Konvencija Združenih narodov proti korupciji

POVZETEK:

Sklep Sveta 2008/801/ES o sklenitvi Konvencije Združenih narodov proti korupciji v imenu Evropske skupnosti

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

Sklep pooblašča EU, da podpiše Konvencijo Združenih narodov proti korupciji. Namen konvencije je podpirati boj proti korupciji, se zavzemati za ustrezno vodenje javnih zadev ter spodbujati mednarodno sodelovanje in strokovno pomoč.

KLJUČNE TOČKE

Konvencija se uporablja za preprečevanje, preiskovanje in pregon korupcije ter za zamrznitev, zaseg, odvzem in vrnitev premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

Vključuje pravila o preprečevanju pranja denarja in boju proti njemu, o računovodskih standardih v zasebnem sektorju ter o preglednosti in enakem dostopu vseh kandidatov do javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

Preprečevanje korupcije

Konvencija določa številna pravila za preprečevanje korupcije, med drugim za:

• izvajanje preventivnih politik in praks ter ustanavljanje organov za ta namen,
• uporabo kodeksov ravnanja za javne uslužbence,
• objektivna merila za zaposlovanje in napredovanje javnih uslužbencev,
• javno naročanje.

Priporoča tudi:

• spodbujanje preglednosti in odgovornosti pri upravljanju javnih financ in v zasebnem sektorju,
• strožje računovodske in revizijske standarde,
• pravila za zagotavljanje neodvisnosti sodstva.

Inkriminacija

Konvencija priporoča vzpostavitev vrste kaznivih dejanj, kot so:

• korupcija domačih ali tujih javnih uslužbencev in uradnikov mednarodnih organizacij,
• poneverba, neupravičena pridobitev ali druga neupravičena uporaba javnega ali zasebnega premoženja s strani javnih uslužbencev,
• nezakonito posredovanje (ko oseba z vplivom na druge ljudi proda ta vpliv osebi, ki išče vpliv, in od nje v zameno pridobi denar),
• zloraba položaja in nezakonita obogatitev*.

V zasebnem sektorju poziva k opredelitvi naslednjih kaznivih dejanj:

• poneverbe,
• korupcije,
• pranja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
• upravljanja ukradenega premoženja,
• oviranja učinkovitega delovanja pravosodja,
• sodelovanja pri poneverbi ali korupciji in poskusa poneverbe ali korupcije.

Konvencija priporoča tudi nadaljnje pravne in upravne ukrepe, kot so:

• zagotavljanje odgovornosti podjetij,
• omogočanje zamrznitve, zasega in odvzema,
• zaščita prič, izvedencev in oškodovancev,
• zaščita prijaviteljev,
• zagotavljanje, da imajo podjetja ali osebe, ki so bili oškodovani zaradi korupcijskega dejanja, pravico zahtevati odškodnino,
• spodbujanje sodelovanja z organi odkrivanja in pregona.

Vrnitev premoženja

Konvencija opredeljuje ukrepe za neposredno vrnitev premoženja in določa, kako je to mogoče izvesti z mednarodnim sodelovanjem pri odvzemu. Vključuje tudi pravila o načinu vračanja premoženja.

Evropski urad za boj proti goljufijam

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je odgovoren za preiskovanje teh dejanj, v kolikor se nanašajo na institucije EU. OLAF preiskuje goljufije v zvezi s proračunom EU, korupcijo in resne kršitve v evropskih institucijah ter razvija politiko za boj proti goljufijam za Evropsko komisijo.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta sklep se uporablja od 25. septembra 2008.

OZADJE

Več informacij je na voljo na:

• Urad Združenih narodov za droge in kriminal
• OLAF

KLJUČNI POJEM

* Nezakonita obogatitev: ko oseba pridobi korist na račun druge osebe, ne da bi ji za to dala nekaj, kar ima enako vrednost.

AKT

Sklep Sveta 2008/801/ES z dne 25. septembra 2008 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov proti korupciji v imenu Evropske skupnosti (UL L 287, 29.10.2008, str. 1–110)

Zadnja posodobitev 21.04.2016