This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02013R1306-20201229
Regulation (EU) No 1306/2013 of the European Parliament and of the Council of 17 December 2013 on the financing, management and monitoring of the common agricultural policy and repealing Council Regulations (EEC) No 352/78, (EC) No 165/94, (EC) No 2799/98, (EC) No 814/2000, (EC) No 1290/2005 and (EC) No 485/2008
Consolidated text: Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008
- Date of document:
- 29/12/2020
- Date of effect:
- 29/12/2020
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 32013R1306
02013R1306 — SL — 29.12.2020 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 1306/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 (UL L 347 20.12.2013, str. 549) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 1310/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 |
L 347 |
865 |
20.12.2013 |
|
|
UREDBA (EU) 2016/791 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2016 |
L 135 |
1 |
24.5.2016 |
|
|
UREDBA (EU) 2017/2393 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2017 |
L 350 |
15 |
29.12.2017 |
|
|
UREDBA (EU) 2020/127 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. januarja 2020 |
L 27 |
1 |
31.1.2020 |
|
|
UREDBA (EU) 2020/2220 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. decembra 2020 |
L 437 |
1 |
28.12.2020 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 1306/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. decembra 2013
o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008
NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa pravila o:
financiranju odhodkov skupne kmetijske politike (SKP), vključno z odhodki za razvoj podeželja;
sistemu kmetijskega svetovanja;
sistemih upravljanja in kontrol, ki jih vzpostavijo države članice;
sistemu navzkrižne skladnosti;
potrditvi obračunov.
Člen 2
Pojmi, uporabljeni v tej uredbi
V tej uredbi:
"kmet" pomeni kmeta v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;
"kmetijska dejavnost" pomeni kmetijsko dejavnost v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;
"kmetijska površina" pomeni kmetijsko površino v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013;
"kmetijsko gospodarstvo" pomeni kmetijsko gospodarstvo v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013, razen kot je določeno v členu 91(3);
"neposredna plačila" pomeni neposredna plačila v smislu člena 1 Uredbe (EU) št. 1307/2013;
"področna kmetijska zakonodaja" pomeni vse veljavne akte, sprejete na podlagi člena 43 PDEU v okviru SKP, ter, kadar je to ustrezno, vse delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi takšnih aktov, in drugega dela Uredbe (EU) št. 1303/2013, kolikor se uporablja za EKSRP;
"nepravilnost" pomeni nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.
Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko "višja sila" in "izjemne okoliščine" zlasti priznani v naslednjih primerih:
smrt upravičenca;
dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;
huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;
uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;
epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;
razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge.
NASLOV II
SPLOŠNE DOLOČBE ZA KMETIJSKA SKLADA
POGLAVJE I
Kmetijska sklada
Člen 3
Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov
Za doseganje ciljev SKP, kot jih določa PDEU, financiranje različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi za razvoj podeželja, zagotavljata:
Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS);
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).
Člen 4
Odhodki EKJS
EKJS se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira naslednje odhodke, ki so izvršeni v skladu s pravom Unije:
ukrepe za urejanje ali podpiranje kmetijskih trgov;
neposredna plačila kmetom v okviru SKP;
finančni prispevek Unije za ukrepe obveščanja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Unije in v tretjih državah, ki jih izvajajo države članice na podlagi programov, ki niso tisti iz člena 5, in ki jih izbere Komisija;
finančni prispevek Unije za ukrepe v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov iz člena 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
EKJS v skladu s pravom Unije na neposreden način financira naslednje odhodke:
promocijo kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja Komisija neposredno ali prek mednarodnih organizacij;
ukrepe, sprejete v skladu s pravom Unije in namenjene ohranjanju, opredeljevanju, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu;
vzpostavitev in vzdrževanje kmetijskih računovodskih informacijskih sistemov;
sisteme kmetijskih raziskav, vključno z raziskavami o strukturi kmetijskih gospodarstev.
Člen 5
Odhodki EKSRP
EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira finančni prispevek Unije k programom razvoja podeželja, ki se izvajajo v skladu s pravom Unije o podpori za razvoj podeželja.
Člen 6
Drugi odhodki, vključno z odhodki za tehnično pomoč
Vsak od Skladov lahko na pobudo Komisije in/ali v njenem imenu na neposreden način financira pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter vrednotenje, revizijo in nadzor, ki so potrebni za izvajanje SKP. Ti ukrepi vključujejo zlasti:
ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP ter ukrepe za izvajanje sistemov kontrol ter tehnično in upravno pomoč;
pridobivanje satelitskih posnetkov, potrebnih za preglede, s strani Komisije v skladu s členom 21;
ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 22;
ukrepe za vzdrževanje in razvoj metod in tehničnih sredstev za obveščanje, medsebojno povezovanje, spremljanje in kontrolo finančnega upravljanja sredstev, ki se uporabljajo za financiranje SKP;
zagotavljanje informacij o SKP v skladu s členom 45;
študije o SKP in vrednotenje ukrepov, ki jih financirata Sklada, vključno z izboljšanjem metod vrednotenja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP;
po potrebi izvajalske agencije, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 ( 1 ), ki delujejo v povezavi s SKP;
ukrepe v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejete v okviru razvoja podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;
ukrepe za razvoj, registracijo in zaščito logotipov v okviru politik Unije za kakovost ter s tem povezano zaščito pravic intelektualne lastnine in potrebni razvoj informacijske tehnologije (IT).
POGLAVJE II
Plačilne agencije in drugi organi
Člen 7
Akreditacija in odvzem akreditacije plačilnim agencijam in usklajevalnim organom
Izvajanje teh nalog, razen izplačil, se lahko prenese.
Vsaka država članica ob upoštevanju svojih ustavnih določb omeji število svojih akreditiranih plačilnih agencij na največ eno na nacionalni ravni ali, kjer je to ustrezno, na eno na regijo. Kadar pa so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, ali pa prenesejo upravljanje teh shem na regionalne plačilne agencije.
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice ohranijo toliko plačilnih agencij, kot jih je bilo akreditiranih pred 20. decembra 2013.
Komisija do konca leta 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema plačilnih agencij v Uniji in po potrebi priloži zakonodajne predloge.
Odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi:
letne obračune odhodkov, izvršenih za izvajanje nalog, zaupanih njihovim akreditiranim plačilnim agencijam, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51;
izjavo o upravljanju glede popolnosti, točnosti in resničnosti obračunov ter pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, ki temelji na objektivnih merilih, ter glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij;
letni povzetek končnih revizijskih poročil in opravljenih kontrol, vključno z analizo vrst in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, pa tudi popravnih ukrepov, ki jih je treba izvesti ali načrtovati.
Komisija lahko izjemoma podaljša rok 15. februarja do najpozneje 1. marca na zahtevo zadevne države članice.
Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica določi javni usklajevalni organ (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ), ki mu dodeli naslednje naloge:
zbirati informacije, ki se dajo na razpolago Komisiji, ter jih poslati Komisiji;
sprejeti oziroma usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti in Komisijo obveščati o vseh nadaljnjih ukrepih;
spodbujati in po možnosti zagotavljati usklajeno uporabo pravil Unije.
Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.
Člen 8
Pooblastila Komisije
Da se zagotovi dobro delovanje sistema iz člena 7, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:
minimalnimi pogoji za akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov iz člena 7(2) oziroma člena 7(4);
obveznostmi plačilnih agencij glede javne intervencije ter pravili o vsebini njihovih upravljavskih in kontrolnih odgovornosti.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter postopke za nadzor akreditacije plačilnih agencij;
delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij;
delovanju usklajevalnega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji v skladu s členom 7(4).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 9
Certifikacijski organi
Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je to agencijo akreditiral.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ter o certifikatih in poročilih, skupaj s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi. V izvedbenih aktih se ob upoštevanju potrebe po kar najbolj učinkovitem preskušanju transakcij in strokovni revizijski presoji glede integriranega pristopa določi tudi naslednje:
revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov;
revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj, kjer je to ustrezno pa tudi uporabo enotnega integriranega vzorca za vsako populacijo in po potrebi možnost spremljanja pregledov na kraju samem, ki jih opravljajo plačilne agencije.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 10
Dopustnost plačil, ki jih izvršijo akreditirane plačilne agencije
Unija lahko odhodke iz člena 4(1) in člena 5 financira le, če so plačila izvršile akreditirane plačilne agencije.
Člen 11
Celotno plačilo upravičencem
Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.
NASLOV III
SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA
Člen 12
Načelo in področje uporabe
Sistem kmetijskega svetovanja zajema najmanj:
obveznosti na ravni kmetijskega gospodarstva, ki izhajajo iz predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za vzdrževanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju, kot je določeno v poglavju I naslova VI;
kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, in ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
ukrepe na ravni kmetijskega gospodarstva, določene v programih razvoja podeželja, ki so namenjeni posodabljanju kmetijskega gospodarstva, krepitvi konkurenčnosti, sektorskemu povezovanju, inovacijam in tržni usmerjenosti ter spodbujanju podjetništva;
zahteve na ravni upravičencev, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) Direktive 2000/60/ES;
zahteve na ravni upravičencev, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti zahtevo iz člena 14 Direktive 2009/128/ES.
Sistem kmetijskega svetovanja lahko poleg tega zajema zlasti:
spodbujanje preusmerjanja kmetijskih gospodarstev in diverzifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti;
obvladovanje tveganj in uvedbo ustreznih preprečevalnih ukrepov za obvladovanje naravnih in drugih hudih nesreč ter živalskih in rastlinskih bolezni;
minimalne zahteve nacionalnega prava v skladu s členom 28(3) in členom 29(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013;
informacije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, biotsko raznovrstnostjo in varstvom voda, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.
Člen 13
Posebne zahteve za sistem kmetijskega svetovanja
Člen 14
Dostop do sistema kmetijskega svetovanja
Upravičenci in kmetje, ki ne prejemajo podpore v okviru SKP, lahko prostovoljno uporabljajo sistem kmetijskega svetovanja.
Brez poseganja v četrti pododstavek člena 99(2) pa lahko države članice v skladu z objektivnimi merili določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja, vključno z mrežami, ki delujejo z omejenimi sredstvi v smislu členov 53, 55 in 56 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
V takšnih primerih države članice zagotovijo, da je prednost dana kmetom, ki imajo z izjemo sistema kmetijskega svetovanja najbolj omejen dostop do drugih sistemov svetovanja.
Sistem kmetijskega svetovanja zagotavlja, da imajo upravičenci dostop do svetovanja, prilagojenega položaju njihovega kmetijskega gospodarstva.
Člen 15
Pooblastila Komisije
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja, da bi ta sistem lahko postal v celoti operativen.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
NASLOV IV
FINANČNO UPRAVLJANJE SKLADOV
POGLAVJE I
EKJS
Člen 16
Zgornja meja proračunskih sredstev
Člen 17
Mesečna plačila
Člen 18
Postopek za mesečna plačila
Člen 19
Upravni stroški in stroški osebja
Sklad se ne bremeni za odhodke, ki jih izvršijo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS v zvezi z upravnimi stroški in stroški osebja.
Člen 20
Odhodki za javno intervencijo
Da se zagotovi financiranje odhodkov javne intervencije s strani EKJS, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s:
vrsto ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo;
pogoji za upravičenost in načinih izračuna na podlagi elementov, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v področni kmetijski zakonodaji.
Člen 21
Pridobivanje satelitskih posnetkov
Na podlagi specifikacije, ki jo pripravi posamezna država članica, se Komisija in države članice dogovorijo o seznamu satelitskih posnetkov, ki se zahtevajo za preglede.
Komisija brezplačno priskrbi satelitske posnetke kontrolnim organom ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo za njihovo zastopanje.
Komisija ostane lastnica satelitskih posnetkov in jih po dokončanju dela dobi nazaj. Prav tako lahko določi, da se opravi delo za izboljšanje tehnik in metod dela v zvezi s preverjanjem kmetijskih površin z daljinskim zaznavanjem.
Člen 22
Spremljanje kmetijskih virov
Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, je dati Komisiji na razpolago sredstva za:
upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni,
zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljskega spremljanja kmetijskih zemljišč, vključnos pogozdenimi kmetijskimi površinami, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa in kmetijske proizvodnje,
deljenje dostopa do takšnih ocen v mednarodnem okviru, na primer pri tistih pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov ali druge mednarodne agencije,
prispevanje k preglednosti svetovnih trgov ter
zagotavljanje tehnološkega spremljanja agrometeorološkega sistema.
Ukrepi, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, zadevajo zlasti zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi pogoji, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Ti ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi laboratoriji in organi.
Člen 23
Izvedbena pooblastila
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:
pravila o financiranju v skladu s točkama (b) in (c) člena 6,
postopek za izvajanje ukrepov iz členov 21 in 22 z namenom doseganja zastavljenih ciljev,
okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 24
Upoštevanje zgornje meje
Pri vseh zakonodajnih instrumentih, ki jih predlaga Komisija in sprejmejo Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija in ki vplivajo na proračun EKJS, se upošteva znesek iz člena 16.
Člen 25
Rezerva za krize v kmetijskem sektorju
Vzpostavi se rezerva, namenjena zagotovitvi dodatne podpore kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo (v nadaljnjem besedilu: rezerva za krize v kmetijskem sektorju), in sicer tako, da se na začetku vsakega leta uporabi znižanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline iz člena 26.
Skupni znesek rezerve je 2 800 milijonov EUR z enakimi letnimi obroki v znesku 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) za obdobje 2014–2020 in bo vključen v razdelek 2 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013.
Zneska rezerve za leto 2021 in za leto 2022 znašata vsak [400] milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in se vključita v razdelek 3 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi Sveta (EU) 2020/2093 ( 2 ) [večletni finančni okvir].
Člen 26
Finančna disciplina
▼M3 —————
Povrnitev iz prvega pododstavka se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu izvajala finančna disciplina.
Člen 27
Postopek proračunske discipline
Če ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 16, Komisija:
upošteva zahtevke držav članic sorazmerno in v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev ter sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno določi znesek plačil za zadevni mesec;
za vse države članice najpozneje do 28. februarja proračunskega leta N + 1 določi njihov položaj glede financiranja Unije za proračunsko leto N;
sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi enotne stopnje financiranja Unije določi skupni znesek financiranja Unije po državah članicah v mejah proračunskih sredstev, ki so bila na razpolago za mesečna plačila;
izvrši morebitne kompenzacije za države članice najpozneje v času mesečnih plačil za mesec marec leta N + 1.
Izvedbeni akti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).
Člen 28
Sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja
Da se zagotovi, da se proračunska zgornja meja iz člena 16 ne preseže, Komisija v zvezi z odhodki EKJS mesečno izvaja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja.
Komisija ob začetku vsakega proračunskega leta v ta namen določi mesečne profile odhodkov, po potrebi na podlagi povprečnih mesečnih odhodkov predhodnih treh let.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo s pregledom razvoja odhodkov, izvršenih glede na profile in oceno predvidenega izvrševanja za tekoče proračunsko leto.
Člen 29
Referenčni menjalni tečaj
Pri sprejemanju predloga spremembe in dopolnitve proračuna ali pisnega predloga spremembe k njemu Komisija, kolikor ti dokumenti zadevajo proračunska sredstva za ukrepe iz točka (a) člena 4(1), uporabi:
povprečni menjalni tečaj med eurom in US dolarjem po dejanski tržni vrednosti, zabeleženi od 1. avgusta v predhodnem proračunskem letu do izteka zadnjega četrtletja, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument in najpozneje 31. julija tekočega proračunskega leta; in
povprečni menjalni tečaj, dejansko zabeležen v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument za napoved preostanka proračunskega leta.
POGLAVJE II
EKSRP
Člen 30
Preprečevanje dvojnega financiranja
Odhodki, ki se financirajo iz EKSRP, se ne financirajo iz nobenega drugega naslova v okviru proračuna Unije.
Člen 31
Skupne določbe za plačila
Ta plačila se namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.
Člen 32
Finančni prispevek EKSRP
Finančni prispevek EKSRP za odhodke v okviru programov razvoja podeželja se določi za posamezni program z zgornjo mejo, ki je določena s pravom Unije o podpori EKSRP za razvoj podeželja.
Člen 33
Proračunske obveznosti
V zvezi z obveznostmi za programe razvoja podeželja v proračunu Unije se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).
Člen 34
Določbe za plačila za programe razvoja podeželja
Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo posredovanje zahtevkov za plačila Komisiji.
Člen 35
Ureditev predhodnega financiranja
Potem ko Komisija odobri program razvoja podeželja, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja izplača v naslednjih obrokih:
v letu 2014: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program in 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program, kadar država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 ali v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2013 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;
v letu 2015: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program in 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program, če država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz EFSF ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2014 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;
v letu 2016: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno programsko obdobje za program.
Če je program razvoja podeželja sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.
Člen 36
Vmesna plačila
Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:
Komisiji se predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s točko (c) člena 102(1);
skupni znesek prispevka EKSRP za vsak ukrep za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni program, se ne preseže;
Komisiji se predloži zadnje letno poročilo o napredku izvajanja programa razvoja podeželja.
Točka (b) prvega pododstavka se smiselno uporablja za dodatna sredstva iz člena 58a Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi roke za akreditirane plačilne agencije, da pošljejo te vmesne izjave o odhodkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
V te izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je izvršila akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vendar se v primerih, ko odhodkov iz člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker ta spremembe programa še ni odobrila, ti lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.
Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra naprej, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.
Člen 37
Plačilo preostalega zneska in zaključek programa
Člen 38
Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti za programe razvoja podeželja
Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne upošteva naslednjega:
del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 3;
del proračunskih obveznosti, ki ga plačilna agencija ni mogla izplačati zaradi višje sile in ima resne posledice za izvajanje programa razvoja podeželja. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo prikazati njene neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.
Države članice Komisiji do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.
POGLAVJE III
Skupne določbe
Člen 39
Kmetijsko proračunsko leto
Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih v zvezi z javno intervencijo, ki jih določi Komisija v skladu s točko (a) člena 46(6), kmetijsko proračunsko leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke plačilnih agencij, ki jih te vključijo v obračune proračuna Skladov za proračunsko leto "N", ki se začne 16. oktobra leta "N – 1" in konča 15. oktobra leta "N".
Člen 40
Upoštevanje plačilnih rokov
Če so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačila, ki jih plačilna agencija upravičencem izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, niso upravičena do financiranja Unije, razen v primerih, pod pogoji in v omejitvah, ki se določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Da bi bili odhodki, izvršeni pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila, upravičeni do financiranja Unije, hkrati pa bi se omejil finančni vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ob odstopanju od pravila iz prvega odstavka.
Člen 41
Zmanjšanje in začasna prekinitev mesečnih in vmesnih plačil
Če Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 102 ne more ugotoviti, ali so bili odhodki izvršeni v skladu s pravili Unije, od zadevne države članice zahteva, naj v obdobju, ki ne sme biti krajše od 30 dni, priskrbi dodatne informacije in predloži pripombe. Če država članica na zahtevo Komisije ne odgovori v določenem roku ali če je zadevni odgovor nezadovoljiv ali kaže, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, lahko Komisija zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila zadevni državi članici v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 18(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 36.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila državi članici, če ena ali več ključnih sestavin zadevnega nacionalnega sistema kontrol ne obstaja ali zaradi resnosti ali trajanja ugotovljenih pomanjkljivosti ni učinkovitih oziroma so v sistemu za izterjavo nepravilnih plačil podobne resne pomanjkljivosti ter če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
pomanjkljivosti iz prvega pododstavka so trajnejše narave in so bile vzrok za vsaj dva izvedbena akta v skladu s členom 52 o izločitvi odhodkov zadevne države članice iz financiranja Unije, ali
Komisija ugotovi, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih popravljalnih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom z jasnimi kazalniki napredka, ki se pripravi ob posvetovanju s Komisijo.
Zmanjšanje ali začasna prekinitev se uporabi za ustrezne odhodke, ki jih je izvršila plačilna agencija, pri kateri obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi v izvedbenih aktih iz tega odstavka in ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku obdobja še vedno obstajajo pogoji za zmanjšanje ali začasno prekinitev, lahko Komisij sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša to obdobje za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev,. Zmanjšanje ali začasna prekinitev se ne podaljša, če navedeni pogoji več ne obstajajo.
Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).
Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz tega odstavka zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj se odzove v obdobju, ki ni krajše od 30 dni.
V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 18(3) ali vmesna plačila iz člena 36, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s tem odstavkom.
Začasne prekinitve iz členov 19 in 22 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se uporabljajo v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.
Člen 42
Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve
Kadar področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da v določenem roku predložijo informacije o številu izvedenih pregledov na podlagi člena 59 in njihovih rezultatih, države članice pa te roke prekoračijo, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18 ali vmesna plačila iz člena 36, pod pogojem, da je Komisija dala državam članicam pravočasno pred začetkom obdobja, ki ga podatki pokrivajo, na voljo vse informacije, obrazce in pojasnila, potrebna za izračun zadevnih statističnih podatkov. Znesek, katerega plačilo se začasno prekine, ne presega 1,5 % odhodkov, za katere ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani. Komisija pri uporabi začasne prekinitve ukrepa v skladu z načelom sorazmernosti in upošteva trajanje zamude. Zlasti upošteva, ali je zaradi pozne predložitve informacij ogrožen mehanizem podeljevanja razrešnic v okviru letnega proračuna. Komisija pisno uradno obvesti zadevno državo članico, preden začasno prekine mesečna plačila. Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevnih držav članic prejme statistične podatke, pod pogojem, da prejme te statistične podatke najpozneje 31. januarja naslednjega leta.
Člen 43
Razporeditev prejemkov
V smislu člena 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so namenski prejemki:
zneski, ki morajo biti na podlagi členov 40, 52 in 54 ter v zvezi z odhodki iz EKJS na podlagi člena 41(2) in člena 51 vplačani v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;
zneski, ki se zberejo ali izterjajo v skladu z oddelkom III poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;
zneski, ki so bili zbrani kot posledica kazni v skladu s posebnimi pravili iz področne kmetijske zakonodaje Unije, razen če navedena zakonodaja izrecno določa, da lahko države članice te zneske obdržijo;
zneski, ki ustrezajo kaznim, ki se uporabijo v skladu s pravili o navzkrižni skladnosti iz poglavja II naslova VI, kar zadeva odhodke iz EKJS;
vse zasežene varščine, poroštva ali jamstva, dana v skladu s pravom Unije, sprejeto v okviru SKP, razen razvoja podeželja. Vendar pa države članice obdržijo zasežene varščine, položene pri izdaji izvoznega ali uvoznega dovoljenja ali v okviru razpisnega postopka, katerih izključni namen je zagotoviti, da ponudniki predložijo resne ponudbe.
Člen 44
Vodenje ločenih računov
Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za Sklada.
Člen 45
Ukrepi za informiranje
Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje, da se zagotovi natančen celovit pregled SKP.
Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:
letni delovni programi ali drugi specifični ukrepi, ki jih predstavijo tretje osebe;
dejavnosti, ki se izvajajo na pobudo Komisije.
Ukrepi, ki jih zahteva pravo ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.
Pri izvajanju dejavnosti iz točke (b) lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.
Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi k obveščanju institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.
Člen 46
Pooblastila Komisije
Da se pri uporabi člena 42 zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s pravili o:
seznamu ukrepov, zajetih v členu 42;
stopnji začasne prekinitve plačil iz navedenega člena.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
financiranju in obračunavanju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in drugih odhodkov, ki jih financirata Sklada;
pogojih, ki urejajo izvajanje postopka samodejnega prenehanja obveznosti;
postopku in drugih praktičnih ureditvah za pravilno delovanje mehanizma iz člena 42.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE IV
Potrditev obračunov
Člen 47
Pregledi na kraju samem, ki jih izvede Komisija
Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 PDEU, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 PDEU ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 4 ), izvede preglede na kraju samem v državah članicah, da preveri zlasti:
skladnost upravnih praks s pravili Unije;
obstoj potrebnih spremnih dokumentov ter njihovo ujemanje z dejavnostmi, ki jih financirata EKJS ali EKSRP;
pogoje, pod katerimi se izvajajo in preverjajo dejavnosti, ki jih financira EKJS ali EKSRP;
ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila iz člena 7(2) in ali država članica pravilno uporablja določbe iz člena 7(5).
Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov na kraju samem v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki jih financira EKJS ali EKSRP.
Pooblastila za izvajanje pregledov na kraju samem ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja opravijo uradniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do tako pridobljenih informacij.
Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.
Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.
Člen 48
Dostop do informacij
Člen 49
Dostop do dokumentov
Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju upravnih pregledov in fizičnih preverjanj, ki jih predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji. Podporni dokumenti se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi člena 50(2).
Kadar te dokumente hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.
Člen 50
Pooblastila Komisije
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določijo pravila o:
postopkih v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo države članice izpolnjevati v zvezi s pregledi iz tega poglavja;
postopkih v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati za izvajanje členov 47 in 48;
postopkih in drugih praktičnih ureditvah v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti poročanja iz člena 48(3);
pogojih za hrambo podpornih dokumentov iz člena 49, tudi o tem, v kakšni obliki in kako dolgo se hranijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 51
Potrditev obračunov
Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko (c) člena 102(1), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij. Ti izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino odločitev, sprejetih naknadno v skladu s členom 52.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).
Člen 52
Potrditev skladnosti
Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev medsebojnih stališč v štirih mesecih. Poročilo o izidu postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o morebitni zavrnitvi financiranja, če pa se odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.
Financiranje se ne sme zavrniti za:
odhodke iz člena 4(1), izvršene več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj;
odhodke za večletne ukrepe, ki so zajeti v odhodkih iz člena 4(1) ali v programih iz člena 5, za katere je prejemniku zadnja obveznost naložena več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj;
odhodke za ukrepe, predvidene v programih iz člena 5, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, za katere je bilo izplačilo ali, glede na okoliščine, končno plačilo s strani plačilne agencije izvršeno več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah preverjanj.
Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:
nepravilnosti, zajetih v oddelku III tega poglavja;
državnih pomoči, za katere je Komisija uvedla postopek iz člena 108(2) PDEU, ali kršitev, v zvezi s katerimi je Komisija državi članici poslala uradni opomin v skladu s členom 258 PDEU;
kršitev obveznosti držav članic iz poglavja III naslova V te uredbe, če Komisija državo članico pisno uradno obvesti o ugotovitvah preverjanj v 12 mesecih po prejemu poročila države članice o rezultatih pregledov zadevnih odhodkov.
Člen 53
Pooblastila Komisije
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje:
potrditve obračunov iz člena 51 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem odločitve in njenim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati;
potrditve skladnosti iz člena 52 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem odločitve in njenim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba spoštovati, pa tudi s spravnim postopkom iz navedenega člena, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.
Člen 54
Skupne določbe
Kadar je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali pravnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi Skladoma finančno breme, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom, kot odhodek.
Če pa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjave ni mogoče opraviti v roku iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo države članice podaljša rok za največ polovico prvotno predvidenega obdobja.
Države članice se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:
kadar je skupna vsota že izvršenih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave, ta pogoj velja za izpolnjenega, če:
znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za shemo pomoči ali podporni ukrep, brez obresti ne presega 100 EUR ali
znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za shemo pomoči ali podporni ukrep, brez obresti znaša med 100 EUR in 250 EUR in zadevna država članica na podlagi nacionalnega prava za neizterjavo javnih dolgov uporablja prag, ki je enak znesku, ki ga je treba izterjati, ali višji od njega;
kadar izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalnim pravom.
Kadar se odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme, preden se za neporavnani znesek začnejo uporabljati pravila iz odstavka 2, finančne posledice neizterjave krije proračun Unije.
Komisija lahko, pod pogojem da je upoštevala postopek iz člena 52(3), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da iz financiranja Unije izključi zneske, za katere se bremeni proračun Unije, v naslednjih primerih:
če država članica ni upoštevala rokov iz odstavka 1;
če meni, da odločitev države članice o opustitvi izterjave iz odstavka 3 ni upravičena;
če meni, da so nepravilnosti ali neizvršene izterjave posledica nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih uradnih teles ali organov države članice.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).
Člen 55
Posebne določbe za EKJS
Zneski, izterjani zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.
Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen pri zneskih, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih služb zadevne države članice.
Člen 56
Posebne določbe za EKSRP
Države članice opravijo finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi ali malomarnostjo, ugotovljenimi v dejavnostih ali programih razvoja podeželja, tako da v celoti ali delno ukinejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenih nepravilnosti ter višino finančne izgube za EKSRP.
Zneski, za katere se ukine financiranje Unije iz EKSRP, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se ponovno uporabijo za zadevni program. Vendar pa lahko država članica ukinjena ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za dejavnost, predvideno v istem programu razvoja podeželja, in pod pogojem, da ta sredstva ne bodo ponovno uporabljena za dejavnosti, ki so bile predmet finančnih popravkov. Država članica po zaključku programa razvoja podeželja izterjane zneske vrne v proračun Unije.
Člen 57
Pooblastila Komisije
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
postopkih za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in obresti iz tega oddelka ter za omogočanje Komisiji, da je obveščena o nedokončanih postopkih izterjav;
oblikah uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
NASLOV V
SISTEMI KONTROL IN KAZNI
POGLAVJE I
Splošna pravila
Člen 58
Zaščita finančnih interesov Unije
V okviru SKP države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za:
preverjanje zakonitosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata Sklada;
zagotavljanje učinkovitega preprečevanja goljufij, predvsem na področjih, pri katerih je večje tveganje, ki bo namenjeno odvračanju, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;
preprečevanje, odkrivanje ter odpravo nepravilnosti in goljufij;
uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni v skladu s pravom Unije oziroma, kadar to ni mogoče, v skladu z nacionalnim pravom ter po potrebi za uvedbo sodnih postopkov;
izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z obrestmi in po potrebi za uvedbo sodnih postopkov.
Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila, s katerimi naj bi dosegli enotno uporabo tega člena, ki se nanašajo na:
postopke, roke in izmenjavo informacij v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2;
uradna obvestila in sporočila, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostjo iz odstavka 3.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 59
Splošna načela za preglede
Člen 60
Klavzula o izogibanju
Brez poseganja v posebne določbe se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te zakonodaje.
Člen 61
Skladnost shem podpore za namene pregledov v vinskem sektorju
Za namene uporabe shem podpore v vinskem sektorju, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, države članice zagotovijo, da so upravni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, skladni z integriranim sistemom iz poglavja II tega naslova v zvezi z naslednjimi elementi:
računalniško zbirko podatkov;
identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele;
upravnimi pregledi.
Postopki omogočajo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z integriranim sistemom.
Člen 62
Pooblastila Komisije v zvezi s pregledi
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno uporabo tega poglavja, zlasti:
pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih morajo izvajati države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost, ki izhajajo iz uporabe prava Unije;
pravila o minimalni stopnji pregledov na kraju samem in o obveznosti njenega povečanja ali možnosti njenega zmanjšanja, kot je določeno v členu 59(5);
pravila in metode, ki se uporabljajo za poročanje o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih;
organe, pristojne za izvajanje pregledov glede skladnosti, pa tudi vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;
v zvezi s konopljo, kot je navedeno v členu 32 Uredbe (EU) št. 1307/2013, pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;
v zvezi z bombažem, kot je navedeno v členu 56 Uredbe (EU) št. 1307/2013, sistem za preglede odobrenih medpanožnih organizacij;
v zvezi z vinom, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, pravila o izmeri površin, pa tudi preglede in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;
primere, v katerih se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo ali vsa druga obvestila, zahtevki ali prošnje popravijo in prilagodijo, potem ko so že bili predloženi, v skladu s členom 59(6);
preizkuse in metode, ki jih je treba uporabiti za ugotavljanje upravičenosti proizvodov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, pa tudi uporabo razpisnih postopkov tako za javno intervencijo kot za zasebno skladiščenje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 63
Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni
Kadar niso izpolnjena nacionalna pravila ali pravila Unije o javnem naročanju, se del pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine, določi na podlagi resnosti neizpolnjevanja in v skladu z načelom sorazmernosti. Na zakonitost in pravilnost transakcije to vpliva samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna postopkovna in tehnična pravila o:
uporabi in izračunu delne ali celotne ukinitve iz odstavka 1;
izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov in kazni ter glede neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic in zaračunavanju obresti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 64
Uporaba upravnih kazni
Upravne kazni se ne naložijo:
kadar je neizpolnjevanje posledica višje sile;
kadar je neizpolnjevanje posledica očitnih napak, kot je navedeno v členu 59(6);
kadar je neizpolnjevanje posledica napake pristojnega organa ali drugega organa in kadar ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;
kadar lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva;
kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše, vključno kadar je izraženo v obliki praga, ki ga določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7;
v drugih primerih, v katerih kazni ni primerno naložiti, kar določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 6.
Upravne kazni so lahko v eni od naslednjih oblik:
znižanje zneska pomoči ali podpore, ki se izplača v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo, na katerega vpliva neizpolnjevanje, ali nadaljnjimi zahtevki; vendar, kar zadeva podporo za razvoj podeželja, to ne posega v možnost začasne prekinitve podpore, kadar je mogoče pričakovati, da bo upravičenec neizpolnjevanje odpravil v razumnem času;
plačilo zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje;
začasna prekinitev ali ukinitev odobritve, priznanja ali dovoljenja;
odvzem pravice do sodelovanja v zadevnem sistemu pomoči ali pri zadevnem podpornem ali drugem ukrepu ali do koriščenja ugodnosti zadevnega sistema pomoči ali zadevnega podpornega ali drugega ukrepa.
Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:
znesek upravne kazni iz točke (a) odstavka 4 ne presega 200 % zneska vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo;
kar zadeva razvoj podeželja, ne glede na točko (a) znesek upravne kazni iz točke (a) odstavka 4 ne presega 100 % upravičenega zneska;
znesek upravne kazni iz točke (b) odstavka 4 ne presega zneska, primerljivega z deležem iz točke (a) tega odstavka;
začasna prekinitev, ukinitev ali odvzem iz točk (c) in (d) odstavka 4 lahko traja največ tri zaporedna leta, če se neizpolnjevanje ponovi, pa se lahko podaljša.
Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek pristojbin in kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnost posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere se uporablja področna kmetijska zakonodaja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:
opredeli za posamezno shemo pomoči ali podporni ukrep in zadevno osebo iz odstavka 3, s seznama iz odstavka 4 in v okviru omejitev iz odstavka 5, upravna kazen in se določi posebna stopnja, ki ju naložijo države članice, vključno v primerih količinsko neopredeljivega neizpolnjevanja;
opredeli primere, v katerih se upravne kazni ne naložijo, kakor je določeno v točki (f) odstavka 2.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena o:
uporabi in izračunu upravnih kazni;
podrobnih pravilih za opredelitev neizpolnjevanja kot manjše narave, vključno z določitvijo količinskega praga, izraženega z nominalno vrednostjo ali deležem upravičenega zneska pomoči ali podpore, ki pa ni nižji od 3 % pri podpori za razvoj podeželja, in ni nižji od 1 % pri vseh drugih pomočeh ali podporah;
pravila, ki opredeljujejo primere, v katerih lahko države članice zaradi vrste kazni izterjane kazni obdržijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 65
Začasna prekinitev plačil državam članicam v posebnih primerih, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1308/2013
Člen 66
Varščine
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi pravila, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine, in:
določajo odgovorno osebo v primeru neizpolnjevanja obveznosti;
določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini;
določajo pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, ter o pogojih za polog in sprostitev te varščine;
določajo posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil;
določajo posledice kršitve obveznosti, za katere je bila položena varščina, kakor je določeno v odstavku 1, vključno z zasegom varščin in stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi pri sprostitvi varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudbe, razpise ali posebne zahtevke in kadar obveznost, zajeta v tej varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena, pri čemer se upošteva vrsta obveznosti, količina, pri kateri je bila obveznost kršena, obdobje, ki presega rok, do katerega naj bi bila obveznost izpolnjena, in čas, v katerem se predložijo dokazi o izpolnitvi obveznosti.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
obliki varščine, ki bo položena, in postopku za polog varščine, sprejem varščine in nadomestitev prvotne varščine;
postopkih za sprostitev varščine;
uradnih obvestilih, ki jih morajo poslati države članice in Komisija.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE II
Integrirani administrativni in kontrolni sistem
Člen 67
Področje uporabe in uporabljene opredelitve
To poglavje pa se ne uporablja za ukrepe iz člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ne uporablja se tudi za ukrepe iz točk (a) in (b) člena 21(1) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.
V tem poglavju:
„kmetijska parcela“ pomeni strnjeno površino zemljišča, ki jo prijavi en kmet in ne zajema več kakor ene skupine kmetijskih rastlin; kadar se v smislu Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva ločena prijava uporabe površine znotraj skupine kmetijskih rastlin, ta posebna uporaba po potrebi še dodatno razmeji kmetijsko parcelo; države članice lahko določijo dodatna merila za nadaljnjo razmejitev kmetijske parcele;
►C1 „neposredno plačilo na površino“ pomeni shemo osnovnega plačila; shemo enotnega plačila na površino in prerazporeditveno plačilo, kot je določeno v poglavjih 1 in 2 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/ 2013; ◄ plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; plačilo za območja z naravnimi omejitvami, kot je določeno v poglavju 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; plačilo za mlade kmete, kot je določeno v poglavju 5 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013; prostovoljno vezano podporo, kot je določena v poglavju 1 naslova IV, kadar je podpora izplačana na hektar; posebno plačilo za bombaž, kot je določeno v poglavju 2 naslova IV; shemo za male kmete, kot je določena v naslovu V Uredbe (EU) št. 1307/2013; posebne ukrepe za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, kot so določeni v naslovu IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), kadar je podpora izplačana na hektar; ter posebne ukrepe za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov, kot so določeni v poglavju IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), kadar je podpora izplačana na hektar.
Člen 68
Elementi integriranega sistema
Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:
računalniško zbirko podatkov;
identifikacijski sistem za kmetijske parcele;
sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic;
vloge za pomoč in zahtevke za plačila;
integrirani kontrolni sistem;
enotni sistem za evidentiranje vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2), ki predloži vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo.
Člen 69
Računalniška zbirka podatkov
Ta zbirka podatkov omogoča prek pristojnega organa države članice zlasti vpogled v podatke za tekoče koledarsko in/ali tržno leto ter za predhodnih deset koledarskih in/ali tržnih let. Kadar na raven podpore kmetov vplivajo podatki za zgodnejša koledarska leta in/ali tržna leta, začenši z letom 2000, potem zbirka podatkov omogoča vpogled tudi v podatke, ki se nanašajo na ta leta. Zbirka podatkov tudi omogoča neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta in za podatke v zvezi s "trajnim pašnikom", kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 ( 11 ), v njeni prvotni različici, in v zvezi s "trajnim travinjem in trajnim pašnikom", kot sta opredeljena v točki (h) člena 4Uredbe (EU) št. 1307/2013 za obdobja od njenega začetka veljavnosti, pa za najmanj pet zaporednih predhodnih koledarskih let.
Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje, zahteva, da omogočijo vpogled v te podatke šele od leta njihovega pristopa.
Člen 70
Identifikacijski sistem za kmetijske parcele
Ne glede na prvi pododstavek pa lahko države članice še naprej uporabljajo takšne tehnike, vključno z letalskimi ali satelitskimi ortofoti z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza najmanj točnosti kartografskega merila 1:10 000 , pridobljenimi na podlagi dolgoročnih pogodb, ki so bile dogovorjene pred novembrom 2012.
Člen 71
Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic
Člen 72
Vloge za pomoč in zahtevki za plačila
Upravičenec do podpore iz člena 67(2) vsako leto predloži vlogo za neposredna plačila oziroma zahtevek za plačilo za ustrezne ukrepe za razvoj podeželja na površino ali žival, v katerem po potrebi navede:
vse kmetijske parcele na kmetijskem gospodarstvu, pa tudi nekmetijske površine, za katere se zahteva podpora iz člena 67(2);
plačilne pravice, prijavljene za namene aktiviranja;
vse druge informacije iz te uredbe ali informacije, ki se zahtevajo zaradi izvajanja zadevne področne kmetijske zakonodaje ali pa jih zahteva zadevna država članica.
Kar zadeva neposredna plačila na površino, vsaka država članica določi najmanjšo velikost kmetijske parcele, za katero se lahko vloži vloga. Vendar pa najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.
Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena se lahko države članice odločijo, da:
kmetijskih parcel do površine 0,1 ha, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, če vsota takšnih parcel ne presega enega hektarja, in/ali se lahko odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo na površino, v primeru, da skupna površina ne presega enega hektarja, ni treba prijaviti kmetijskih parcel. V vseh primerih kmet v svoji vlogi navede, da razpolaga s kmetijskimi parcelami, in na zahtevo pristojnih organov označi njihovo lokacijo;
kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kmetijskih parcel, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, razen če se prijava ne zahteva za namene druge pomoči ali podpore.
Država članica lahko določi, da vloga za pomoč in zahtevek za plačilo:
sta veljavna, če upravičenec potrdi, da ni sprememb glede na vlogo za pomoč in zahtevek za plačilo, vložena v predhodnem letu;
morata vsebovati le spremembe glede na vlogo za pomoč in zahtevek za plačilo, vložena za predhodno leto.
Kar zadeva shemo za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, se ta možnost omogoči vsem zadevnim kmetom.
Člen 73
Sistem za identifikacijo upravičencev
Enotni sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2) zagotovi, da je v primeru, ko isti upravičenec predloži več vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, to v sistemu razvidno.
Člen 74
Preverjanje pogojev za upravičenost in zmanjšanj
Člen 75
Plačila upravičencem
V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.
Ne glede na prvi in drugi pododstavek tega odstavka lahko države članice:
pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za neposredna plačila;
pred 1. decembrom izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2).
V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se prvi in drugi pododstavek tega odstavka uporabljata v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta vložitve zahtevkov 2019.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko predplačila za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), izplača potem, ko so bili zaključeni upravni pregledi v skladu s členom 59(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 76
Prenos pooblastil
Da se zagotovi izvajanje integriranega sistema iz tega poglavja na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:
s posebnimi opredelitvami, ki so potrebne za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema, poleg tistih, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1307/2013 in Uredbi (EU) št. 1305/2013;
glede členov 67 do 75 v zvezi s pravili o dodatnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede kontrol iz te uredbe ali področne kmetijske zakonodaje, ki jih sprejmejo države članice v zvezi s pridelovalci, službami, organi, organizacijami ali drugimi izvajalci, na primer klavnicami ali združenji, ki so udeleženi v postopku odobritve pomoči, v primerih, ko ta uredba ne določa ustreznih upravnih kazni; takšni ukrepi v kar največji možni meri smiselno sledijo določbam o kaznih iz odstavkov (1) do (5) člena 77.
Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev, dodeljene na podlagi vlog za pomoč iz člena 72 upravičencem in omogočanje preverjanja, ali upravičenci izpolnjujejo obveznosti v zvezi s tem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:
z osnovnimi značilnostmi, tehničnimi pravili, vključno z ustreznimi tolerančnimi mejami za posodobitev referenčnih parcel, upoštevajoč obris in stanje parcele, in vključno s pravili o vključitvi krajinskih značilnosti, ki so locirane neposredno poleg parcele, ter v zvezi z zahtevami glede kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 in sistema za identifikacijo upravičencev iz člena 73;
z osnovnimi značilnostmi, tehničnimi pravili in zahtevami glede kakovosti sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz člena 71;
s pravili za uvedbo opredelitve osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa; ta pravila državam članicam omogočijo, da pri površinah pod trajnim travinjem, razdrobljene krajinske značilnosti in drevesa, katerih skupna površina ne presega določenega deleža referenčne parcele, samodejno veljajo za del upravičene površine, ne da bi jih bilo treba v ta namen izrisati.
Člen 77
Uporaba upravnih kazni
Upravne kazni se ne naložijo:
če do neizpolnjevanja pride zaradi višje sile;
če do neizpolnjevanja pride zaradi očitnih napak, kot je navedeno v členu 59(6);
če do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;
če lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva;
kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše, vključno kadar je izraženo v obliki praga, ki ga določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7;
v drugih primerih, v katerih kazni ni primerno naložiti, kar določi Komisija v skladu s točko (b) odstavka 7.
Upravne kazni imajo lahko naslednje oblike:
znižanje zneska pomoči ali podpore, ki je izplačan ali se izplača v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, na katere vpliva neizpolnjevanje, in/ali v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo za pretekla ali prihodnja leta;
plačilo zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje;
odvzem pravice do sodelovanja v zadevnem sistemu pomoči ali pri zadevnem podpornem ukrepu.
Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:
znesek upravne kazni za zadevno leto iz točke (a) odstavka 4 ne presega 100 % zneska vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo;
znesek upravne kazni za zadevno leto iz točke (b) odstavka 4 ne presega 100 % zneska vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, za katere se uporablja kazen;
izključitev iz točke (c) odstavka 4 lahko traja največ tri zaporedna leta, če se neizpolnjevanje ponovi, pa se lahko izključitev ponovno določi.
Upravne kazni iz tega odstavka so sorazmerne in se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje zadevnega neizpolnjevanja.
Znesek takšnih upravnih kazni v danem letu v prvih dveh letih uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (leti zahtevkov 2015 in 2016) ne presega 0 %, v tretjem letu uporabe (leto zahtevkov 2017) 20 % in od četrtega leta uporabe (leto zahtevkov 2018) 25 % zneska plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, do katerega bi bil zadevni kmet upravičen, če bi izpolnil pogoje za to plačilo.
Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnosti posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov iz člena 67(2), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:
opredelijo za posamezno shemo pomoči ali podporni ukrep in zadevna oseba iz odstavka 3, s seznama iz odstavka 4 in v okviru omejitev iz odstavkov 5, in 6, upravna kazen in posebna stopnja, ki ju naložijo države članice, vključno v primerih količinsko neopredeljivega neizpolnjevanja;
opredelijo primeri, v katerih se upravne kazni ne naložijo, kakor je določeno v točki (f) odstavka 2.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena, zlasti:
pravila za uporabo in izračun takšnih upravnih kazni;
podrobna pravila za opredelitev neizpolnjevanja kot manjše narave, vključno z določitvijo količinskega praga, izraženega z nominalno vrednostjo ali deležem upravičenega zneska pomoči ali podpore, ki ni nižji od 0,5 %.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 78
Izvedbena pooblastila
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje:
osnovne značilnosti, tehnična pravila in zahteve glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 69;
pravila o vlogah za pomoč in zahtevkih za plačila iz člena 72 ter vlogah za plačilne pravice, vključno z zadnjim dnem za vložitev vlog, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v vloge, določbami za dopolnitve ali umik vlog za pomoč, oprostitvijo zahteve za vložitev vlog za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;
pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo izpolnjevanje obveznosti ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, vključno s pravili o tolerancah meritev za preglede na kraju samem;
tehnične specifikacije, potrebne za enotno izvajanje tega poglavja;
pravila, ki se nanašajo na primere prenosa kmetijskih gospodarstev, ki jih spremlja prenos kakršnih koli obveznosti v zvezi z upravičenostjo do zadevne pomoči, ki jih je še treba izpolniti;
pravila o izplačevanju predplačil iz člena 75.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE III
Pregled transakcij
Člen 79
Področje uporabe in opredelitve
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:
"trgovinski dokument" pomeni vse knjige, registre, knjigovodske listine in dodatno dokumentacijo, obračune, evidence o proizvodnji in kakovosti ter korespondenco, ki se nanaša na poslovno dejavnost podjetja, in poslovne podatke v kakršni koli obliki, vključno z elektronsko shranjenimi podatki, če se ti dokumenti ali podatki neposredno ali posredno nanašajo na transakcije iz odstavka 1;
"tretja oseba" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, neposredno ali posredno povezano s transakcijami, ki jih v okviru sistema financiranja izvaja EKJS.
Člen 80
Pregled s strani držav članic
Člen 81
Cilji pregleda
Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri s številom navzkrižnih kontrol, ki ustreza stopnji potencialnega tveganja, po potrebi tudi trgovinskih dokumentov tretjih oseb, vključno s:
primerjavami s trgovinskimi dokumenti dobaviteljev, strank, prevoznikov in drugih tretjih oseb;
fizičnimi pregledi količine in vrste zalog, kjer je to ustrezno;
primerjavo z evidencami finančnih tokov, ki vodijo do transakcij, opravljenih v okviru sistema financiranja EKJS, ali iz njih izhajajo, ter
pregledi, povezanimi z vodenjem poslovnih knjig ali evidenc finančnih gibanj, ki med pregledom pokažejo, da so dokumenti, ki jih ima plačilna agencija kot dokazilo za izplačilo pomoči upravičencu, pravilni.
Člen 82
Dostop do trgovinskih dokumentov
Države članice določijo datum, s katerim morajo biti takšne evidence pripravljene.
Če so vsi, ali nekateri, trgovinski dokumenti, ki jih je treba pregledati v skladu s tem poglavjem, v podjetju, ki pripada isti poslovni skupini, družbi ali združenju podjetij, vodenim na enotni osnovi kot podjetje, pri katerem se opravlja pregled, in ima sedež bodisi na ozemlju Unije bodisi zunaj njega, podjetje da te trgovinske dokumente na razpolago uradnikom, pristojnim za pregled, na kraju in ob času, ki ga določijo države članice, pristojne za izvajanje pregleda.
Člen 83
Medsebojna pomoč
Države članice si pri izvajanju pregleda, določenega v tem poglavju, med seboj pomagajo v naslednjih primerih:
če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ali bi moral biti izplačan oziroma prejet zadevni znesek;
če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri so dokumenti in podatki, ki so potrebni za pregled.
Komisija lahko usklajuje skupne ukrepe, ki zajemajo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami.
Preglede iz teh zahtevkov je treba opraviti najkasneje šest mesecev po prejemu zahtevka za pregled, o rezultatih pregleda pa je treba nemudoma obvestiti državo članico, ki je pregled zahtevala, in Komisijo. Komisija je obveščena četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja.
Člen 84
Priprava programov
Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:
število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;
merila, sprejeta za izdelavo programa.
Člen 85
Posebni oddelki
V vsaki državi članici se ustanovi poseben oddelek, pristojen za spremljanje uporabe tega poglavja. Ti oddelki so odgovorni zlasti za:
izvajanje pregleda, določenega v tem poglavju, s strani uradnikov, neposredno zaposlenih v tem posebnem oddelku, ali
usklajevanje in splošen nadzor nad pregledom, ki ga izvajajo uradniki iz drugih oddelkov.
Države članice lahko prav tako določijo, da se izvajanje pregleda na podlagi tega poglavja skupaj dodeli posebnemu oddelku in drugim nacionalnim oddelkom, če je prvi odgovoren za njegovo usklajevanje.
Člen 86
Poročila
Člen 87
Dostop do informacij in pregled, ki ga izvaja Komisija
Uradniki države članice prosilke, ki so prisotni pri pregledu v zaprošeni državi članici, lahko kadar koli predložijo dokazilo o svojem uradnem položaju. Pregled vedno izvajajo uradniki zaprošene države članice.
Člen 88
Pooblastila Komisije
Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme pravila za enotno uporabo tega poglavja, zlasti v povezavi z:
izvajanjem pregleda iz člena 80 v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in urnikom pregleda;
hranjenjem trgovinskih dokumentov in vrsto dokumentov, ki jih je treba shraniti, ali podatkov, ki jih je treba zabeležiti;
izvajanjem in usklajevanjem skupnih ukrepov iz člena 83(1);
podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine, oblike in načina predložitve zahtevkov, vsebine, oblike in načina uradnega obveščanja ter predložitve in izmenjave informacij, potrebnih v okviru tega poglavja;
pogoji in načini objave ali posebnimi pravili in pogoji, ki jih mora pri razširjanju informacij, potrebnih v okviru te uredbe, ali dajanju teh informacij na voljo pristojnim organom držav članic upoštevati Komisija;
odgovornostmi posebnega oddelka iz člena 85;
vsebino poročil iz člena 86.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE IV
Druge določbe o pregledih in kaznih
Člen 89
Drugi pregledi in kazni v zvezi s tržnimi pravili
Da se zavarujejo sredstva Unije ter poreklo, izvor in kakovost vina Unije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:
vzpostavitvijo banke podatkov izotopskih analiz, ki bo v pomoč pri odkrivanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki jih zberejo države članice;
pravili o kontrolnih organih in vzajemni pomoči med njimi;
pravili o skupni uporabi ugotovitev držav članic.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vse sprejme ukrepe, potrebne za:
postopke v zvezi z zbirkami podatkov držav članic in bankami podatkov izotopskih analiz, ki so v pomoč pri odkrivanju goljufij;
postopke v zvezi s sodelovanjem in pomočjo med kontrolnimi organi in telesi;
v povezavi z obveznostjo iz odstavka 3, pravila za izvajanje pregledov, namenjene preverjanju skladnosti s tržnimi standardi, pravila za organe, pristojne za izvajanje teh pregledov, pa tudi glede vsebine, pogostosti in faze trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 90
Pregledi v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in zaščitenimi tradicionalnimi izrazi
Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:
obvestili, ki jih morajo države članice poslati Komisiji;
pravili v zvezi z organom, pristojnim za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, tudi kadar je geografsko območje v tretji državi;
ukrepi, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov;
pregledi in preverjanji, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
NASLOV VI
NAVZKRIŽNA SKLADNOST
POGLAVJE I
Področje uporabe
Člen 91
Splošno načelo
Upravna kazen iz odstavka 1 se uporabi samo, če je neupoštevanje pravil posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih dodatnih pogojev:
neupoštevanje pravil je povezano s kmetijsko dejavnostjo upravičenca;
gre za kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva upravičenca.
V zvezi z gozdnimi območji pa se ta kazen ne uporablja, če se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s točko (a) člena 21(1) in členi 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
V tem naslovu:
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse proizvodne enote in površine, ki jih upravlja upravičenec iz člena 92 in so na ozemlju iste države članice;
„zahteva“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi II, v okviru določenega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.
Člen 92
Zadevni upravičenci
Člen 91 se uporablja za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, plačila na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter letne premije na podlagi točk (a) in (b) člena 21(1) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Vendar pa se člen 91 ne uporablja za upravičence, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307 2013. Kazen, določena v navedenem členu, se poleg tega ne uporablja za podporo, navedeno v členu 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Člen 93
Pravila o navzkrižni skladnosti
Pravila o navzkrižni skladnosti so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni, kot je navedeno v Prilogi II, in sicer na naslednjih področjih:
okolje, podnebne spremembe in dobro kmetijsko stanje zemljišč;
javno zdravje, zdravje živali in rastlin;
dobrobit živali.
Prvi pododstavek se ne uporablja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašnik in se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje sajenja božičnih dreves ali hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.
Da se v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov zagotovi pravilno izpolnjevanje obveznosti s strani držav članic in s strani posameznih kmetov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo pogojev in metod za določitev deleža trajnega pašnika in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.
Člen 94
Obveznosti držav članic v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč
Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju. Države članice na podlagi Priloge II za upravičence določijo, na nacionalni ali regionalni ravni minimalne standarde za vzdrževanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju, pri tem pa upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.
Države članice ne določijo minimalnih zahtev, ki niso navedene v Prilogi II.
Člen 95
Obveščanje upravičencev
Države članice, po potrebi z uporabo elektronskih sredstev, zadevnim upravičencem predložijo seznam zahtev in standardov, ki se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s temi zahtevami in standardi.
POGLAVJE II
Kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo
Člen 96
Preverjanja navzkrižne skladnosti
Države članice lahko za zagotavljanje upoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti uporabljajo svoje obstoječe upravne in kontrolne sisteme.
Ti sistemi, zlasti sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljeni v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES ( 14 ) ter uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, so združljivi z integriranim sistemom iz poglavja II naslova V te uredbe.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje pregledov, namenjenih preverjanju izpolnjevanja obveznosti iz tega naslova, vključno s pravili, ki omogočajo, da se pri analizi tveganja upoštevajo naslednji dejavniki:
sodelovanje kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz naslova III te uredbe;
sodelovanje kmetov v sistemu certificiranja, če ta zajema zadevne zahteve in standarde.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Člen 97
Uporaba upravnih kazni
Prvi pododstavek se smiselno uporablja za upravičence, pri katerih je bilo ugotovljeno neupoštevanje pravil o navzkrižni skladnosti, in sicer kadar koli v treh letih od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno prvo plačilo v okviru podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritev, ali kadar koli v enem letu od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno plačilo v okviru podpornih programov za zeleno trgatev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013(v nadaljnjem besedilu: zadevna leta).
V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.
Kadar se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, pristojni organ v naslednjem letu za vzorec upravičencev sprejme potrebne ukrepe, s katerimi preveri, ali je upravičenec odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje pravil. Upravičenec je uradno obveščen o ugotovljenem neupoštevanju pravil in o obveznosti, da ga odpravi.
Člen 98
Uporaba upravnih kazni v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji
Kar zadeva predpisane zahteve ravnanja na področju dobrega počutja živali iz Priloge II, se za Bolgarijo in Romunijo upravne kazni iz člena 91 začnejo uporabljati najpozneje od 1. januarja 2016.
Za Hrvaško se kazni iz člena 91 glede predpisanih zahtev ravnanja (PZR) iz Priloge II uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim načrtom:
od 1. januarja 2014 za PZR 1 do PZR 3 in PZR 6 do PZR 8;
od 1. januarja 2016 za PZR 4, PZR 5, PZR 9 in PZR 10;
od 1. januarja 2018 za PZR 11 do PZR 13.
Člen 99
Izračun upravnih kazni
Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4.
Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za primere neskladnosti, ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja v upravičenih primerih ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Kadar se država članica odloči za to možnost, pristojni organ upravičencu pošlje zgodnje opozorilo, v katerem ga obvesti o ugotovljeni neskladnosti in obveznosti, da jo odpravi. Če se z naknadnim preverjanjem ugotovi, da neskladnost ni bila odpravljena, se zmanjšanje na podlagi prvega pododstavka uporabi retroaktivno.
Primeri neskladnosti, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa vedno vodijo do zmanjšanja ali izključitve.
Države članice lahko dajo upravičencem, ki prvič prejmejo zgodnje opozorilo, prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja.
Člen 100
Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti
Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 99.
Člen 101
Pristojnosti Komisije v zvezi z naložitvijo in izračunom upravnih kazni
Zaradi pravilne razdelitve sredstev upravičencem in zaradi učinkovitega, doslednega in nediskriminatornega izvajanja navzkrižne skladnosti se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo:
usklajene osnove za izračun upravnih kazni zaradi navzkrižne skladnosti iz člena 99, ob upoštevanju zmanjšanj v zvezi s finančno disciplino;
pogojev za naložitev in izračun upravnih kazni zaradi navzkrižne skladnosti, tudi v primeru neskladnosti, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
NASLOV VII
SKUPNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Sporočanje
Člen 102
Sporočanje informacij
Poleg določb, ki jih narekujejo področne uredbe, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:
za akreditirane plačilne agencije in akreditirane usklajevalne organe:
dokumente o njihovi akreditaciji,
njihovo funkcijo (akreditirana plačilna agencija ali akreditirani usklajevalni organ),
kjer je ustrezno, dokument o odvzemu akreditacije;
za certifikacijske organe:
naziv;
naslov;
za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki jih financirata Sklada:
izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za plačilo in jih podpiše akreditirana plačilna agencija ali akreditiran usklajevalni organ, priloženi pa morajo biti zahtevani podatki,
oceno finančnih zahtev za EKJS in, kar zadeva EKSRP, posodobljeno oceno predvidenih izjav o odhodkih za tekoče leto in oceno predvidenih izjav o odhodkih za naslednje proračunsko leto,
izjavo o upravljanju in letne obračune akreditiranih plačilnih agencij,
letni povzetek rezultatov vseh razpoložljivih revizij in pregledov, opravljenih v skladu s časovnim načrtom in podrobno opredeljenimi določbami v pravilih za zadevni sektor.
Letni obračuni akreditiranih plačilnih agencij, ki zadevajo odhodke EKSRP, se predložijo na ravni vsakega programa.
Člen 103
Zaupnost
Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.
Člen 104
Pooblastila Komisije
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
obliki, vsebini, periodičnosti, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:
izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih posodobitev, skupaj z namenskimi prejemki;
izjave o upravljanju in letnih obračunov plačilnih agencij, kot tudi do rezultatov vseh razpoložljivih revizij in kontrol, ki so bile opravljene;
poročil o certifikaciji obračunov;
imena in podrobnejše podatke o akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih in certifikacijskih organih;
podrobnosti upoštevanja in izplačil odhodkov, financiranih v okviru Skladov;
uradnih obvestil o finančnih popravkih, ki so jih izvedle države članice v okviru dejavnosti ali programov razvoja podeželja, in povzetkov poročil o postopkih izterjave, ki so jih države članice sprožile zaradi nepravilnosti;
podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 58;
ureditvah izmenjave podatkov in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter vzpostavitvi informacijskih sistemov, skupaj z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, in pravili za njihovo shranjevanje;
uradnem obveščanju Komisije o podatkih, dokumentih, statistiki in poročilih s strani držav članic ter rokih in metodah za uradno obveščanje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE II
Uporaba eura
Člen 105
Splošna načela
V državah članicah, katerih valuta je euro, se odobrijo ali zberejo v eurih, v drugih državah pa v nacionalnih valutah.
Člen 106
Menjalni tečaj in operativni dogodek
Operativni dogodek za menjalni tečaj je:
dokončanje carinskih uvoznih ali izvoznih formalnosti za zneske, zbrane ali odobrene v trgovini s tretjimi državami;
v vseh drugih primerih poslovni dogodek, s katerim se doseže gospodarski cilj operacije.
Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi Evropska centralna banka v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Če se države članice odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.
Da se opredeli operativni dogodek iz odstavka 2 ali da se določi zaradi posebnih razlogov, povezanih z ureditvijo trga ali zadevnega zneska, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki vsebujejo pravila o teh operativnih dogodkih in menjalnih tečajih, ki jih je treba uporabiti. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
dejanska uporabnost sprememb menjalnega tečaja v najkrajšem možnem času;
podobnost operativnih dogodkov za podobne operacije, izvedene v okviru ureditve trga;
skladnost operativnih dogodkov za različne cene in zneske v zvezi z ureditvijo trga;
uporabnost in učinkovitost preverjanja uporabe ustreznih menjalnih tečajev.
Člen 107
Zaščitni ukrepi in odstopanja
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.
Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki odstopajo od tega oddelka, in sicer zlasti v naslednjih primerih:
kadar država uporablja neobičajne menjalne postopke, na primer več menjalnih tečajev, ali izvaja barter pogodbe;
kadar valuta držav ne kotira na uradnem deviznem trgu ali če bi trend takšnih valut lahko povzročil izkrivljanje trgovine.
Člen 108
Uporaba eura v državah, ki niso del euroobmočja
POGLAVJE III
Poročanje in vrednotenje
Člen 109
Letno finančno poročilo
Do konca septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija pripravi finančno poročilo o upravljanju Skladov v preteklem proračunskem letu, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 110
Spremljanje in vrednotenje SKP
Vzpostavi se skupen okvir spremljanja in vrednotenje za merjenje uspešnosti SKP ter zlasti:
neposrednih plačil iz Uredbe (EU) št. 1307/2013,
tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013,
ukrepov za razvoj podeželja iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter
določb te uredbe.
Komisija spremlja navedene ukrepe politike na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz uredb iz prvega pododstavka. Komisija pripravi večletni načrt vrednotenja, ki vključuje redna vrednotenja posameznih instrumentov, ki jih bo izvajala.
Da se zagotovi učinkovito merjenje uspešnosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z vsebino in oblikovanjem navedenega okvira.
Uspešnost ukrepov SKP iz odstavka 1 se meri glede na naslednje cilje:
trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;
trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;
uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi niz kazalnikov za cilje iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
Kazalniki so povezani s strukturo in cilji politike in omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti politike glede na zastavljene cilje.
Okvir spremljanja in vrednotenja odraža strukturo SKP na naslednji način:
za neposredna plačila, določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013, tržne ukrepe, določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, in določbe te uredbe Komisija spremlja te instrumente na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz teh uredb. Komisija pripravi večletni načrt vrednotenja, ki določa redna vrednotenja specifičnih instrumentov, ki naj bi se izvajala pod odgovornostjo Komisije. Vrednotenja pravočasno izvajajo neodvisni ocenjevalci;
spremljanje in vrednotenje ukrepov politike za razvoj podeželja se bo izvajalo v skladu s členi od 67 do 79 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Komisija zagotovi, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP, navedenih v odstavku 1, meril in ocenil glede na skupne cilje, navedene v odstavku 2. Uspešnost SKP pri doseganju skupnih ciljev se meri in oceni na podlagi skupnih kazalnikov učinka, specifični cilji pa na podlagi kazalnikov rezultata. Komisija na podlagi rezultatov vrednotenja SKP, vključno z vrednotenjem programov razvoja podeželja, ter drugih ustreznih virov informacij pripravi poročila o merjenju in oceni skupne uspešnosti vseh instrumentov SKP.
Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo v statistične namene, kadar je to ustrezno.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila v zvezi z informacijami, ki jih morajo poslati države članice, pri čemer upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenih upravnih bremen, pa tudi pravila v zvezi s potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
POGLAVJE IV
Preglednost
Člen 111
Objava upravičencev
Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev Skladov. V objavi se navede:
brez poseganja v prvi odstavek člena 112 te uredbe, ime upravičenca, kot sledi:
ime in priimek, kadar je upravičenec fizična oseba;
polno uradno ime, kot je registrirano, kadar je upravičenec pravna oseba z avtonomno pravno osebnostjo v skladu z zakonodajo zadevne države članice;
polno ime združenja, kot je registrirano ali drugače uradno priznano, kadar je upravičenec združenje brez lastne pravne osebnosti;
občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo;
zneske plačila za vsak ukrep, financiran iz sredstev Skladov, ki jih je posamezen upravičenec prejel v zadevnem proračunskem letu;
vrsto in opis ukrepov, financiranih iz sredstev Skladov, in v okviru katerih je bilo plačilo, navedeno v točki (c), odobreno.
Informacije iz prvega pododstavka so dostopne na eni spletni strani za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.
Člen 112
Prag
Države članice ne objavijo imena upravičenca, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 111(1) te uredbe, v naslednjih primerih:
za države članice, ki vzpostavijo shemo za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kadar je znesek pomoči, ki ga je prejel upravičenec v enem letu, enak ali manjši od zneska, ki ga je določila država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 63(1) ali drugim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe;
za države članice, ki ne vzpostavijo sheme za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kadar je znesek pomoči, ki ga je prejel upravičenec v enem letu, enak ali manjši od 1 250 EUR.
Kadar se uporablja točka (a) prvega pododstavka, zneske, ki jih države članice določijo v skladu s členom 63 Uredbe (EU) št. 1307/2013 in o njih uradno obvestijo Komisijo v skladu s to uredbo, Komisija objavi v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 114.
Kadar se uporabi prvi odstavek tega člena, države članice objavijo informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 111(1), upravičenec pa se označi s kodo. Države članice določijo obliko te kode.
Člen 113
Podatki o upravičencih
Države članice upravičence obvestijo o tem, da bodo njihovi podatki objavljeni v skladu z določbami člena 111 in da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije.
Države članice v zvezi z osebnimi podatki v skladu z zahtevami Direktive 95/46/ES upravičence obvestijo o njihovih pravicah, določenih s pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.
Člen 114
Pooblastila Komisije
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:
obliki, vključno z načinom predstavitve posameznem ukrepu, in časovnem načrtu objave, ki ju določata člena 111 in 112;
enotni uporabi člena 113;
sodelovanju med Komisijo in državami članicami.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).
NASLOV VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 115
Izvajanje pooblastila
Člen 116
Postopek v odboru
Za namene členov 15, 58, 62, 63, 64, 65, 66, 75, 77, 78, 89, 90, 96, 101 in 104 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na neposredna plačila, razvoj podeželja in/ali skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za neposredna plačila, Odbor za razvoj podeželja in/ali Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljeni na podlagi te uredbe in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1305/2013 oziroma (EU) št. 1308/2013. Navedeni odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor v primeru aktov iz člena 8 ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 117
Obdelava in varstvo osebnih podatkov
Člen 118
Raven izvrševanja
Države članice so odgovorne za izvajanje programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe na ravni, za katero menijo, da je primerna, v skladu z njihovim ustreznim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in drugih ustreznih predpisov Unije.
Člen 119
Razveljavitev
Vendar se člen 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 in zadevna izvedbena pravila še naprej uporabljajo do 31. decembra 2014, člena 30 in 44a Uredbe (ES) št. 1290/2005 in zadevna izvedbena pravila pa se še naprej uporabljajo za odhodke, ki so nastali v kmetijskem proračunskem letu 2013, oziroma za plačila, ki so bila izvršena v navedenem letu.
Člen 119a
Odstopanje od Uredbe (EU) št. 966/2012
Z odstopanjem od člena 59(5) Uredbe (EU) št. 966/2012 in člena 9(1) te uredbe se za kmetijsko proračunsko leto 2014 ne zahteva, da mnenje certifikacijskega organa ugotovi, ali so odhodki, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni.
Člen 120
Prehodni ukrepi
Da se zagotovi nemoten prehod z določb iz razveljavljenih uredb iz člena 119 na določbe te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s primeri, v katerih se lahko uporabljajo odstopanja od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.
Člen 121
Začetek veljavnosti in uporaba
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Vendar pa se naslednje določbe uporabljajo, kot sledi:
členi 7, 8, 16, 25, 26 in 43 od 16. oktobra 2013;
člen 52, naslov III, poglavje II naslova Vin naslov VI od 1. januarja 2015.
Ne glede na odstavka 1 in 2 se:
členi 9, 18, 40 in 51 uporabljajo za odhodke, ki se izvršijo od 16. oktobra 2013;
poglavje IV naslova VII uporablja za plačila, izvršena od kmetijskega proračunskega leta 2014 naprej.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
INFORMACIJE NA PODROČJU BLAŽITVE PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGAJANJA NANJE, BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN VARSTVA VODA, KOT JE DOLOČENO V TOČKI (D) ČLENA 12(3)
Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje:
Biotska raznovrstnost:
Varstvo voda:
Splošni del
PRILOGA II
PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI V SKLADU S ČLENOM 93
|
Področje |
Glavna zadeva |
Zahteve in standardi |
||
|
Okolje, podnebne spremembe, dobro kmetijsko stanje zemljišč |
Voda |
PZR 1 |
Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1) |
Člena 4 in 5 |
|
DKOS 1 |
Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov (1) |
|
||
|
DKOS 2 |
Kadar je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja |
|
||
|
DKOS 3 |
Zaščita podtalnice pred onesnaževanjem: prepoved neposrednega izpusta v podtalnico in ukrepi za preprečevanje posrednega onesnaževanja podtalnice z izpustom v tla in pronicanjem skozi tla nevarnih snovi, navedenih v Prilogi k Direktivi 80/68/EGS v različici, ki je veljala na zadnji dan njene veljavnosti, kar zadeva kmetijsko dejavnost. |
|
||
|
Prst in zaloga ogljika |
DKOS 4 |
Minimalna talna odeja |
|
|
|
DKOS 5 |
Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje, za omejitev erozije na zemljiščih |
|
||
|
DKOS 6 |
Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti z ustreznimi praksami, vključno s prepovedjo sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin (2). |
|
||
|
Biotska raznovrstnost |
PZR 2 |
Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). |
Člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4) |
|
|
PZR 3 |
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7) |
Člen 6(1) in (2) |
||
|
Krajina, minimalna raven vzdrževanja |
DKOS 7 |
Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno, kadar je to ustrezno, z živimi mejami, ribniki, jarki, drevesi v vrsti, skupini ali posamično, omejki, ozarami in terasami, vključno s prepovedjo rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptičih in morda ukrepi za odvračanje invazivnih rastlinskih vrst |
|
|
|
Javno zdravje, zdravje živali in rastlin |
Varnost hrane |
PZR 4 |
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1) |
Člena 14 in 15, člen 17(1) (3) ter členi 18, 19 in 20 |
|
PZR 5 |
Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3) |
Člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7 |
||
|
Identifikacija in registracija živali |
PZR 6 |
Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31) |
Členi 3, 4 in 5 |
|
|
PZR 7 |
Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1) |
Člena 4 in 7 |
||
|
PZR 8 |
Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8) |
Členi 3, 4 in 5 |
||
|
Bolezni živali |
PZR 9 |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1) |
Členi 7, 11, 12, 13 in 15 |
|
|
Fitofarmacevtska sredstva |
PZR 10 |
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1) |
Člen 55, prvi in drugi stavek |
|
|
Dobrobit živali |
Dobrobit živali |
PZR 11 |
Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7) |
Člena 3 in 4 |
|
PZR 12 |
Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.02.2009, str. 5) |
Člena 3 in 4 |
||
|
PZR 13 |
Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23) |
Člen 4 |
||
|
(1)
Varovalni pasovi v okviru dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč morajo na ranljivih območjih, določenih v skladu s členom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedene v točki A.4 Priloge II k Direktivi 91/676/EGS, ki jih je treba uporabljati v skladu z delovnimi programi, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(4) Direktive 91/676/EGS.
(2)
Zahteva se lahko omeji na splošno prepoved sežiganja ornih strnišč, vendar se lahko država članica odloči za določitev dodatnih zahtev.
(3)
Kot se izvaja zlasti z: — členom 14 Uredbe (ES) št. 470/2009 in Prilogo k Uredbi (ES) št. 37/2010, — Uredbo (ES) št. 852/2004: člen 4(1) in del A Priloge I (II 4(g, h, j), 5(f, h), 6; III 8(a, b, d, e), 9(a, c)), — Uredbo (ES) št. 853/2004: člen 3(1) in poglavje 1 oddelka IX Priloge III (I-1 b, c, d, e; I-2 a(i, ii, iii), b(i, ii), c; I-3; I-4; I-5; II-A 1, 2, 3, 4; II-B 1(a, d), 2, 4 (a, b)), poglavje 1(1) oddelka X Priloge III, — Uredbo (ES) št. 183/2005: člen 5(1) in del A Priloge I (I-4 e, g; II-2 a, b, e), člen 5(5) in Priloga III (naslov „KRMLJENJE“, točka 1. „Shranjevanje“, prvi in zadnji stavek in točka 2. „Distribucija“, tretji stavek), člen 5(6) ter — Uredbo (ES) št. 396/2005: člen 18. |
||||
PRILOGA III
KORELACIJSKA TABELA
1. Uredba (EGS) št. 352/78
|
Uredba (EGS) št. 352/78 |
Ta uredba |
|
člen 1 |
člen 43(1)(e) |
|
člen 2 |
člen 43(2) |
|
člen 3 |
člen 46(1) |
|
člen 4 |
— |
|
člen 5 |
— |
|
člen 6 |
— |
2. Uredba (ES) št. 2799/98
|
Uredba (ES) št. 2799/98 |
Ta uredba |
|
člen 1 |
— |
|
člen 2 |
člena 105(2) in 106 |
|
člen 3 |
člen 106 |
|
člen 4 |
— |
|
člen 5 |
— |
|
člen 6 |
— |
|
člen 7 |
člen 107 |
|
člen 8 |
člen 108 |
|
člen 9 |
— |
|
člen 10 |
— |
|
člen 11 |
— |
3. Uredba (ES) št. 814/2000
|
Uredba (ES) št. 814/2000 |
Ta uredba |
|
člen 1 |
člen 45(1) |
|
člen 2 |
člen 45(2) |
|
člen 3 |
— |
|
člen 4 |
— |
|
člen 5 |
— |
|
člen 6 |
— |
|
člen 7 |
— |
|
člen 8 |
člen 45(5) |
|
člen 9 |
— |
|
člen 10 |
člena 45(4) in 116 |
|
člen 11 |
— |
4. Uredba (ES) št. 1290/2005
|
Uredba (ES) št. 1290/2005 |
Ta uredba |
|
člen 1 |
člen 1 |
|
člen 2 |
člen 3 |
|
člen 3 |
člen 4 |
|
člen 4 |
člen 5 |
|
člen 5 |
člen 6 |
|
člen 6 |
člen 7 |
|
člen 7 |
člen 9 |
|
člen 8 |
člen 102 |
|
člen 9 |
člen 58 |
|
člen 10 |
člen 10 |
|
člen 11 |
člen 11 |
|
člen 12 |
člen 16 |
|
člen 13 |
člen 19 |
|
člen 14 |
člen 17 |
|
člen 15 |
člen 18 |
|
člen 16 |
člen 40 |
|
člen 17 |
člen 41(1) |
|
člen 17a |
člen 41(2) |
|
člen 18 |
člen 24 |
|
člen 19 |
člen 27 |
|
člen 20 |
člen 28 |
|
člen 21 |
člen 29 |
|
člen 22 |
člen 32 |
|
člen 23 |
člen 33 |
|
člen 24 |
člen 34 |
|
člen 25 |
člen 35 |
|
člen 26 |
člen 36 |
|
člen 27 |
člen 41(1) |
|
člen 27a |
člen 41(2) |
|
člen 28 |
člen 37 |
|
člen 29 |
člen 38 |
|
člen 30 |
člen 51 |
|
člen 31 |
člen 52 |
|
člen 32 |
člena 54 in 55 |
|
člen 33 |
člena 54 in 56 |
|
člen 34 |
člen 43 |
|
člen 35 |
— |
|
člen 36 |
člen 48 |
|
člen 37 |
člen 47 |
|
člen 38 |
— |
|
člen 39 |
— |
|
člen 40 |
— |
|
člen 41 |
člen 116 |
|
člen 42 |
— |
|
člen 43 |
člen 109 |
|
člen 44 |
člen 103 |
|
člen 44a |
člen 113(1) |
|
člen 45 |
člen 105(1) in člen 106(3) in (4) |
|
člen 46 |
— |
|
člen 47 |
člen 119 |
|
člen 48 |
člen 120 |
|
člen 49 |
člen 121 |
5. Uredba (ES) št. 485/2008
|
Uredba (ES) št. 485/2008 |
Ta uredba |
|
člen 1 |
člen 79 |
|
člen 2 |
člen 80 |
|
člen 3 |
člen 81 |
|
člen 4 |
— |
|
člen 5 |
člen 82(1), (2) in (3) |
|
člen 6 |
člen 82(4) |
|
člen 7 |
člen 83 |
|
člen 8 |
člen 103(2) |
|
člen 9 |
člen 86 |
|
člen 10 |
člen 84 |
|
člen 11 |
člen 85 |
|
člen 12 |
člen 106(3) |
|
člen 13 |
— |
|
člen 14 |
— |
|
člen 15 |
člen 87 |
|
člen 16 |
— |
|
člen 17 |
— |
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o navzkrižni skladnosti
Svet in Evropski parlament pozivata Komisijo, naj spremlja, kako bodo države članice prenesle in izvajale Direktivo 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, in, če bo ustrezno, naj potem ko ju bodo začele izvajati vse države članice in ko bodo opredeljene obveznosti, ki bodo neposredno veljale za kmete, predloži zakonodajni predlog o spremembi te uredbe, da bi zadevne dele navedenih direktiv vključili v sistem navzkrižne skladnosti.
( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).
( 2 ) Uredba Sveta (EU) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11).
( 3 ) Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).
( 4 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2.)
( 5 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 19.9.2013, str. 1)
( 6 ) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
( 7 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
( 8 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 9 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).
( 10 ) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).
( 11 ) Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 316, 2.12.2009, str. 1).
( 12 ) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).
( 13 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
( 14 ) Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).
