v Prilogi I;

v Prilogi II, kadar imajo vsi neposredni ali posredni družbeniki podjetja, ki imajo sicer neomejeno odgovornost, dejansko omejeno odgovornost, ker so ti družbeniki podjetja:

bilančna vsota: 350 000 EUR;

čisti prihodek: 700 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 10.

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

predpostavlja se, da podjetje posluje časovno neomejeno;

računovodske usmeritve in podlage za merjenje se uporabljajo dosledno od enega do drugega poslovnega leta;

pripoznavanje in merjenje se opravljata po načelu preudarnosti, še zlasti:

zneski, pripoznani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, se obračunajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;

začetna bilanca stanja za vsako poslovno leto se ujema z zaključno bilanco stanja predhodnega poslovnega leta;

sestavine postavk sredstev in obveznosti se valorizirajo ločeno;

kakršen koli pobot med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in odhodkov je prepovedan;

postavke v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine zadevne transakcije ali dogovora;

postavke, pripoznane v računovodskih izkazih, se merijo v skladu z načelom nakupne cene ali proizvodnih stroškov in

zahtev iz te direktive glede pripoznavanja, merjenja, prikaza, razkritja in konsolidacije ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven.

države članice vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, po pošteni vrednosti in

države članice lahko vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje določenih kategorij sredstev, ki niso finančni instrumenti, po zneskih, ki se določijo na podlagi poštene vrednosti.

bile sklenjene in podaljšane, da bi izpolnile pričakovane zahteve podjetja v zvezi z nabavo, prodajo ali uporabo v času njihove sklenitve in po sklenitvi;

bile na začetku opredeljene kot blagovne pogodbe, in

take, da se pričakuje, da bodo poravnane z dobavo blaga.

obveznosti, ki so del trgovalnega portfelja, in

izvedene finančne instrumente.

neizvedene finančne instrumente v posesti do zapadlosti;

posojila in terjatve podjetja, ki niso namenjeni trgovanju, in

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podjetjih, lastniške instrumente, ki jih izda podjetje, pogodbe o pogojnih nadomestilih pri poslovni združitvi in druge finančne instrumente, ki imajo take posebne značilnosti, da se v skladu s splošno sprejemljivim obračunavajo drugače od drugih finančnih instrumentov.

tržne vrednosti, kadar gre za finančne instrumente, za katere je mogoče zlahka opredeliti zanesljiv trg. Kadar tržne vrednosti ni mogoče zlahka opredeliti za instrument, vendar jo je mogoče opredeliti za njegove sestavne dele ali za podoben instrument, se lahko tržna vrednost izvede iz tržne vrednosti njegovih sestavnih delov ali podobnega instrumenta;

vrednosti, ki izhaja iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, kadar gre za finančne instrumente, za katere ni mogoče zlahka opredeliti zanesljivega trga, pod pogojem, da ti valorizacijski modeli in tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti.

obračunani instrument je instrument za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem, ki dovoljuje, da se v izkazu poslovnega izida ne prikažejo nekatere spremembe ali nobena sprememba vrednosti, ali

sprememba vrednosti se nanaša na tečajno razliko, ki zadeva denarno postavko, ki je del čiste naložbe podjetja v tuj subjekt.

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se deleži v kapitalu obračunajo po kapitalski metodi iz člena 27, ob upoštevanju bistvenih popravkov, ki izhajajo iz posebnosti letnih računovodskih izkazov v primerjavi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi;

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se del poslovnega izida, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu, pripozna v izkazu poslovnega izida le do zneska že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, in

kadar dobiček, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu in je pripoznan v izkazu poslovnega izida, preseže znesek že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, se znesek razlike vnese v rezervo, ki je ni mogoče razdeliti delničarjem.

države članice lahko dovolijo ali zahtevajo popravke vrednosti finančnih stalnih sredstev z vrednotenjem po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja;

vrednost stalnih sredstev, se ne glede na to, ali je njihova gospodarska doba koristnosti omejena ali ne, popravi z valorizacijo po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja, če se pričakuje, da bo znižanje njihove vrednosti trajno;

popravki vrednosti iz točke (a) in točke (b) bremenijo izkaz poslovnega izida in se razkrijejo ločeno v pojasnilih k računovodskim izkazom, če niso ločeno izkazani v izkazu poslovnega izida;

merjenje po nižji vrednosti, predvideni v točki (a) in točki (b), se ne sme nadaljevati, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili popravki vrednosti narejeni; ta določba se ne uporablja za popravke vrednosti dobrega imena.

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) pod „Sredstva“ in pod C pod „Kapital, rezerve in obveznosti“ v Prilogi III, vendar združeno za vsako postavko, ali

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) v Prilogi IV.

v Prilogi V se lahko postavke od 1 do 5 združijo v eno postavko, imenovano „Kosmati poslovni izid“;

v Prilogi VI se lahko postavke 1, 2, 3 in 6 združijo v eno postavko, imenovano „Kosmati poslovni izid“.

sprejete računovodske usmeritve;

kadar se stalna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:

kadar se finančni instrumenti in/ali sredstva, ki niso finančni instrumenti, merijo po pošteni vrednosti:

skupnim zneskom vseh finančnih obveznosti, jamstev ali nepredvidenih izdatkov, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter navedbo vrste in oblike kakšnega koli zagotovljenega varnega poroštva; vse obveznosti v zvezi s pokojninami in povezanimi ali pridruženimi podjetji se razkrijejo ločeno;

zneskom predplačil in posojil, odobrenih članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali opuščeni, pa tudi obveznostmi, prevzetimi na njihov račun v obliki kakršnih koli jamstev; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo;

zneskom in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;

zneski, ki jih podjetje dolguje ter zapadejo v plačilo po več kot petih letih, pa tudi celotnimi dolgovi podjetja, pokritimi z varnim poroštvom, ki ga je zagotovilo podjetje, z navedbo vrste in oblike poroštva, in

povprečnim številom zaposlenih med poslovnim letom.

za različne postavke stalnih sredstev:

če se pri stalnih ali gibljivih sredstvih opravijo popravki vrednosti samo za namene obdavčenja, znesek popravkov in razloge zanje;

kadar se finančni instrumenti merijo po nakupni ceni ali proizvodnih stroških:

znesek nagrad v poslovnem letu, ki so bile odobrene članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov zaradi njihovih odgovornosti, ter kakršne koli obveznosti, ki so nastale ali so bile prevzete v zvezi s starostnimi pokojninami nekdanjih članov teh organov; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo organa.

Države članice se lahko odpovejo zahtevi po razkritju takšnih informacij, kadar bi njihovo razkritje omogočilo ugotovitev finančnega stanja posameznega člana takšnega organa;

povprečno število zaposlenih med poslovnim letom, razdeljeno po kategorijah, in, če niso prikazani ločeno v izkazu poslovnega izida, tudi stroške zaposlenih, ki se nanašajo na poslovno leto, razdeljene na plače, stroške za socialno varnost in stroške pokojninskega zavarovanja;

kadar je v bilanci stanja postavka za odloženi davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom;

ime in registrirani sedež vsakega podjetja, v katerem ima podjetje bodisi samo bodisi prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun podjetja, delež v kapitalu, ki kaže delež kapitala, ki ga ima v lasti, znesek kapitala in rezerv ter poslovni izid zadevnega podjetja za zadnje poslovno leto, za katero so bili sprejeti računovodski izkazi; informacije o kapitalu in rezervah ter poslovnem izidu se lahko izpustijo, kadar zadevno podjetje ne objavi svoje bilance stanja in ga ne nadzoruje drugo podjetje.

Države članice lahko dovolijo, da se informacije, katerih razkritje se zahteva v skladu s prvim pododstavkom te točke, razkrijejo v obliki izjave, ki se predloži v skladu s členom 3(1) in (3) Direktive 2009/101/ES; predložitev takšne izjave se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te informacije izpustijo, kadar je njihova narava takšna, da bi resno škodovale katerim koli podjetjem, na katera se nanašajo. Države članice lahko za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev upravnega ali sodnega organa. Vsaka takšna opustitev se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom;

število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic, vpisanih med poslovnim letom v okviru omejitev odobrenega kapitala, brez poseganja v točko (e) člena 2 Direktive 2009/101/ES ali točkama (c) in (d) člena 2 Direktive 2012/30/EU, kar zadeva znesek tega kapitala;

kadar obstaja več kot en razred delnic, število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic za vsak razred;

obstoj kakršnih koli potrdil o naložbah, zamenljivih zadolžnic, nakupnih bonov, opcij ali podobnih vrednostnih papirjev ali pravic, z navedbo njihovega števila in pravic, ki jih zagotavljajo;

ime, dejanski ali registrirani sedež in pravno obliko vsakega podjetja, v katerem je podjetje družbenik z neomejeno odgovornostjo;

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje;

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze najmanjše skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje in ki je vključena tudi v skupino podjetij iz točke (l);

kraj, kjer se lahko pridobijo kopije konsolidiranih računovodskih izkazov iz točk (l) in (m), pod pogojem, da so na voljo;

predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ali, kadar je to ustrezno, razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;

naravo in namen poslov podjetja, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter njihov finančni učinek na podjetje, pod pogojem, da so tveganja ali koristi, ki izhajajo iz teh poslov, bistvena in če je razkritje takšnih tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja podjetja;

naravo in finančni učinek bistvenih dogodkov, do katerih pride po dnevu bilance stanja in ki niso zajeti v izkazu poslovnega izida ali bilanci stanja, in

transakcije, ki jih je podjetje opravilo s povezanimi strankami, vključno z zneskom takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi informacijami o poslih, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja podjetja. Informacije o posameznih transakcijah je mogoče prikazati združeno glede na njihovo naravo, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami na finančno stanje podjetja potrebne ločene informacije.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se razkrijejo samo transakcije s povezanimi strankami, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

Države članice lahko dovolijo, da se transakcije med enim ali več družbeniki v skupini ne razkrijejo, pod pogojem, da so odvisna podjetja, udeležena v transakciji, v celoti v lasti takega družbenika.

Države članice lahko dovolijo, da srednje podjetje omeji razkritje transakcij s povezanimi strankami na transakcije, opravljene z:

kadar je podjetje, v katerem ima to obvladujoče podjetje delež v kapitalu za namene točke (g) odstavka 1, vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih pripravi to obvladujoče podjetje, ali v konsolidirane računovodske izkaze večje skupine podjetij, kakor je navedeno v členu 23(4);

kadar je bil ta delež v kapitalu obravnavan v letnih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja v skladu s členom 9(7) ali v konsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je pripravilo to obvladujoče podjetje v skladu s členom 27(1) do (8).

čistim prihodkom iz prodaje, razdeljenim po kategorijah dejavnosti in po geografskih trgih, če se ob upoštevanju načina, kako sta organizirana prodaja proizvodov in opravljanje storitev, te kategorije in trgi med seboj znatno razlikujejo; in

vsemi honorarji za poslovno leto, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov, in vsemi honorarji, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve.

verjeten prihodnji razvoj podjetja;

dejavnosti na področju raziskav in razvoja;

informacije v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic iz člena 24(2) Direktive 2012/30/EU;

obstoj podružnic podjetja in

v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih uporablja podjetje, in, kadar je to bistveno za oceno njegovih sredstev, obveznosti, finančnega stanja in poslovnega izida:

kratkim opisom poslovnega modela podjetja;

opisom politik podjetja glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;

rezultati teh politik;

glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi podjetja, vključno z njegovimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako podjetje upravlja ta tveganja;

ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.

objavi skupaj s poslovnim poročilom v skladu s členom 30, ali

objavi na spletnem mestu podjetja v razumnem roku, ki ne presega šest mesecev po dnevu bilance stanja, poslovno poročilo pa se nanj sklicuje.

navedbo naslednjih podatkov, kadar je to ustrezno:

Pri sklicevanju na kodeks o upravljanju podjetja iz točk (i) ali (ii) podjetje navede tudi, kje so zadevna besedila javno dostopna. Pri sklicevanju na informacije iz točke (iii) podjetje objavi podrobnosti o svojih praksah upravljanja;

kadar podjetje v skladu z nacionalnim pravom odstopa od kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), obrazložitev podjetja, katerih delov kodeksa o upravljanju podjetja ne upošteva in zakaj; kadar se podjetje odloči, da ne bo uporabljalo nobene določbe kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), pojasni razloge za tako ravnanje;

opis glavnih značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom računovodskega poročanja;

informacije, ki se zahtevajo v točkah (c), (d), (f), (h) in (i) člena 10(1) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem ( 5 ), kadar se navedena direktiva uporablja za to podjetje;

opis delovanja skupščine delničarjev in njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načina za njihovo uveljavljanje, razen če je to že v celoti določeno v nacionalnem pravu;

sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov, in

opis politike raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja glede vidikov, kot so na primer starost, spol ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.

ločenem poročilu, objavljenem skupaj s poslovnim poročilom, kakor je določeno v členu 30; ali

dokumentu, ki je na voljo javnosti na spletni strani podjetja, na katerega se sklicuje poslovno poročilo.

večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju (odvisno podjetje);

pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja (odvisno podjetje) in je hkrati delničar ali družbenik tega podjetja;

pravico izvrševati prevladujoč vpliv na podjetje (odvisno podjetje), v katerem je delničar ali družbenik, na podlagi sklenjene pogodbe s tem podjetjem ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, kadar pravo, ki velja za to odvisno podjetje, dovoljuje, da je slednje predmet takšnih pogodb ali statutarnih določb.

Državi članici ni treba predpisati, da mora biti obvladujoče podjetje delničar ali družbenik v njenem odvisnem podjetju. Od tistih držav članic, katerih zakonodaja ne predvideva takšnih pogodb ali določb, se ne zahteva uporaba te določbe; ali

če je delničar ali družbenik podjetja in:

ima to podjetje (obvladujoče podjetje) moč za izvajanje prevladujočega vpliva ali nadzora nad drugim podjetjem (odvisno podjetje) oziroma ta vpliv dejansko izvaja ali

to podjetje (obvladujoče podjetje) in drugo podjetje (odvisno podjetje) na enotni osnovi upravlja obvladujoče podjetje.

izhajajoče iz delnic, pridobljenih za račun osebe, ki ni niti obvladujoče podjetje niti njegovo odvisno podjetje, ali

izhajajoče iz delnic:

se to podjetje in eno ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kot je opisano v odstavku 1 ali 2, upravljajo na enotni osnovi v skladu s:

so bile v upravni, poslovodni ali nadzorni organ tega podjetja in enega ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kakor je opisano v odstavku 1 ali 2, vključene večinoma iste osebe, ki so opravljale funkcijo v poslovnem letu in do priprave konsolidiranih računovodskih izkazov.

sklicevanja na obvladujoča podjetja se razumejo kot sklicevanja na vsa podjetja, določena v odstavku 7 tega člena, in

brez poseganja v člen 24(3) so postavke „kapital“, „vplačani presežek kapitala“, „revalorizacijska rezerva“, „rezerve“, „preneseni poslovni izid“ in „poslovni izid poslovnega leta“, ki se vključijo v konsolidirane računovodske izkaze, skupni zneski, ki jih je mogoče pripisati vsakemu od podjetij iz odstavka 7 tega člena.

je obvladujoče podjetje izvzetega podjetja imetnik vseh delnic v izvzetem podjetju. Delnice v izvzetem podjetju, ki jih imajo člani njegovega upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa v skladu s pravno obveznostjo ali obveznostjo iz njegove družbene pogodbe ali statuta, se za ta namen spregledajo; ali

ima obvladujoče podjetje izvzetega podjetja v lasti 90 % ali več delnic v izvzetem podjetju in preostali delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja soglašajo s tem izvzetjem.

izvzeto podjetje in, brez poseganja v odstavek 9, vsa njegova odvisna podjetja se konsolidirajo v računovodskih izkazih večje skupine podjetij, za katerih obvladujoče podjetje velja pravo države članice;

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) in konsolidirano poslovno poročilo večje skupine podjetij pripravi obvladujoče podjetje te skupine v skladu s pravom države članice, ki velja za to obvladujoče podjetje, v skladu s to direktivo ali mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

v zvezi z izvzetim podjetjem se na način, predpisan s pravom države članice, ki velja za to izvzeto podjetje, v skladu s členom 30 objavijo naslednji dokumenti:

Ta država članica lahko zahteva, da se dokumenti iz točk (i), (ii) in (iii) objavijo v njenem uradnem jeziku in da je prevod overjen;

v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom izvzetega podjetja se razkrije naslednje:

delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja, ki imajo minimalni delež vpisanega kapitala tega podjetja, niso zahtevali priprave konsolidiranih računovodskih izkazov vsaj šest mesecev pred koncem poslovnega leta;

minimalni delež iz točke (a) ne presega naslednjih omejitev:

država članica za izvzetje ne določi:

za obveščanje zaposlenih ali njihovih predstavnikov ali

s strani upravnih ali sodnih organov za lastne potrebe.

izvzeto podjetje in brez poseganja v odstavek 9 vsa njegova odvisna podjetja so konsolidirana v računovodskih izkazih večje skupine podjetij;

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (a) in, kadar je ustrezno, konsolidirano poslovno poročilo so pripravljeni:

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) je revidiral eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, pooblaščenih za revizijo računovodskih izkazov v skladu z nacionalni pravom, ki velja za podjetje, ki je te izkaze pripravilo.

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji ali

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo:

ima le odvisna podjetja, ki so tako posamično kot skupno nebistvena, ali

je mogoče iz konsolidacije izvzeti vsa njegova odvisna podjetja na podlagi odstavka 9 tega člena.

razen v primeru deležev v kapitalu obvladujočega podjetja, ki jih ima v lasti to podjetje ali drugo podjetje, vključeno v konsolidacijo, in se obravnavajo kot lastni deleži v skladu s poglavjem 3, se ta pobot izvede na podlagi knjigovodskih vrednosti na datum, ko so ta podjetja prvič vključena v konsolidacijo. Razlike, ki izhajajo iz tega pobota, se, kolikor je to mogoče, knjižijo neposredno na tiste postavke v konsolidirani bilanci stanja, ki imajo višjo ali nižjo vrednost od svoje knjigovodske vrednosti;

država članica lahko dovoli ali zahteva pobote na podlagi vrednosti ugotovljivih sredstev in obveznosti na dan pridobitve delnic ali, ob pridobitvi v dveh ali več stopnjah, na dan, ko je podjetje postalo odvisno podjetje;

vsaka razlika, ki ostane po uporabi točke (a) ali je posledica uporabe točke (b), se v konsolidirani bilanci stanja prikaže kot dobro ime;

metode za izračun vrednosti dobrega imena in morebitne večje spremembe vrednosti glede na prejšnje poslovno leto se obrazložijo v pojasnilih k računovodskim izkazom;

kadar država članica dovoljuje pobot pozitivnih in negativnih vrednosti dobrega imena, se v pojasnila k računovodskim izkazom vključi analiza dobrega imena;

negativna vrednost dobrega imena se lahko prenese v konsolidirani izkaz poslovnega izida, kadar je takšna obravnava v skladu z načeli iz poglavja 2.

dolgovi in terjatve med podjetji;

prihodki in odhodki v zvezi s transakcijami med podjetji in

dobički in izgube iz transakcij med podjetji, kadar so vključene v knjigovodske vrednosti sredstev.

po svoji knjigovodski vrednosti, izračunani v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3. Razlika med to vrednostjo in zneskom, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju, se ločeno navede v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi, ali

po znesku, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah pridruženega podjetja, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju. Razlika med tem zneskom in knjigovodsko vrednostjo, izračunano v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3, se ločeno razkrije v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi.

pri razkrivanju transakcij med povezanimi strankami se transakcije med povezanimi strankami, vključenimi v konsolidacijo, ki so izločeni pri konsolidaciji, ne vključijo;

pri razkrivanju povprečnega števila zaposlenih med poslovnim letom se ločeno razkrije povprečno število zaposlenih pri podjetjih, ki so sorazmerno konsolidirana, in

pri razkrivanju zneskov nagrad, predujmov in posojil članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa se razkrijejo samo zneski, ki jih članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa obvladujočega podjetja odobrijo obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja.

v zvezi s podjetji, vključenimi v konsolidacijo:

Enake informacije se navedejo za podjetja, izločena iz konsolidacije na podlagi nebistvenosti v skladu s točko (j) člena 6(1) in členom 23(10), pri čemer se obrazloži izločitev podjetij, navedenih v členu 23(9);

imena in registrirani sedeži pridruženih podjetij, ki so vključena v konsolidacijo, kakor je opisano v členu 27(1), in delež njihovega kapitala, ki ga imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij;

imena in registrirani sedeži podjetij, ki so sorazmerno konsolidirana na podlagi člena 26, dejavniki, na katerih temelji skupno upravljanje teh podjetij, in delež njihovega kapitala v lasti podjetij, vključenih v konsolidacijo, ali oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, in

za vsako od podjetij, razen za podjetja iz točk (a), (b) in (c), v katerih imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, bodisi sama bodisi prek oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, delež v kapitalu:

pri sporočanju podatkov o pridobljenih lastnih delnicah se v konsolidiranem poslovnem poročilu navedeta število in nominalna vrednost ali, če nominalne vrednosti ni, nominalna knjigovodska vrednost vseh delnic obvladujočega podjetja, ki jih ima to obvladujoče podjetje ali odvisna podjetja tega obvladujočega podjetja ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun katerega koli od teh podjetij. Država članica lahko dovoli ali zahteva razkritje teh podrobnosti v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom;

pri poročanju o sistemih notranje kontrole in upravljanja tveganj se izjava o upravljanju podjetja nanaša na glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj za podjetja, ki so vključena v konsolidacijo kot celoto.

kratkim opisom poslovnega modela skupine;

opisom politik skupine glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;

rezultati teh politik;

glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezane z dejavnostmi skupine, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako skupina upravlja ta tveganja;

ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.

objavi skupaj s konsolidiranim poslovnim poročilom v skladu s členom 30, ali

objavi na spletnem mestu obvladujočega podjetja v razumnem roku, ki ne presega šest mesecev po dnevu bilance stanja, konsolidirano poslovno poročilo pa se nanj sklicuje.

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja iz Priloge I, za katera velja zakonodaja države članice, ki ni država članica, katere pravo velja za to podjetje, in nobeno od teh podjetij ne objavi računovodskih izkazov zadevnega podjetja v svojih lastnih računovodskih izkazih;

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja, za katera ne velja zakonodaja države članice, vendar imajo pravno obliko, primerljivo s tistimi, ki so navedene v Direktivi 2009/101/ES.

skrajšane bilance stanja, ki prikazujejo samo tiste postavke iz prilog III in IV, pred katerimi stojijo črke in rimske številke, ter bodisi v bilanci stanja bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom ločeno razkrijejo:

skrajšana pojasnila k računovodskim izkazom brez informacij, ki se zahtevajo v točkah (f) in (j) člena 17(1).

navedba, da je objavljena različica skrajšana;

sklic na register, v katerem so računovodski izkazi predloženi v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, ali razkritje dejstva, kadar računovodski izkazi še niso bili predloženi;

razkritje, ali je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dalo revizijsko mnenje brez pridržka, s pridržkom ali odklonilno mnenje, oziroma ali zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ni moglo podati revizijskega mnenja;

razkritje, ali je revizijsko poročilo vključevalo navedbo morebitnih zadev, na katere je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje posebej opozorilo, ne da bi v revizijsko mnenje vneslo pridržek.

letni računovodski izkazi, poslovno poročilo, izjava o upravljanju podjetja, če je predložena ločeno, in poročilo iz člena 19a(4), ter

konsolidirani računovodski izkazi, konsolidirana poslovna poročila, konsolidirana izjava o upravljanju podjetja, če je predložena ločeno, in poročilo iz člena 29a(4)

uvod, ki opredeljuje vsaj računovodske izkaze, ki so predmet obvezne revizije, skupaj z okvirom računovodskega poročanja, ki je bil uporabljen pri njihovi pripravi;

opis obsega obvezne revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, po katerih je bila izvedena obvezna revizija;

revizijsko mnenje, ki je brez pridržka, s pridržkom ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje zakonitega revizorja o tem:

Če zakoniti revizor ne more podati revizijskega mnenja, poročilo vsebuje izjavo glede nezmožnosti podaje mnenja;

navedbo morebitnih zadev, na katere zakoniti revizor posebej opozarja, ne da bi glede revizijskega mnenja podal pridržek;

mnenje in izjavo iz drugega pododstavka člena 34(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ( 7 ).

obveznosti prikaza „aktivnih časovnih razmejitev“ in „pasivnih časovnih razmejitev“. Kadar država članica uporabi navedeno možnost, lahko tem podjetjem dovoli, da samo v zvezi z drugimi stroški v skladu s točko (b)(vi) odstavka 2 tega člena odstopajo od točke (d) člena 6(1) glede pripoznavanja „aktivnih časovnih razmejitev“ in „pasivnih časovnih razmejitev“, pod pogojem, da je to dejstvo razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

obveznost priprave pojasnil k računovodskim izkazom v skladu s členom 16, pod pogojem, da so na koncu bilance stanja razkrite informacije, ki se zahtevajo v točkah (d) in (e) člena 16(1) te direktive ter členu 24(2) Direktive 2012/30/EU;

obveznost priprave poslovnega poročila v skladu s poglavjem 5, pod pogojem, da so informacije, ki se zahtevajo s členom 24(2) Direktive 2012/30/EU, razkrite v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

obveznost objave letnih računovodskih izkazov v skladu s poglavjem 7 te direktive, pod pogojem, da se v njih vsebovani podatki o bilanci stanja v skladu z nacionalnim pravom ustrezno predložijo vsaj pri enem pristojnem organu, ki ga imenuje zadevna država članica. Kadar pristojni organ ni centralni register, trgovinski register ali register podjetij, kakor je navedeno v členu 3(1) Direktive 2009/101/ES, se zahteva, da ta pristojni organ predložene informacije posreduje v register.

pripravijo le skrajšano bilanco stanja, v kateri so ločeno prikazane vsaj tiste postavke, ki so v Prilogi III ali IV navedene za črkami, kadar je to ustrezno. Kadar se uporabi točka (a) odstavka 1 tega člena, se postavka E pod „Sredstva“ in postavka D pod „Obveznosti“ v Prilogi III ali postavki E in K v Prilogi IV ne vključita v bilanco stanja;

pripravijo le skrajšan izkaz poslovnega izida, v katerem so ločeno prikazane vsaj naslednje postavke, kadar je to ustrezno:

računovodske izkaze zadevnega podjetja pripravi, revidira in objavi v skladu z določbami te direktive podjetje, ki:

je zadevno podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih v skladu s to direktivo pripravi, revidira in objavi:

za obvladujoče podjetje velja zakonodaja države članice in

plačila vladam, ki jih izvede podjetje, so vključena v konsolidirano poročilo o plačilih vladam, ki ga pripravi to obvladujoče podjetje v skladu s členom 44.

skupni znesek opravljenih plačil posamezni vladi;

skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega posamezni vladi;

kadar so ta plačila namenjena posameznemu projektu, skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega za vsak tak projekt, in skupni znesek plačil za vsak tak projekt.

menjalnega tečaja, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, v kateri je ta prag določen, in

zaokroževanja na najbližjo stotico.

obvladujoče podjetje male skupine iz člena 3(5), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa;

obvladujoče podjetje srednje skupine iz člena 3(6), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa, in

obvladujoče podjetje, za katero velja pravo države članice in ki je hkrati odvisno podjetje, če za njegovo obvladujoče podjetje velja pravo države članice.

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo obvladujoče podjetje pri uresničevanju njegovih pravic nad sredstvi ali pri upravljanju tega podjetja;

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranega poročila o plačilih vladi v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji.

vključujejo naslednje:

so sicer omejena na merila, ki omogočajo neposredno primerjavo zahtev glede poročanja tretjih držav z zahtevami iz tega poglavja.

„končno obvladujoče podjetje“ pomeni podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij;

„konsolidirani računovodski izkazi“ pomeni računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje skupine, v katerih so postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov predstavljene kot postavke enotnega gospodarskega subjekta;

„davčna jurisdikcija“ pomeni državno ali nedržavno jurisdikcijo, ki ima fiskalno avtonomijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb;

„samostojno podjetje“ pomeni podjetje, ki ni del skupine, kot je opredeljena v členu 2, točka 11.

„čisti prihodek“ za podjetja, za katera velja pravo države članice, ki ne uporabljajo mednarodnih računovodskih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002, ali

„prihodek“, kot je opredeljen v okviru računovodskega poročanja ali v smislu tega okvira, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, za druga podjetja.

javnosti je na voljo brezplačno in v elektronski obliki poročanja, ki je strojno berljiva:

v njem sta navedena ime in registrirani sedež posamičnega odvisnega podjetja ali ime in naslov posamične podružnice, za katera velja pravo države članice in ki sta objavila poročilo v skladu s členom 48d(1).

ime končnega obvladujočega podjetja ali samostojnega podjetja, zadevno poslovno leto, valuto, uporabljeno za predstavitev poročila, in po potrebi seznam vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskih izkazih končnega obvladujočega podjetja za zadevno poslovno leto, ki imajo sedež v Uniji ali davčnih jurisdikcijah iz prilog I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

kratek opis vrste njihovih dejavnosti;

število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

dohodki, ki se obračunajo kot:

znesek dobička ali izgube pred davkom od dohodkov;

znesek davka od dohodkov, obračunanega za zadevno poslovno leto, ki se izračuna kot tekoči davčni odhodek, priznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta podjetij in podružnic v zadevni davčni jurisdikciji;

znesek plačanega davka od dohodkov na podlagi plačil, ki se izračuna kot znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem poslovnem letu plačala podjetja in podružnice v zadevni davčni jurisdikciji, in

znesek nerazporejenega dobička ob koncu zadevnega poslovnega leta.

podjetja, kadar se uporablja člen 48b(1);

odvisnega podjetja ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(4), ali

podružnice ali podjetja, ki je odprlo podružnico, ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(5).