—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004 – Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0359/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6–0111/2006),

1.

ugotavlja, da je Svet leta 2004 upravljal s proračunom v višini 541 916 200 EUR s stopnjo uporabe 98,10 %;

2.

je seznanjen s pripombami Računskega sodišča in poziva Svet, da jih upošteva in nadaljuje z izboljševanjem svojega finančnega poslovanja;

3.

ugotavlja, da Svet glede na odstavek 9.4. letnega poročila Računskega sodišča v letu 2004 še vedno ni uvedel standardov notranje kontrole po sprejetju Finančne uredbe junija 2002 in da so bili standardi notranje kontrole za Svet končno sprejeti 20. julija 2005;

4.

ponovno opozarja, da se Sporočilo Komisije z dne 15. junija 2005 o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252) enako uporablja v vseh institucijah EU in mora zato Svet dajati zgled;

5.

opozarja, da je bil v skladu z odstavkom 9.18 letnega poročila Računskega sodišča dodatni letni dopust, dodeljen pred 31. decembrom 1997 kot nadomestilo za nadure, plačan ob upokojitvi, če uradnik ni izkoristil dodatnega dopusta; ugotavlja, da v odgovoru Sveta ni razloženo, zakaj so takšno izplačilo dobili uslužbenci plačilnih razredov A in B, ki v skladu s Kadrovskimi predpisi niso upravičeni do nadomestila za nadure;

6.

ugotavlja, da je Svet prenesel zbrana sredstva ob koncu leta, da bi izvršil predhodna plačila glavnice za stavbo LEX, kar je povzročilo, da se je prvotno predviden znesek v proračunskem členu 2 0 6 zvišal za 333 % in sicer z 13 500 000 EUR na 58 449 000 EUR; hkrati ugotavlja, da se Parlament srečuje s podobnimi težavami;

7.

ugotavlja povečanje začetnih proračunskih sredstev za posebne svetovalce na področju evropske varnostne in obrambne politike za 225 % (proračunski člen 3 1 3);

8.

opozarja na pripombo iz svoje resolucije z dne 27. oktobra 2005 o predlogu splošnega proračuna za leto 2006 (6),da morajo proračuni drugih institucij kriti upravne izdatke;

9.

meni, da bi večja jasnost v zvezi z izdatki protiterorističnega koordinatorja EU in izdatki zanj povečala transparentnost; opozarja, da lahko načeloma izdatki iz poslovanja nastanejo samo pri Komisiji;

10.

poziva Svet, da izboljša svoje poročanje, zlasti da pravočasno predloži organu, pristojnem za podeljevanje razrešnice, letno poročilo o dejavnosti iz člena 60(7) Finančne uredbe, kot so storile vse druge institucije, vključno s Parlamentom, saj bi tako prispeval k povečanju transparentnosti institucij;

11.

ugotavlja, da Svet trenutno vodi projekt za izgradnjo stavbe LEX, katerega ocenjeni stroški znašajo 233 000 000 EUR (po cenah iz leta 2004);

12.

opozarja, da je Svet v pismu z dne 18. novembra 2004 o postopku za podelitev razrešnice za leto 2003 zavrnil povabilo na sejo Odbora za proračunski nadzor, ob sklicevanju na prijateljski sporazum z dne 22. aprila 1970; opozarja tudi na dejstvo, da Svet v preteklih letih ni bil pripravljen podati bolj natančne odgovore na vprašanja, ki jih je poslal Odbor za proračunski nadzor drugim institucijam v fazi priprave odločitve o razrešnici; je prepričan, da bi moral pristojni odbor v okviru sedanjega kompromisa, ki temelji na neformalnem dialogu med Svetom, predsednikom pristojnega odbora in poročevalcem, razširiti sodelovanja tako, da bi vključil ostale člane, ki želijo sodelovati v neformalnem dialogu.