Smernice o vertikalnih omejitvah

 

POVZETEK:

Obvestilo Komisije – Smernice o vertikalnih omejitvah

KAJ JE NAMEN TEH SMERNIC?

• Podjetjem pomagajo preveriti, ali so njihovi vertikalni sporazumi (sporazumi med podjetji, ki poslujejo na različnih ravneh proizvodne ali distribucijske verige, kot so proizvajalci in prodajalci na debelo ali prodajalci na drobno, o nakupu in prodaji blaga ali storitev) skladni s pravili EU o konkurenci, kakor so opredeljena v členu 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
• Dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 330/2010, evropsko uredbo o skupinskih izjemah, ki določa, da se prepoved iz člena 101(1) PDEU ne uporablja za vertikalne sporazume, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, in za te sporazume zagotavlja „varen pristan“.
• Opredeljujejo splošna načela za oceno vertikalnih omejitev in določajo navodila za ocenjevanje najpogostejših vrst vertikalnih omejitev:
  • združevanje pod eno blagovno znamko (prepoved konkurence),
  • izključna distribucija,
  • izključna razdelitev odjemalcev,
  • selektivna distribucija,
  • franšizing,
  • izključna dobava,
  • vnaprejšnje plačilo dostopa,
  • pogodbe o upravljanju blagovnih skupin,
  • vezava in
  • omejitve cen za nadaljnjo prodajo.
• Opisujejo splošni okvir analize in politiko izvrševanja, ki jo uporablja Evropska komisija v posameznih primerih v zvezi z vertikalnimi sporazumi.

KLJUČNE TOČKE

Člen 101 PDEU

• V skladu s členom 101(1) PDEU so prepovedani sporazumi med podjetji, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami EU in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.
• Člen 101(2) PDEU določa, da so nični sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi podjetniških združenj, ki jih prepoveduje člen 101(1) PDEU.
• Vendar pa člen 101(3) PDEU dovoljuje izvzetje nekaterih sporazumov iz prepovedi iz člena 101(1), če prinašajo dovolj koristi, da prevladajo nad protikonkurenčnimi učinki.

Glavni cilj člena 101 je zagotoviti, da podjetja ne uporabljajo sporazumov, tudi vertikalnih sporazumov, za omejevanje konkurence v škodo potrošnikov.

Vertikalni sporazumi, ki na splošno ne spadajo v področje uporabe člena 101

V skladu s smernicami v področje uporabe člena 101 ne spadajo naslednje vrste vertikalnih sporazumov:

• sporazumi majhnega pomena in med malimi in srednjimi podjetji, ki neznatno omejujejo konkurenco zaradi majhnega tržnega deleža pogodbenic;
• pogodbe o trgovskem zastopanju*, pri katerih je odločilni dejavnik pri določanju, ali se za pogodbo o trgovskem zastopanju uporabi člen 101, finančno ali trgovsko tveganje zastopnika v zvezi z dejavnostmi, za katere ga je naročitelj pooblastil kot zastopnika;
• podizvajalske pogodbe*, če podizvajalec potrebuje tehnologijo ali opremo, ki jo zagotovi izvajalec, da bi proizvedel izdelek. Če pa izvajalec podizvajalcu naloži omejitve, kot je prepoved izvajanja ali uporabe lastnih raziskav in razvoja ali splošna prepoved izdelave za tretje osebe, lahko sporazum spada v področje uporabe člena 101 PDEU

Uporaba uredbe o skupinskih izjemah

• Pri večini vertikalnih omejitev se težave v zvezi s konkurenco pojavijo samo, če ni dovolj konkurence na eni ali več ravneh trgovine. To pomeni, da mora obstajati občutna stopnja tržne moči na ravni dobavitelja ali kupca ali na ravni obeh.
• Področje uporabe skupinske izjeme je opredeljeno z dobaviteljevim tržnim deležem na trgu, na katerem prodaja pogodbeno blago ali storitve, in kupčevim tržnim deležem na trgu, na katerem kupuje pogodbeno blago ali storitve. Skupinska izjema se uporablja, če posamezna tržna deleža dobavitelja in kupca ne presegata 30 % (če sporazum ne vsebuje nedopustnih omejitev konkurence in zadevna določba ni izvzeta omejitev). Vendar preseganje 30-odstotnega mejnega tržnega deleža ne ustvarja domneve nezakonitosti. Ta prag je namenjen samo razlikovanju tistih sporazumov, za katere se domneva zakonitost, od tistih, pri katerih je potrebna posamična preučitev. Smernice pomagajo podjetjem pri teh preučitvah.
• Uredba o skupinskih izjemah (člen 4) vključuje seznam nedopustnih omejitev, ki povzročijo izključitev vertikalnega sporazuma iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah. To bi pomenilo, da se domneva, da sporazum spada v področje uporabe člena 101(1) PDEU in ni verjetno, da izpolnjuje pogoje iz člena 101(3) PDEU.
• Uredba o skupinskih izjemah (člen 5) vključuje tudi seznam izvzetih omejitev. Teh omejitev uredba o skupinskih izjemah ne zajema, tudi če mejni tržni delež ni presežen. Vendar pa se uredba o skupinskih izjemah še naprej uporablja za preostali del vertikalnega sporazuma, če se lahko ta del izključi iz neizvzete omejitve.

Odvzem ugodnosti skupinske izjeme in neuporaba uredbe o skupinskih izjemah

• Domneva zakonitosti, ki jo podeljuje uredba o skupinskih izjemah, se lahko odpravi. Do tega pride, če vertikalni sporazum sam ali skupaj z drugimi podobnimi sporazumi, ki jih izvajajo konkurenčni dobavitelji ali kupci, spada v področje uporabe člena 101(1) in ne izpolnjuje vseh pogojev iz člena 101(3). To se lahko na primer pojavi, kadar nekateri dobavitelji na danem trgu izvajajo čisto kvalitativno selektivno distribucijo, medtem ko drugi dobavitelji izvajajo kvantitativno selektivno distribucijo.
• Pri uporabi postopka odvzema ugodnosti je Komisija tista, ki mora dokazati, da sporazum spada v področje uporabe člena 101(1) in da ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz člena 101(3).
• Komisija ima izključna pooblastila za odvzem ugodnosti uredbe o skupinskih izjemah v zvezi z vertikalnimi sporazumi, ki omejujejo konkurenco na upoštevnem geografskem trgu, ki je večji od ozemlja ene države EU.
• Člen 6 uredbe o skupinskih izjemah Komisiji omogoča, da iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah izključi vzporedne mreže s podobnimi vertikalnimi omejitvami, če pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga.

Opredelitev trga in izračun tržnega deleža

Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava že določa smernice o pravilih, merilih in dokazilih, ki jih Komisija uporabi pri presoji zadev opredelitve trga.

Del smernic je namenjen:

• upoštevnemu trgu za izračun 30-odstotnega mejnega tržnega deleža v skladu z uredbo o skupinskih izjemah – tržna deleža dobavitelja in kupca sta odločilna pri ugotavljanju, ali se uporablja skupinska izjema;
• izračunu tržnih deležev v skladu z uredbo o skupinskih izjemah na podlagi načela o podatkih o vrednosti, če ti niso na voljo, pa na podlagi nadomestnih ocen.

Politika izvrševanja zakonodaje v posameznih primerih

• Pri presoji vertikalnih omejitev v primerih, v katerih se ne uporablja uredba o skupinskih izjemah, veljajo naslednja splošna pravila:
  • če Komisija preuči posamezen primer, mora Komisija dokazati, da zadevni sporazum krši člen 101(1) PDEU. Podjetja, ki uveljavljajo ugodnost na podlagi člena 101(3) PDEU, nosijo dokazno breme, da so pogoji izpolnjeni;
  • pri ocenjevanju, ali vertikalni sporazum omejuje konkurenco, Komisija primerja dejansko in verjetno stanje v prihodnosti na upoštevnem trgu, na katerem so vertikalne omejitve, s stanjem, ki bi prevladovalo, če sporazum ne bi vseboval vertikalnih omejitev;
  • znatni protikonkurenčni učinki so verjetni, kadar vsaj ena pogodbenica ima ali doseže določeno stopnjo tržne moči in sporazum prispeva k vzpostavitvi, ohranjanju ali krepitvi te tržne moči oziroma pogodbenicam omogoča izkoriščanje take tržne moči.
• Negativni učinki, ki jih lahko povzročijo vertikalne omejitve in jih zakonodaja EU o konkurenci skuša preprečevati, so naslednji:
  • protikonkurenčno omejevanje dostopa do trgov* drugim dobaviteljem ali kupcem;
  • zmanjšanje konkurence med dobaviteljem in njegovimi konkurenti in omogočanje lažjega tajnega dogovarjanja med njimi;
  • zmanjšanje konkurence med kupcem in njegovimi konkurenti in/ali omogočanje lažjega tajnega dogovarjanja med temi konkurenti;
  • oviranje povezovanja trgov.
• Na trgu, kjer posamezni distributerji distribuirajo blagovne znamke enega samega dobavitelja, bo zmanjšanje konkurence med distributerji iste blagovne znamke povzročilo zmanjšanje konkurence znotraj blagovne znamke. Če je konkurenca med blagovnimi znamkami močna, ni verjetno, da bo zmanjšanje konkurence znotraj blagovne znamke povzročilo negativne učinke za potrošnike.
• Izključni dogovori so na splošno slabši za konkurenco kot neizključni. Pri prepovedi konkurence, na primer, kupec kupuje samo eno blagovno znamko. Po drugi strani lahko zahteva glede minimalnega naročila kupcu do neke mere dovoljuje tudi nakup konkurenčnega blaga, zato je stopnja zaprtosti trga manjša.
• Vertikalne omejitve, sprejete za proizvode brez blagovne znamke, so na splošno manj škodljive od omejitev, ki vplivajo na distribucijo proizvodov z blagovnimi znamkami. Razlikovanje med proizvodi z blagovno znamko in tistimi brez nje pogosto sovpada z razlikovanjem med vmesnimi proizvodi in končnimi proizvodi.
• Pomembno je priznati, da imajo lahko vertikalne omejitve pozitivne učinke, tako da zlasti spodbujajo necenovno konkurenco in večjo kakovost storitev. Najučinkovitejše so na splošno vertikalne omejitve z omejenim trajanjem, ki pripomorejo k uvedbi novih zahtevnejših proizvodov ali zaščiti naložb, vezanih na posamezen poslovni odnos, ali olajšanju prenosa tehničnega znanja in izkušenj.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Pregled: boljše delovanje trgov (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Obvestilo Komisije – Smernice o vertikalnih omejitvah (SEC(2010) 411 final z dne 10. maja 2010).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VII – Skupna pravila o konkurenci, obdavčitvi in približevanju zakonodaje – Poglavje 1 – Pravila o konkurenci – Oddelek 1 – Pravila, ki veljajo za podjetja – Člen 101 (prejšnji člen 81 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 88–89).

Sporočilo Komisije – Obvestilo o sporazumih manjšega pomena, ki neznatno omejujejo konkurenco v skladu s členom 101(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (obvestilo de minimis) (UL C 291, 30.8.2014, str. 1–4).

Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1–7).

Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5–13).

Zadnja posodobitev 28.03.2019