23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/1

(1)

Svet je v imenu Evropske skupnosti s Sklepoma 77/585/EGS (1) in 1999/802/ES (2) sklenil Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila naknadno preimenovana v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija).

(2)

V skladu s členom 4.3(e) Barcelonske konvencije se pogodbenice zavežejo k spodbujanju integriranega upravljanja obalnih območij, ob upoštevanju varstva območij, ki so ekološkega in krajinskega pomena, ter racionalne rabe naravnih virov.

(3)

V Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju integriranega upravljanja obalnih območij v Evropi (3), zlasti v njegovem poglavju V, se države članice spodbuja naj izvajajo integrirano upravljanje obalnih območij glede na veljavne konvencije sklenjene s sosednjimi državami, vključno z državami nečlanicami, ob istem regionalnem morju.

(4)

Evropska unija s horizontalnimi instrumenti, tudi na področju varstva okolja, in z razvojem trdne znanstvene podlage prek raziskovalnih programov v širšem obsegu spodbuja integrirano upravljanje. Te dejavnosti tako prispevajo k integriranemu upravljanju obalnih območij.

(5)

Integrirano upravljanje obalnih območij je eden od sestavnih delov integrirane pomorske politike EU, ki jo je 13. in 14. decembra 2007 v Lizboni potrdil Evropski svet in je podrobno predstavljena v sporočilu Komisije „Celostna morska politika za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju“ ter ki jo je pozdravil Svet za splošne zadeve v svojih zaključkih o integrirani pomorski politiki dne 16. novembra 2009.

(6)

V skladu s Sklepom 2009/89/ES z dne 4. decembra 2008 (4) je bil v imenu Skupnosti podpisan Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) k Barcelonski konvenciji, ob upoštevanju poznejše sklenitve Protokola ICZM.

(7)

Ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je Evropska unija podala uradno obvestilo vladi Španije o tem, da je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(8)

Sredozemska obalna območja so še naprej izpostavljena močnemu pritisku na okolje in propadanju obalnih virov. Protokol ICZM zagotavlja okvir za pospeševanje bolj usklajenega in integriranega pristopa, ki vključuje javne in zasebne zainteresirane strani, vključno s civilno družbo in gospodarskimi subjekti. Takšen vključujoč pristop, ki temelji na najboljših znanstvenih opazovanjih in znanju, je potreben za uspešnejše reševanje teh težav in dosego bolj trajnostnega razvoja sredozemskih obalnih območij.

(9)

Protokol ICZM vsebuje številne določbe, ki jih bo treba izvajati na različnih ravneh uprave ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Medtem ko Unija podpira integrirano upravljanje obalnih območij in pri tem med drugim upošteva čezmejno naravo večine okoljskih problemov, bodo države članice in njihovi ustrezni pristojni organi odgovorni za zasnovo in izvajanje nekaterih podrobnih ukrepov iz Protokola ICZM v zvezi z obalnim ozemljem, kot je določitev območij, kjer gradnja ni dovoljena.

(10)

Protokol ICZM je treba odobriti –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za navedeno blago. Navedene zahteve upoštevajo, ali so zaradi statusa navedenih tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov v zvezi z atipično kokošjo kugo potrebna dodatna jamstva ali posebni pogoji.

(2)

Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje za določitev, ali se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment šteje za prosto atipične kokošje kuge. Eno takšno merilo je, da ni bilo izvedeno cepljenje proti navedeni bolezni s cepivi, ki ne izpolnjujejo meril za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz dela I Priloge VI k navedeni uredbi. Točka 2 dela II navedene priloge določa posebna merila za cepiva proti atipični kokošji kugi, vključno z inaktiviranimi cepivi.

(3)

Priročnik diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali, ki ga izdaja Svetovna organizacija za zdravje živali (Priročnik OIE), določa zahteve za cepiva proti atipični kokošji kugi, vključno z nadzorom varnosti na različnih stopnjah proizvodnega postopka.

(4)

Zaradi varovanja zdravja perutnine v Uniji in za lajšanje trgovine s perutnino in perutninskim mesom je primerno, da zahteve za cepiva proti atipični kokošji kugi in njihova uporaba v tretjih državah, iz katerih se lahko uvažata perutnina in perutninsko meso, upoštevata zahteve za takšna cepiva iz Priročnika OIE.

(5)

Zato morajo biti splošna merila za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz dela I Priloge VI k Uredbi (ES) št. 798/2008 v skladu z zahtevami iz Priročnika OIE, ki mora ostati ključna referenca, ki se zaradi znanstvenega napredka upošteva ob rednih posodobitvah navedenega priročnika.

(6)

Poleg tega je treba zaradi tehničnega napredka pri proizvodnji cepiv proti atipični kokošji kugi, zlasti glede tehnik inaktivacije, in zaradi zahtev iz Priročnika OIE črtati posebna merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi iz točke 2 dela II Priloge VI k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(7)

Spremeniti je treba nekatere določbe za perutninsko meso iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 798/2008 in ustrezni vzorec veterinarskega spričevala za perutninsko meso (POU) iz Priloge I, da se upoštevajo spremembe Priloge VI k navedeni uredbi.

(8)

Uredbo (ES) št. 798/2008 je treba zato ustrezno spremeniti.

(9)

Primerno je določiti datum začetka uporabe te uredbe, da se uskladi z datumom uporabe Odločbe Komisije 93/152/EGS (3), kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/633/EU (4), ki uvaja ustrezne spremembe merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/10

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila o preprečevanju, nadzoru in izkoreninjenju transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Točka 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa seznam hitrih testov za spremljanje goveje spongiformne encefalopatije (BSE) ter TSE pri ovcah in kozah.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 18. decembra 2009 in 29. aprila 2010 objavila dve znanstveni mnenji o analitični občutljivosti odobrenih hitrih testov za TSE. Navedeni mnenji temeljita na študijah, ki jih je izvedel referenčni laboratorij Evropske unije za TSE. Namen študij referenčnega laboratorija Evropske unije je bil oceniti analitično občutljivost vseh že odobrenih hitrih testov za TSE za pridobitev zanesljivih podatkov o analitični občutljivosti in za oceno vsakega testa na podlagi iste serije vzorcev za tri glavne vrste TSE pri drobnici: BSE ter tipične in atipične primere praskavca.

(4)

EFSA je v zvezi s praskavcem v svojem mnenju, objavljenem 18. decembra 2009, ugotovila, da testi „Enfer TSE v2“, „Enfer TSE v3“, „Prionics®-Check LIA SR“ in „Prionics®-WB Check Western SR“ morda ne prepoznajo atipičnih primerov praskavca, ki jih drugi odobreni testi odkrijejo, ter da se v skladu s protokolom EFSA za oceno hitrih testov za odkrivanje TSE pri drobnici po zakolu (EFSA, 2007b) ne priporočajo za spremljanje TSE na navedenem področju. Zato navedene metode ne smejo biti več vključene na seznam hitrih testov za spremljanje TSE pri ovcah in kozah iz točke 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(5)

Laboratoriji IDEXX so 2. julija 2009 Komisijo obvestili, da njihov kombinirani test „IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA“, ki se je razvil za spremljanje TSE pri drobnici in BSE pri govedu, ni bil nikoli vključen na seznam hitrih testov za spremljanje BSE v Uniji, čeprav ga je referenčni laboratorij Evropske unije uradno odobril za navedeni namen. Navedeni test je zato treba dodati na seznam hitrih testov za spremljanje BSE iz točke 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(6)

Iz praktičnih razlogov se morajo spremembe, ki jih uvaja ta uredba, uporabljati od 1. januarja 2011, ker države članice potrebujejo dovolj časa, da svoje postopke spremljanja TSE pri ovcah in kozah uskladijo z novim seznamom hitrih testov.

(7)

Prilogo X k Uredbi (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/13

(1)

Zdravstvene trditve na živilih so v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo nacionalnemu pristojnemu organu države članice. Nacionalni pristojni organ veljavne vloge posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Dve mnenji iz te uredbe se nanašata na vlogi za zdravstveno trditev za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni, kakor je opredeljeno v členu 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006, tri mnenja pa se nanašajo na vloge za zdravstvene trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok, kakor je opredeljeno v členu 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(6)

Družba Association de la Transformation Laitière Française (ATLA) je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi joda na normalno rast otrok (vprašanje št. EFSA-Q-2008-324) (2). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Jod je potreben za rast otrok.“

(7)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 20. novembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je bila vzročno-posledična povezava med uživanjem joda in navedeno trditvijo utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, je zato treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 ter jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije.

(8)

Družba Association de la Transformation Laitière Française (ATLA) je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi železa na kognitivni razvoj otrok (vprašanje št. EFSA-Q-2008-325) (3). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Železo je potrebno za kognitivni razvoj otrok“.

(9)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 20. novembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je bila vzročno-posledična povezava med uživanjem železa in navedeno trditvijo utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, je zato treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 ter jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije.

(10)

Člen 16(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da mora mnenje, ki podpira odobritev znanstvene trditve, vključevati nekatere podatke. Navedene podatke v zvezi z odobrenima trditvama je zato treba določiti v Prilogi I k tej uredbi ter vanje vključiti, odvisno od primera, spremenjeno besedilo trditev, posebne pogoje uporabe trditev in, kadar je to ustrezno, pogoje ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije.

(11)

Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in za potrošnika uporabne ter da se pri tem upoštevata besedilo in predstavitev trditve. Kadar ima besedilo trditev za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker je med njima ista povezava kot med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, je treba te trditve uporabljati pod istimi pogoji, kot so navedeni v Prilogi I.

(12)

Družba GP International Holding B.V. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki OPC PremiumTM na znižanje holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00454) (4). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „OPC dokazano znižuje raven holesterola v krvi in zato lahko zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja“.

(13)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 26. oktobra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem OPC PremiumTM ter navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(14)

Družba Valosun A.S. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi Uroval® na okužbe urinarnega trakta (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00600) (5). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Izvleček brusnic in D-manoza, glavni aktivni sestavini prehranskega dopolnila Uroval®, preprečujeta pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja. Pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja je glavno tveganje za nastanek okužb urinarnega trakta“.

(15)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 22. decembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Uroval® in navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(16)

Družba Töpfer GmbH je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki kombinacije bifidobakterij (Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium breve, Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium longum) na zmanjšanje števila potencialno patogenih črevesnih mikroorganizmov (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00224) (6). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Probiotične bifidobakterije prispevajo k zdravi črevesni flori, ki je primerljiva s črevesno floro dojenčka, dojenega z materinim mlekom“.

(17)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 22. decembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem kombinacije bifidobakterij in navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(18)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelji in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/18

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo nacionalnemu pristojnemu organu države članice. Nacionalni pristojni organ veljavne vloge posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Rudolf Wild GmbH & Co. KG je 10. junija 2008 v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Immune Balance Drink na krepitev telesne odpornosti (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00517) (2). Vlagatelj je med drugim predlagal naslednjo trditev: „The Immune Balance Drink aktivira telesno odpornost.“

(6)

Komisija in države članice so 4. novembra 2009 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Immune Balance Drink in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(7)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelj in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(8)

Zdravstvene trditve iz člena (13)(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 so predmet prehodnih ukrepov iz člena 28(5) navedene uredbe le, če izpolnjujejo pogoje, navedene v tej uredbi, med katerimi je ta, da morajo biti v skladu z Uredbo. Ker je Agencija ugotovila, da v primeru trditve, ki je predmet te uredbe, vzročno-posledična povezava med uživanjem živila in navedeno trditvijo ni utemeljena ter zato ni v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006, se prehodno obdobje iz člena 28(5) navedene uredbe ne more uporabiti. Določeno je šestmesečno prehodno obdobje, da se nosilci živilske dejavnosti lahko prilagodijo zahtevam iz te uredbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/20

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/22

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil (3) določa seznam aditivov za živila, ki se lahko uporabljajo v Evropski uniji, in pogoje za njihovo uporabo.

(2)

Od sprejetja Direktive 95/2/ES je prišlo do tehničnega razvoja na področju aditivov za živila. To direktivo je treba prilagoditi, da bo ta razvoj upoštevan.

(3)

V skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1333/2008 se priloge k Direktivi 95/2/ES po potrebi spremenijo z ukrepi, ki jih sprejme Komisija, in sicer dokler se ne pripravijo seznami Unije o aditivih za živila, kot je določeno v členu 30 navedene uredbe.

(4)

V skladu z Direktivo 95/2/ES so trenutno za uporabo v različne namene odobreni naslednji stabilizatorji: agar (E 406), karagenan (E 407), gumi iz zrn rožičevca (E 410), guar gumi (E 412), ksantan gumi (E 415), pektini (E 440), celuloza (E 460), karboksimetil celuloza (E 466), oksidiran škrob (E 1404), monoškrobni fosfat (E 1410), diškrobni fosfat (E 1412), fosforiliran diškrobni fosfat (E 1413), acetiliran diškrobni fosfat (E 1414), acetiliran škrob (E 1420), acetiliran diškrobni adipat (E 1422), hidroksipropil škrob (E 1440), hidroksipropil diškrobni fosfat (E 1442), natrijev oktenilsukcinat škroba (E 1450), acetilirani oksidiran škrob (E 1451) ter monogliceridi in digliceridi maščobnih kislin (E 471). Znanstveni odbor za hrano ni natančneje opredelil sprejemljivega dnevnega vnosa za te aditive za živila, zato ne ogrožajo zdravja potrošnikov. Obstaja tehnološka potreba, da se njihove uporabe razširijo na nearomatizirane, naravno fermentirane kreme in nadomestne izdelke z vsebnostjo maščobe manj kot 20 %, da bi zagotovili stabilnost in celovitost emulzije. Takšna uporaba bi koristila potrošniku, saj bi zagotovila možnost fermentiranih krem z manjšo vsebnostjo maščobe, vendar s podobnimi lastnostmi kot običajni izdelki. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo.

(5)

Leta 1990 je Znanstveni odbor za hrano ocenil natrijeve in kalijeve soli laktata (E 325 in E 326), kalijev acetat (E 261), natrijev acetat (E 262i) in natrijev hidrogenacetat (E 262ii); ugotovil je, da so vsi naravno prisotne sestavine v hrani, in ocenil, da je njihov vnos verjetno zanemarljiv v primerjavi z vnosom iz naravnih virov. Zato so bili vsi uvrščeni v skupino neopredeljenega sprejemljivega dnevnega vnosa. Uporaba teh aditivov za živila je tako na splošno dovoljena v vseh živilih, razen v tistih, ki so navedeni v členu 2(3) Direktive 95/2/ES. Predlog je, da bi razširili uporabo teh aditivov za živila na predpakirano sveže mleto meso, da bi nadzirali rast mikrobnih patogenov, na primer Listerie, E. coli O157. Na podlagi te tehnološke utemeljitve in ob upoštevanju dejstva, da ta uporaba ne predstavlja tveganja za varnost, je primerno dovoliti dodatno uporabo teh aditivov za živila v predpakiranem svežem mletem mesu.

(6)

Sorbati (E 200, E 202, E 203) in benzoati (E 210, E 211, E 212, E 213) so trenutno dovoljeni kot aditivi za živila v okviru Direktive 95/2/ES. Dodatna uporaba teh aditivov za živila kot konzervanse je predlagana v ribam podobnih izdelkih na osnovi morskih alg (kaviarju podobni izdelki iz morskih alg), in sicer kot obloga na različnih živilih, da se prepreči rast plesni in kvasovk ter nastajanje mikotoksinov. Sprejemljivi dnevni vnosi, opredeljeni za te soli, so 0–25 mg/kg bw oziroma 0–5 mg/kg/ bw. V najslabšem možnem primeru, v katerem so bile uporabljene najvišje koncentracije, so ocene vnosa zelo nizke v primerjavi s sprejemljivimi dnevnimi vnosi. Izpostavljenost potrošnika zaradi te uporabe tako ne predstavlja tveganja za varnost. Zato je na podlagi tehnološke utemeljitve in dejstva, da je ta nov izdelek tržna niša, primerno dovoliti dodatno uporabo sorbatov in benzoatov v ribam podobnih izdelkih na osnovi morskih alg.

(7)

Uporaba sorbatov (E 200, E 202, E 203) in benzoatov (E 210, E 211, E 212, E 213) se zahteva za točena piva, ki jim je bilo dodanih več kot 0,5 % fermentacijskih sladkorjev in/ali sadnih sokov ali koncentratov ter ki se točijo neposredno iz sodčkov. Navedena točena piva so lahko dlje časa povezana s pipo za točenje. Ker sodčka ni mogoče povezati s pipo v sterilnem okolju, je mogoče mikrobiološko onesnaženje sodčka. Ta težava se pojavlja pri pivih, ki še vedno vsebujejo fermentacijske sladkorje, saj lahko povzročijo rast nevarnih mikroorganizmov. Protimikrobna sredstva se zato zahtevajo pri točenem pivu in pivu, ki so mu bili dodani fermentacijski sladkorji in/ali sadni sokovi ali koncentrati. Z vidika vnosa ostaja uživanje takih točenih sadnih piv postransko, ocena vnosa sorbatov in benzoatov bi morala biti v najslabšem možnem primeru nižja od njihovih sprejemljivih dnevnih vnosov. Zato je primerno dovoliti dodatno uporabo sorbatov in benzoatov v točenem pivu, ki vsebuje več kot 0,5 % dodanega fermentacijskega sladkorja in/ali sadnih sokov ali koncentratov.

(8)

Za preprečitev razvoja plesni na citrusih jih je po pospravilu dovoljeno obdelati s pesticidi, na primer z imazalilom in tiabendazolom. Te pesticide bi za obdelavo citrusov lahko deloma ali v celoti nadomestili s sorbati (E 200, E 202, E 203). Sorbati se lahko nanesejo na površino svežih neolupljenih citrusov z odobrenimi voski: čebelni vosek, candelilla vosek, karnavbov vosek in šelak (E 901, E 902, E 903 oziroma E 904). Izpostavljenost potrošnika tem aditivom zaradi te uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. Zato je primerno odobriti njegovo dodatno uporabo.

(9)

Potrošniki lahko vnos nekaterih hranil dopolnijo s prehranskimi dopolnili. V ta namen se lahko prehranskim dopolnilom dodajo vitamin A ter kombinacije vitaminov A in D, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Za varno ravnanje morajo vitamin A ter kombinacije vitaminov A in D biti v obliki preparatov, ki v prisotnosti škroba in sladkorja potrebujejo visoko vlažnost in temperaturo. Takšen postopek je lahko ugoden za razvoj mikroorganizmov. Za preprečitev rasti teh mikroorganizmov je treba odobriti dodatek sorbatov (E 200, E 202, E 203) in benzoatov (E 210, E 211, E 212 in E 213) k vitaminu A ter kombinacijam vitaminov A in D, ko se uporabijo v prehranskih dopolnilih v suhi obliki.

(10)

Žveplov dioksid in sulfiti (E 220, E 221, E 222, E 223, E 224, E 226, E 227, E 228) so aditivi za živila, odobreni v Direktivi 95/2/ES, ki v prvi vrsti delujejo kot protimikrobna sredstva in nadzorujejo kemično kvarjenje. Prevoz svežega sadja je danes postal zelo pomemben, zlasti pomorski prevoz. Takšen prevoz lahko traja več tednov. Uporaba žveplovega dioksida in sulfitov varuje sveže borovnice pred rastjo gliv. Za obvarovanje svežih borovnic pred rastjo gliv je treba odobriti dodatno uporabo žveplovega dioksida in sulfitov, ob upoštevanju dejstva, da to lahko postane tržna niša. Ob nadaljnjem upoštevanju tehtnih tehnoloških razlogov za vključitev teh novih odobritev, nujnega pospeševanja svetovne trgovine in zanemarljivega učinka vnosa žvepla in sulfitov je torej primerno odobriti dodatno uporabo žveplovega dioksida na borovnicah v koncentraciji, navedeni v Prilogi k tej direktivi.

(11)

Za pridelavo cimetovih palčk (samo vrsta Cinnamomum ceylanicum) se uporabljajo sveže lupine notranje strani lubja cimetovca. Lupina je izpostavljena mikrobnemu onesnaženju in napadom žuželk, zlasti v vlažnih tropskih podnebnih razmerah v državi pridelave. Zaplinjanje z žveplovim dioksidom je primerno ravnanje proti takemu mikrobnemu onesnaženju in napadom žuželk. Leta 1994 je Znanstveni odbor za hrano določil sprejemljivi dnevni vnos v višini 0-0,7 mg/kg bw in menil, da mora biti uporaba žveplovega dioksida in sulfitov omejena za omejitev pojava hudih astmatičnih reakcij. Čeprav mora biti uporaba sulforjevega dioksida in sulfitov omejena, ta posebna uporaba le v zanemarljivi meri prispeva k vnosu sulforjevega dioksida in sulfitov. Zato je primerno odobriti dodatno uporabo sulforjevega dioksida in sulfitov (E 220, E 221, E 222, E 223, E 224, E 226, E 227, E 228) samo v tej posebni vrsti cimeta.

(12)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je ocenila podatke o varnosti uporabe nizina v dodatni kategoriji živil jajčnega melanža ter o varnosti proizvodnje nizina s spremenjenim postopkom proizvodnje. EFSA je v svojem mnenju z dne 26. januarja 2006 (5) potrdila predhodno določen sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–0,13 mg/kg za nizin, proizveden z novim postopkom proizvodnje in ekstrakcije na podlagi fermentacije sladkornega gojišča namesto tradicionalnega gojišča na podlagi mleka. V tem mnenju je EFSA potrdila tudi, da uporaba nizina v živilih ne bi smela povzročiti razvoja odpornosti proti antibiotikom. Po navedbah EFSA ni nobenih poročil o bakterijskih mutantih, odpornih proti nizinu, ki bi kazali navzkrižno odpornost proti terapevtskim antibiotikom. Meni, da je razlog verjetno v različnem protimikrobnem načinu delovanja terapevtskih antibiotikov in nizina. EFSA je nadalje v svojem mnenju z dne 20. oktobra 2006 (6) potrdila, da dodatna uporaba nizina v pasteriziranem jajčnem melanžu v predvidenih pogojih uporabe (zgornja meja 6,25 mg/l) ne predstavlja tveganja za varnost, s tehnološkega vidika pa je upravičena za podaljšanje roka trajnosti izdelka ter tudi za preprečevanje rasti vrst, ki povzročajo zastrupitev s hrano in tvorijo spore, na primer Bacillus cereus, ki lahko preživi postopek pasterizacije. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo nizina v pasteriziranem jajčnem melanžu.

(13)

Dimetil dikarbonat (DMDC, E 242) je aditiv za živila, ki ga dovoljuje Direktiva 95/2/ES in ki deluje kot konzervans v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, brezalkoholnem vinu in tekočem koncentratu čaja. Sklep o odobritvi tega aditiva je bil sprejet na podlagi pozitivnega mnenja, ki ga je Znanstveni odbor za hrano objavil leta 1990 in potrdil leta 1996. Znanstveni odbor za hrano ni mogel določiti sprejemljivega dnevnega vnosa, saj DMDC hitro razpade na ogljikov dioksid in metanol. Leta 2001 je bil Znanstveni odbor za hrano pozvan, naj razišče varnost uporabe DMDC v vinu. Odbor je takrat menil, da je nastanek metanola in drugih reakcijskih produktov, na primer metilkarbamata, ki nastane zaradi uporabe DMDC pri obdelavi alkoholnih pijač in vina, podoben njihovemu nastanku v brezalkoholnih pijačah ter da metanol in metilkarbamat celo pri veliki porabi vina naj ne bi bila nevarna. Zahtevek v zvezi z uporabo DMDC je bil vložen za preprečitev kvarjenja, ki nastane zaradi fermentacije v neodprtih, nesterilnih in polnih steklenicah jabolčnega mošta, hruškovega mošta, sadnih vin, vina z manjšo vsebnostjo alkohola, pijač na osnovi vina ter vseh drugih proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 (7). Te dodatne uporabe ne predstavljajo tveganja za varnost potrošnika. Uporaba DMDC bi nadalje lahko prispevala k zmanjšanju izpostavljenosti žveplovemu dioksidu. Zato je primerno odobriti dodatne uporabe DMDC pri jabolčnemu moštu, hruškovemu moštu, sadnih vinih, vinih z manjšo vsebnostjo alkohola, pijačah na osnovi vina in drugih proizvodih, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 1601/91.

(14)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe izvlečkov rožmarina kot antioksidanta v živilih. Izvlečki rožmarina so pridobljeni iz Rosmarinus officinalis L. in zajemajo več spojin z antioksidacijskimi funkcijami (zlasti fenolne kisline, flavonoide, diterpenoide in triterpene). Čeprav so bili toksikološki podatki EFSA o izvlečkih rožmarina nezadostni, da bi številčno lahko določila sprejemljiv dnevni vnos, je EFSA v mnenju z dne 7. marca 2008 (8) ocenila, da je meja varnosti dovolj visoka za sprejetje sklepa, da prehranska izpostavljenost zaradi predlaganih uporab in ravni uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. Izvlečke rožmarina je zato mogoče odobriti, ko obstaja tehnološka utemeljitev za njihovo uporabo. Predlagane uporabe izvlečkov rožmarina kot antioksidanta je treba odobriti, izvlečkom rožmarina pa dodeliti številko E, in sicer E 392.

(15)

Sirotka je stranski proizvod pri izdelavi sira. Razvili so se nekateri napitki z beljakovinami iz sirotke, da se omogoči prehrana z dovolj veliko beljakovinami. Za ohranitev beljakovin pri toplotni obdelavi takih pijač mora biti raven fosfatov višja kot pri normalnih brezalkoholnih aromatiziranih pijačah. Fosfate v športnih napitkih z beljakovinami iz sirotke je treba odobriti.

(16)

Čebelni vosek (E 901) je trenutno odobren kot sredstvo za glaziranje za drobno pekovsko pecivo, oblito s čokolado. Ta odobritev ne zajema oblate s sladoledom, ki niso obliti s čokolado. Poleg dejstva, da lahko čebelni vosek upoštevamo kot alternativo čokoladi v predpakiranih oblatih s sladoledom, bi obliv na oblatih s čebelnim voskom vodi preprečil, da prodre v oblat, ter zagotovil hrustljavost in podaljšanje roka trajnosti izdelka, zato je tehnološko utemeljen. Čebelni vosek je zato treba odobriti kot sredstvo za glaziranje, ki bi v celoti ali deloma nadomestil čokoladni obliv v predpakiranih oblatih s sladoledom.

(17)

EFSA je ocenila podatke o varnosti dodatne uporabe čebelnega voska kot nosilca arome v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah. Čeprav so bili razpoložljivi podatki o čebelnem vosku nezadostni za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa, je EFSA sklenila, da zaradi nizkega toksikološkega profila čebelnega voska obstoječe uporabe čebelnega voska v živilih in predlagana nova uporaba ne predstavljajo tveganja za varnost. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo čebelnega voska kot nosilca arome v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah.

(18)

Trietil citrat (E 1505) je trenutno odobren v EU v okviru Direktive 95/2/ES, uporablja pa se za arome in v posušenih jajčnih beljakih. Leta 1990 je Znanstveni odbor za hrano določil njegov sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–20 mg/kg. Predlaga se povečanje uporabe trietil citrata kot sredstva za glaziranje prehranskih dopolnil v obliki tablet. Trietil citrat bi povečal odpornost filma, s katerim je prevlečena tableta in ki jo varuje pred zunanjim okoljem, ter podaljšal čas prodaje izdelka. V najslabšem možnem primeru je ta dodatni vir vnosa trietil citrata (0,25 % sprejemljivega dnevnega vnosa) zanemarljiv v primerjavi s celotnim sprejemljivim dnevnim vnosom. Zato je primerno odobriti dodatno uporabo trietil citrata kot sredstva za glaziranje prehranskih dopolnil v obliki tablet na ravni EU.

(19)

EFSA je ocenila podatke o varnosti polivinil alkohola (PVA) kot sredstva za filmsko oblogo prehranskih dopolnil in mnenje o tem izrazila 5. decembra 2005 (9). EFSA je ugotovila, da uporaba PVA v oblogi prehranskih dopolnil, ki so v obliki kapsul in tablet, ne predstavlja tveganja za varnost. Po mnenju EFSA je morebitna izpostavljenost ljudi polivinil alkoholu v predvidenih pogojih uporabe verjetno nizka. PVA se po oralnem vnosu minimalno absorbira. Zgornja meja uporabe je bila določena v višini 18 g/kg, in sicer na podlagi najslabšega možnega primera, na katerem je EFSA izvedla oceno tveganja. Zaradi dobre oprijemljivosti in natezne trdnosti filma polivinil alkohola bo ta nov aditiv za živila verjetno imel tehnološko vlogo sredstva za filmsko oblogo prehranskih dopolnil, zlasti v primerih, ko so potrebne lastnosti zadrževanja vlage in zaščite pred vlago. Zato je primerno odobriti to uporabo na ravni EU. Temu novemu aditivu za živila je treba dodeliti številko E, in sicer E 1203.

(20)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe šestih stopenj polimerizacije polietilenglikolov (PEG 400, PEG 3000, PEG 3350, PEG 4000, PEG 6000, PEG 8000) kot sredstev za filmsko oblogo pri prehranskih dopolnilih in mnenje o tem izrazila 28. novembra 2006 (10). EFSA je ugotovila, da uporaba teh stopenj polimerizacije polietilenglikolov kot sredstva za glaziranje v filmskih oblogah za prehranska dopolnila v obliki tablet in kapsul v predvidenih pogojih uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. EFSA je v svoji oceni tveganja upoštevala tudi dodatni vir izpostavljenosti tem PEG, ki izvira iz uporabe farmacevtskih proizvodov, in menila, da lahko že odobrena uporaba PEG 6000 kot nosilca sladil in uporaba PEG v materialih v stiku z živili povzročita le omejen dodaten vnos. Zato je primerno odobriti to novo uporabo na ravni EU. Poleg tega je zaradi omejenega vnosa PEG 6000 kot nosilca sladil in toksikološkega profila, podobnega polietilenglikolom drugih stopenj polimerizacije (za navedenih šest PEG je bil opredeljen skupinski dopustni dnevni vnos (TDI)), primerno odobriti uporabo polietilenglikolov, ki jih je EFSA ocenila kot alternativo PEG 6000 kot nosilca sladil. Vsem tem PEG je treba dodeliti številko E, in sicer E 1521.

(21)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe gumija kasijevca kot novega aditiva za živila kot sredstva za želiranje in zgoščevanje ter mnenje o tem izrazila 26. septembra 2006 (11). EFSA je ugotovila, da uporaba gumija kasijevca pod določenimi navedenimi pogoji ne predstavlja tveganja za varnost. Po mnenju EFSA so razpoložljivi toksikološki podatki o gumiju kasijevcu nezadostni za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa, vendar ni ocenila, da bi bili obstoječi podatki zaskrbljujoči. EFSA je poudarila zlasti zelo nizko absorpcijo gumija kasijevca ter da bi se v primeru morebitne hidrolize razgradil na spojine, ki bi vstopile v normalne presnovne procese. Za uporabo gumija kasijevca obstaja tehnološka utemeljitev zaradi njegovih sinergističnih učinkov želiranja, ko se doda drugim običajnim vrstam gumija. Zato je primerno odobriti te uporabe na ravni EU in gumiju kasijevcu dodati številko E, in sicer E 427.

(22)

EFSA je ocenila varnost neotama kot ojačevalca arome in mnenje o tem izrazila 27. septembra 2007 (12). EFSA je ugotovila, da neotam ne predstavlja tveganja za varnost pri predlaganih uporabah kot ojačevalec arome, in določila njegov sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–2 mg/kg bw/dan. Zato je treba odobriti uporabo neotama kot ojačevalca arome.

(23)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe L-cisteina (E 920) v nekaterih živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom. EFSA je v mnenju z dne26. septembra 2006 (13) ugotovila, da predlagana uporaba v predelanih živilih na osnovi žit ter živilih za dojenčke in majhne otroke (zlasti keksih za dojenčke) ne predstavlja tveganja za varnost. Keksi za dojenčke in majhne otroke morajo imeti primerno sestavo, ki vključuje nadzorovano vsebnost sladkorja in maščobe. Vendar so keksi z nizko vsebnostjo maščobe bolj drobljivi in lahko povzročijo zadušitev, ko se keks zdrobi v otrokovih ustih. L-cistein ima vlogo sredstva za izboljšanje testa, s čimer se nadzoruje tekstura končnega izdelka. Zato je primerno odobriti uporabo L-cisteina v keksih za dojenčke in majhne otroke na ravni EU.

(24)

EFSA je ocenila varnost uporabe encimskega pripravka na osnovi trombina in fibrinogena, pridobljenega iz goveda in/ali prašičev, kot aditiva za rekonstitucijo živil ter v mnenju z dne 26. aprila 2005 ugotovila, da ta uporaba encimskega pripravka, izdelanega v skladu z mnenjem, ne predstavlja tveganja za varnost (14). Vendar je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 19. maja 2010 o osnutku direktive Komisije o spremembi prilog k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil zavzel stališče, da vključitev tega encimskega pripravka kot aditiva za živila za rekonstitucijo živil v Prilogo IV k Direktivi 95/2/ES ni združljiva z namenom in vsebino Uredbe (ES) št. 1333/2008, ker ne izpolnjuje splošnih meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1333/2008, zlasti odstavka 1(c) člena 6.

(25)

Odločba Komisije 2004/374/ES (15) je prepovedala dajanje v promet in uvoz žele dražejev z vsebnostjo aditivov za živila iz morskih alg in nekaterih gumijev za tvorbo želeja (E 400, E 401, E 402, E 403, E 404, E 405, E 406, E 407, E 407a, E 410, E 412, E 413, E 414, E 415, E 417, E 418) zaradi nevarnosti zadušitve s temi izdelki. Direktiva 95/2/ES je bila ustrezno spremenjena z Direktivo 2006/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16). Odločbo Komisije 2004/374/ES je zato treba razveljaviti, saj so bile njene določbe vključene v Direktivo 95/2/ES.

(26)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/32

(1)

Mandat članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se je iztekel 20. septembra 2010.

(2)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1), z izjemo enega romunskega člana, ki naj bi ga romunski organi predlagali naknadno.

(3)

Z dopisom, ki ga je Svet prejel 28. septembra 2010, so romunski organi Svetu predlagali kandidata za imenovanje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v zgoraj navedenem obdobju, da bi dopolnili seznam članov, dodeljenih Romuniji v skladu s Pogodbo –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/33

(1)

Odločba Komisije 93/152/EGS (2) določa nekatera pravila glede cepiv, ki se uporabljajo proti atipični kokošji kugi v okviru programov rednega cepljenja.

(2)

Navedena odločba določa zlasti merila, ki morajo biti izpolnjena glede indeksa intracerebralne patogenosti (ICPI) v zvezi s sevom virusa atipične kokošje kuge, ki se uporablja v živih oslabljenih in inaktiviranih cepivih proti navedeni bolezni.

(3)

Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3) določa nekatere zahteve za imunološka veterinarska zdravila, vključno z zahtevami za preskuse varnosti.

(4)

Zaradi tehničnega napredka pri proizvodnji cepiv, zlasti glede tehnike inaktivacije, ter zahtev Direktive 2001/82/ES in evropske farmakopeje je primerno črtati posebno zahtevo za inaktivirana cepiva glede intracerebralnega indeksa patogenosti (ICPI) v zvezi s sevom virusa atipične kokošje kuge, uporabljenega v takih cepivih, ki je trenutno določen v točki (b) člena 1 Sklepa 93/152/EGS.

(5)

Odločbo 93/152/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Primerno je določiti datum začetka uporabe tega sklepa, da se uskladi z datumom uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 798/2008 (4), spremenjene z Uredbo (EU) št. 955/2010 (5), ki uvaja ustrezne spremembe za merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi, ki se uporabljajo v tretjih državah –

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/34

(1)

V skladu s členom 9a Direktive 2003/87/ES je treba skupno količino pravic za Unijo prilagoditi tako, da odraža pravice, izdane za naprave, ki so bile v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem za trgovanje z emisijami EU vključene med leti 2008 in 2012. Skupno količino pravic za Unijo je treba prilagoditi tudi za naprave, ki opravljajo naloge iz Priloge I Direktive in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013.

(2)

V skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES je absolutna količina pravic za leto 2013, ki je bila določena s Sklepom Komisije 2010/384/EU z dne 9. julija 2010 o skupni količini pravic za Skupnost za leto 2013, ki jih je treba izdati v okviru sistema trgovanja z emisijami EU (2) temeljila na skupnih količinah pravic, ki jo države članice izdajo v skladu z odločbami oziroma sklepi Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje od leta 2008 do leta 2012. Ker so od sprejetja navedenega sklepa na voljo nove informacije, ga je treba razveljaviti in nadomestiti.

(3)

Zaradi zahtevkov držav članic, da se v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem EU enostransko vključijo dodatne dejavnosti in plini, so bile dejavnosti, ki prej niso bile vključene v sistem Unije, vključene v sistem z odločbami Komisije C(2008) 7867, C(2009) 3032 in C(2009) 9849. Pri tem sklepu je treba upoštevati zahtevke v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES, če je Komisija odobrila njihovo vključitev pred 31. avgustom 2010. Vključitve, ki jih Komisija odobri po tem datumu, se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za Unijo za leto 2013. V skladu s členom 9a(1) Direktive 2003/87/ES je treba skupno količino pravic za Unijo od leta 2010 prilagoditi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive.

(4)

V skladu s členom 2(1) Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (3) so države članice sprejele zakone in druge predpise, s katerimi so zagotovile, da lahko operaterji naprav, ki opravljajo dejavnosti iz Priloge I Direktive 2003/87/ES in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, ustreznemu pristojnemu organu predložijo ustrezno utemeljene in neodvisno preverjene podatke o emisijah. Ti podatki so potrebni, saj se upoštevajo pri prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo. Države članice so morale Komisiji do 30. junija 2010 predložiti ustrezno utemeljene podatke o emisijah.

(5)

Da se za vse naprave zagotovijo enaki pogoji, je treba podatke, ki jih Komisiji sporočijo države članice, prilagoditi, da se upoštevajo prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki bi se lahko pričakovala pri napravah, ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, če bi bile vanj vključene že od leta 2005. Skupno količino pravic za Unijo je treba v skladu s členom 9a(2) Direktive od leta 2010 prilagoditi tudi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive. Če se bodo Uniji pridružile nove države članice, se dodatne informacije lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za Unijo.

(6)

Če so države članice sporočile emisije naprav, ki proizvajajo amoniak ali natrijev karbonat in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, so bile upoštevane emisije, na podlagi katerih je bila izračunana skupna količina pravic za Unijo, določena s tem sklepom, pri čemer se je predpostavljalo, da so te emisije emisije po členu 3(b) Direktive 2003/87/ES. Da se zagotovi skladnost med skupno količino pravic v sistemu Unije in emisijami, za katere je treba pravice predati, se lahko skupna količina pravic za Unijo prilagodi, če uredba, sprejeta v skladu členom 14(1) Direktive 2003/87/ES, od tega pristopa odstopa.

(7)

Da se prepreči dvojno štetje, se pri prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo upoštevajo samo emisije, sporočene za dejavnosti iz Priloge I Direktive 2003/87/ES, ki so v sistem Unije vključene od leta 2013.

(8)

V skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES lahko države članice določene naprave izključijo iz sistema Unije, če Komisiji najpozneje do 30. septembra 2011 sporočijo vsako takšno napravo in Komisija temu ne nasprotuje. Države članice do zdaj Komisije o takšnih napravah niso obvestile. Te izključitve se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic Unije za leto 2013.

(9)

Morda bo treba v skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES upoštevati dodatne informacije o skupni količini pravic za Unijo, določeni s Sklepom 2010/384/EU, ko bodo te informacije na voljo. Te izključitve se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za leto 2013.

(10)

Na podlagi informacij, ki so na voljo od sprejetja Sklepa 2010/384/EU, znaša povprečna letna skupna količina pravic, ki jo države članice izdajo v skladu z odločbami oziroma sklepi Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje od leta 2008 do leta 2012 ter ki se v skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES upošteva pri izračunu celotne količine pravic za Unijo, 2 037 227 209 pravic.

(11)

Za leto 2013 znaša skupna absolutna količina pravic za Unijo iz člena 9 Direktive 2003/87/ES 1 930 883 949 pravic.

(12)

Za leto 2013 znaša količina pravic, izdanih za naprave, ki so bile v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem Unije vključene med leti 2008 in 2012 in prilagojene z linearnim faktorjem iz člena 9 te direktive, 1 328 218 pravic.

(13)

Za leto 2013 znaša količina pravic, izdanih za naprave, ki so v sistem Unije vključene od leta 2013 in prilagojene z linearnim faktorjem iz člena 9 te direktive, 106 940 715 pravic.

(14)

Na podlagi člena 9 in člena 9a je treba skupno količino pravic, ki se izdajo po letu 2013, vsako leto zmanjšati z linearnim faktorjem 1,74 %, kar je enako 37 435 387 pravicam.

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/36

(1)

Člen 37 zahteva, da mora vsaka država članica predložiti Komisiji splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki, tako da lahko Komisija ugotovi, ali izvajanje takega načrta lahko povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice. Komisija da svoje mnenje po posvetovanju s skupino izvedencev iz člena 31 v roku šestih mesecev.

(2)

Izkušnje so bile pridobljene z uporabo priporočil Komisije z dne 16. novembra 1960 (1), 82/181/Euratom (2), 91/4/Euratom (3) in 1999/829/Euratom (4) o uporabi člena 37 Pogodbe.

(3)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodbi z dne 22. septembra 1988 v zadevi 187/87 (5) odločilo, da je treba člen 37 Pogodbe Euratom razlagati tako, da zadevna država članica predloži splošne podatke Evropski komisiji še pred izdajo dovoljenja za radioaktivne izpuste, tako da lahko Komisija da svoje mnenje še pred izdajo dovoljenj za takšna odlaganja in da bi se mnenje Komisije lahko upoštevalo.

(4)

Cilj člena 37 je preprečiti vsako možnost radioaktivne kontaminacije druge države članice. Komisija po posvetovanju z zgoraj navedeno skupino izvedencev meni, da odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, povezano z nekaterimi dejavnostmi, ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice.

(5)

Komisija lahko v izjemnih primerih na podlagi prejetih informacij zahteva predložitev splošnih podatkov o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, za katerega na podlagi tega priporočila sicer meni, da ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice; mnenje Komisije se lahko v tem primeru nanaša na dovoljenje, ki je bilo izdano na zgodnejši stopnji.

(6)

Za dosledno oceno načrtov o odlaganju je treba opredeliti tiste vrste dejavnosti, ki lahko povzročijo odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v smislu člena 37 Pogodbe in različne vrste dejavnosti, za katere je treba informacije posredovati v obliki splošnih podatkov.

(7)

Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva obdelujejo velike količine plutonijevega oksida, zato je treba zahtevati predložitev splošnih podatkov za ukinitev takšnih obratov, kar se že zahteva za ukinitev jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo.

(8)

Podatkov o običajnih dejavnostih, ki nimajo nikakršnega radiološkega vpliva na druge države članice ali je njihov vpliv zanemarljiv, Komisiji ni treba predložiti.

(9)

Države članice lahko posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter obratovanje novih objektov, in popolnost informacij, vsebovanih v začetnih splošnih podatkih, da bi Komisiji omogočile, da izpolni svoje obveznosti v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom in predloži utemeljeno mnenje.

(10)

Ker za številne obstoječe jedrske obrate ni bilo izdanega še nobenega mnenja v smislu člena 37 Pogodbe in ker bi v teh obratih lahko potekale spremembe ali rušenje, je treba opredeliti, katere informacije je treba predložiti v obliki splošnih podatkov, da bi se Komisiji omogočilo, da izpolni svoje obveznosti brez poseganja v načelo enakosti med objekti, v katerih se spremembe bodisi izvajajo bodisi ne izvajajo.

(11)

Kadar je izpostavljenost prebivalstva v bližini zadevne lokacije zelo nizka, te informacije lahko zadostujejo za oceno vpliva na druge države članice.

(12)

Da bi se dosledno ocenil radiološki vpliv nenamernih dogodkov na druge države članice, morajo splošni podatki o nenačrtovanih izpustih iz jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo poleg referenčnih nesreč vsebovati tudi nesreče, ki se upoštevajo pri določitvi nacionalnega načrta ravnanja v izrednih razmerah, ki se nanaša na zadevno lokacijo.

(13)

Da bi se pojasnile in omejile informacije, ki jih zahteva Komisija v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in spremembami načrta, o katerem Komisija še ni izdala nobenega mnenja, se vključita dve novi prilogi.

(14)

Vse države članice so izjavile, da odpadnih snovi ne bodo več odlagale v morje, in da niti ena izmed njih ne namerava zakopavati radioaktivnih odpadnih snovi pod morskim dnom –

1.

„Odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi“ v smislu člena 37 Pogodbe zajema vse načrtovane ali nenamerne izpuste radioaktivnih snovi, povezanih s spodaj navedenimi dejavnostmi, v plinasti, tekoči ali trdni obliki v okolje:

2.

„Splošni podatki“ v smislu člena 37 Pogodbe so:

3.

Dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(12), je treba šteti za dejavnosti, ki ne morejo povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, razen v posebnih primerih, ko Komisija zahteva predložitev splošnih podatkov.

4.

V primeru dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(9), predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

5.

Če država članica načrtuje spremembo (10) načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

6.

Splošne podatke je treba Komisiji predložiti:

7.

Kadar države članice posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter med drugim tudi obratovanje novih objektov, mora prva predložitev vsebovati celovit in podroben pregled načrtovanih dejavnosti, ki bo v primeru sprememb obstoječega načrta dopolnjen z naknadno predloženimi podatki. V zvezi z nenamernimi dogodki, navedenimi v prvi predložitvi, morajo splošni podatki vključevati vsaj informacije o predvidenih količinah in fizikalno-kemičnih oblikah radionuklidov, prisotnih v vsakem izmed objektov na lokaciji, ter o količinah, ki naj bi se sprostile v primeru nesreče v vsakem izmed navedenih objektov. Splošni podatki lahko vsebujejo informacije o preteklih in trenutnih dejavnostih na lokaciji, pri čemer se upošteva, da se bo mnenje Komisije nanašalo samo na prihodnje dejavnosti.

8.

Ker je za predložitev načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi odgovorna zadevna država članica, mora navedena država sprejeti odgovornost za vse informacije, ki jih predloži Komisiji v zvezi s takšnim načrtom.

9.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica obvestiti Komisijo o dejavnostih, ki jih načrtuje na podlagi priporočil, podanih v mnenju Komisije o načrtu za odlaganje.

10.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica Komisijo obvestiti o odobritvi izpustov ter o vseh poznejših spremembah za namen primerjave z informacijami, vsebovanimi v splošnih podatkih, na katerih je Komisija utemeljila svoje mnenje.