjo temperaturo zraka 20 K ter brez pridobljene toplote od motorjev ventilatorja in notranjega puščanja;

„notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint)“ (izražena v W/(m3/s)) je razmerje med notranjim padcem tlaka prezračevalnih enot in učinkovitostjo ventilatorja, določeno za referenčno konfiguracijo;

„največja notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint_limit)“ (izražena v W/(m3/s)) je specifična zahteva glede učinkovitosti za SFPint za prezračevalne enote, ki so zajete v področje uporabe te uredbe;

„decentralizirani HRS“ je sistem za rekuperacijo toplote, pri katerem sta naprava za rekuperacijo toplote na odvodni strani in naprava za dovajanje rekuperirane toplote v zračni tok na dovodni strani prezračevanega prostora povezani s sistemom za transfer toplote, pri katerem se obe strani sistema HRS lahko prosto namestita v različne dele stavbe;

„hitrost dotoka“(izražena v m/s) je hitrost dovoda ali odvoda zraka – tista, ki je večja. Hitrosti sta hitrosti zraka v PE glede na notranje področje enote za dovajanje ali odvajanje zračnega toka PE. Meri se hitrost na področju filtra posamezne enote oziroma na področju ventilatorja, če filter ni nameščen;

„bonus za učinkovitost (E)“ je korekcijski faktor, ki upošteva dejstvo, da učinkovitejša rekuperacija toplote povzroči večje padce tlaka, kar zahteva več specifične moči ventilatorja;

„korekcija filtra (F)“ (izražen v Pa) je korekcijska vrednost, ki se uporabi v primeru odklona enote od referenčne konfiguracije DPE;

„fini filter“ pomeni filter, ki ustreza določenim pogojem iz Priloge IX;

„srednji filter“ pomeni filter, ki ustreza določenim pogojem iz Priloge IX;

„učinkovitost filtra“ pomeni povprečno razmerje med prestreženim prahom in količino, ki vstopa v filter, pod pogoji za fine in srednje filtre, opisanimi v Prilogi IX.

vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v tabeli 1.

za modele, ki se jih proizvede manj kot pet na leto, se šteje, da model ni skladen s to uredbo;

za modele, ki se jih proizvede pet ali več na leto, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več različnim modelom, ki so v tehnični dokumentaciji proizvajalca ali uvoznika navedeni kot enakovredni modeli. Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v tabeli 1.