S Sklepom 2006/313/SZVP je bil v imenu EU odobren Sporazum med MKS in EU o sodelovanju in pomoči.
Sporazum opredeljuje pogoje sodelovanja in pomoči med EU in MKS. Sporazum je zavezujoč za EU, in ne države EU.
Namen Sklepa 2011/168/SZVP je utrjevanje vsesplošne podpore Rimskemu statutu, ki je pogodba o ustanovitvi MKS, da se ohrani celovitost Rimskega statuta ter podprejo neodvisnost MKS ter njegovo uspešno in učinkovito delovanje, sodelovanje z MKS in izvajanje načela dopolnjevanja*.
Sklep 2011/168/SZVP razveljavlja Skupno stališče 2003/444/SZVP.

KLJUČNE TOČKE

Svet EU in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta odgovorna za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo EU in države EU za izvajanje členov 2 do 5 Sklepa 2011/168/SZVP, zlasti na naslednjih treh področjih:

Utrjevanje vsesplošne podpore

EU in države EU morajo prispevati k cilju čim širšega sodelovanja pri Rimskem statutu tako, da načnejo vprašanje v pogajanjih in političnih dialogih z državami zunaj EU (tretje države) ali regionalnimi organizacijami in/ali s sprejetjem pobud, ki spodbujajo vrednote, načela in pravila Rimskega statuta.
EU in države EU za utrjevanje vsesplošne podpore sodelujejo z zainteresiranimi, mednarodnimi institucijami in nevladnimi organizacijami.
Države EU delijo svoje izkušnje z izvajanjem statuta z zainteresiranimi državami. EU in države EU prispevajo k zakonodajnemu delu, ki je potrebno za sodelovanje držav zunaj EU v Rimskem statutu in pri njegovem izvajanju.

Zagotavljanje neodvisnosti MKS

Da bi zagotovile neodvisnost MKS, EU in države EU:

spodbujajo države pogodbenice, da plačajo prispevek v proračun MKS;
spodbujajo pristop k Sporazumu o privilegijih in imunitetah MKS ter njegovo ratificiranje;
podpirajo vzpostavitev usposabljanja in pomoči za sodnike, tožilce, uradnike in svetovalce pri delu, povezanem z MKS.

Podpora učinkovitemu delovanju

EU in države EU pozorno spremljajo potek dogodkov v zvezi s sodelovanjem z MKS. Sklenejo lahko posebne dogovore ali sporazume v podporo učinkovitemu delovanju MKS. Za to gre pri Sporazumu med EU in MKS o sodelovanju in pomoči.
EU in države EU sprejmejo ukrepe za zagotovitev polnega sodelovanja držav zunaj EU z MKS, vključno s takojšnjo izvršitvijo nalogov za prijetje.
Odziv EU iz leta 2013 na nesodelovanje držav zunaj EU z MKS se osredotoča na to, kako bi morale EU in države EU obravnavati nesodelovanje.

Akcijski načrt

Akcijski načrt za ukrepanje na podlagi Sklepa 2011/168/SZVP se osredotoča na:

usklajevanje dejavnosti EU pri izvajanju ciljev sklepa,
univerzalnost in celovitost Rimskega statuta,
neodvisnost MKS,
sodelovanje z MKS in
izvajanje načela dopolnjevanja.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Sporazum je začel veljati 1. maja 2006.

OZADJE

MKS je prvo in edino stalno mednarodno kazensko sodišče na svetu in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. MKS preiskuje in, če je utemeljeno, sodi posameznikom, ki so obsojeni najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost: genocid*, vojni zločini*, hudodelstva zoper človečnost* in kaznivo dejanje agresije*. Ureja ga Rimski statut, na podlagi katerega je bil ustanovljen, ta pa je začel veljati 1. julija 2002 in so ga ratificirale vse države EU.

Izjava visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu Evropske unije ob dnevu mednarodnega kazenskega pravosodja 17. julija 2019 – sporočilo za javnost (Svet Evropske unije).

KLJUČNI POJMI

Dopolnjevanje: v tem okviru je načelo, po katerem je MKS mišljeno kot sodišče v skrajni sili, kar pomeni, da preiskuje in preganja samo v primerih, ko nacionalna sodišča niso uspešna.

Genocid: dejanja, storjena z namenom popolnega ali delnega uničenja narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine.

Vojni zločini: storjena dejanja, ki kršijo pravo in običaje, ki se uporabljajo v oboroženih spopadih (npr. Ženevske konvencije). Primeri vključujejo neprimerno ravnanje z vojnimi ujetniki, poboje talcev ali namerno uničevanje mest ali vasi.

Hudodelstva zoper človečnost: dejanja, storjena kot del široko razširjenega ali sistematičnega napada, usmerjenega v katero koli civilno prebivalstvo, ob seznanjenosti z napadom.

Kaznivo dejanje agresije: načrtovanje, priprava, začetek ali izvajanje dejanja agresije, ki po svojem značaju, resnosti in obsegu predstavlja očitno kršitev Listine Združenih narodov, s strani osebe, ki je na takem položaju, da nadzoruje ali usmerja politične ali vojaške ukrepe države.

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 2006/313/SZVP z dne 10. aprila 2006 o sklenitvi Sporazuma med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči (UL L 115, 28.4.2006, str. 49).

Sporazum med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči (UL L 115, 28.4.2006, str. 50–56).

Sklep Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP (UL L 76, 22.3.2011, str. 56–58).

Zadnja posodobitev 15.05.2020

Top

All