Kršitev prava EU

 

POVZETEK:

Členi 258, 259 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)

KAJ JE NAMEN ČLENOV 258, 259 IN 260 PDEU?

Členi določajo ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar Evropska komisija ali vlada EU meni, da katera od držav EU ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki so ji naložene s pravom EU.

KLJUČNE TOČKE

Neizpolnjevanje obveznosti EU je lahko posledica:

• zakonodajnih ali upravnih odločb ali praks,
• pozitivnih ukrepov (sprejme ukrepe v nasprotju s pravom EU ali ne razveljavi takih ukrepov),
• negativnih ukrepov (zamude pri izvajanju prava EU ali Komisija ni obveščena o izvajanju).

Postopek v primeru kršitve

Sodne postopke pri Sodišču Evropske unije:

• ponavadi sproži Komisija, lahko pa to stori tudi druga država EU,
• se sproži zoper državo EU, tudi če so za ugotovljene pomanjkljivosti odgovorni vladni, parlamentarni ali zvezni organi ali organi na poddržavni ravni.

Postopek deluje, kot sledi:

• Komisija ali država EU navede, da določena država EU morda ne izpolnjuje svojih obveznosti.
• Komisija pošlje državi uradni opomin in zahteva nadaljnje informacije. Ta država mora poslati podroben odgovor do določenega roka, ponavadi v dveh mesecih.

• Na podlagi tega odgovora lahko Komisija:
  • izda obrazloženo mnenje (uradni zahtevek za uskladitev s pravom EU, ki poziva zadevno državo EU, da jo obvesti o sprejetih ukrepih v določenem obdobju, ponavadi v dveh mesecih), ali
  • zapre zadevo, v kateri so bila zadevna vprašanja z državo EU rešena in Komisiji ni bilo treba nadaljevati postopka.
• Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem Komisije v določenem roku, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije.
• Če je druga država EU sprožila postopek, lahko zadevo posreduje Sodišču tudi v primeru, če Komisija ni podala obrazloženega mnenja.
• Sodišče lahko naroči državi EU, za katero meni, da krši pravo EU, naj sprejme nekatere ukrepe.
• Če Komisija meni, da država ne upošteva pravne odločitve, lahko ponovno vloži tožbo pred Sodiščem in predlaga višino denarne kazni, ki bi jo država po njenem mnenju morala plačati.
• Če Sodišče ugotovi, da država še vedno ni izvršila sodbe, ji lahko naloži plačilo pavšalnega zneska in/ali denarne kazni.
• V primeru, da Komisija pred Sodiščem vloži tožbo zoper državo EU, ker je ni obvestila glede nacionalnih ukrepov o izvajanju prava EU, lahko od Sodišča zahteva, da državi naloži plačilo denarne kazni. V tem primeru lahko Sodišče naloži kazen na stopnji prve sodbe.

GLAVNI DOKUMENT

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 1 – Institucije – Oddelek 5 – Sodišče Evropske unije – Členi 258, 259 in 260 (UL C 202, 7.6.2016, str. 160–161).

Zadnja posodobitev 12.07.2016