Namen je z učinkovitim upravljanjem zagotoviti dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (glej povzetek) in Sporazumom ZN o staležih rib iz leta 1995.
S sklepom se ratificira sporazum v imenu Evropske unije (EU).

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Konvencija se uporablja za vse vrste izrazito selivskih rib z izjemo paščuke.
Natančno geografsko območje konvencije („območje konvencije“) znotraj Tihega oceana je določeno v členu 3.

Splošna načela

Pogodbenice konvencije morajo uporabljati splošna načela ter sprejeti previdnostni pristop. Ta vključujejo:

sprejemanje ukrepov za zagotovitev dolgoročne trajnosti teh rib na območju z uporabo najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov;
ocenjevanje vplivov ribolova, drugih človekovih dejavnosti in okoljskih dejavnikov na ciljne vrste, neciljne vrste in vrste, ki pripadajo istemu ekosistemu ali so odvisne ali povezane s ciljno vrsto;
sprejemanje ukrepov za zmanjšanje količine odpadkov, zavržkov, ulova z izgubljenim ali zapuščenim orodjem, onesnaževanja z ribiških plovil in ulova neciljnih rib in neribjih vrst;
spodbujanje razvoja in rabe selektivnih, za okolje varnih in stroškovno učinkovitih ribolovnih orodij in tehnik.
varovanje biotske raznovrstnosti v morskem okolju;
sprejemanje ukrepov za preprečevanje ali odpravo prelova.

Pogodbenice morajo pri uporabi previdnostnega pristopa:

biti previdnejše v primeru negotovih, nezanesljivih ali nezadostnih podatkov;
neobstoja ustreznih znanstvenih podatkov ne smejo uporabiti kot razlog za opustitev izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje;
za nov ali raziskovalni ribolov sprejeti previdnostne ukrepe za ohranjanje in upravljanje, vključno z omejitvami ulova in napora.

Organizacija

S konvencijo je ustanovljena Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) s člani iz vsake pogodbenice, ki se sestajajo vsako leto.
Obstajajo trije pomožni organi: znanstveni odbor, odbor za tehnične zadeve in skladnost ter Severni odbor.
Komisija WCPFC lahko ustanovi tudi druge pomožne organe za doseganje ciljev konvencije.

Ohranjanje in upravljanje

Naloge WCPFC zahtevajo odločanje o širokem naboru ukrepov, vključno s:

količino katere koli vrste ali staleža, ki se lahko ulovi;
ravnijo ribolovnega napora;
omejitvami ribolovnih zmogljivosti, vključno z ukrepi v zvezi s številom, vrstami in velikostmi ribiških plovil;
območji in obdobji, v katerih se lahko izvaja ribolov;
velikostjo rib katere koli vrste, ki se lahko ulovi;
ribolovnim orodjem in tehnologijo, ki se lahko uporablja.

WCPFC mora vzpostaviti tudi mehanizme sodelovanja za učinkovito spremljanje, nadzor in izvrševanje, vključno s sistemom za spremljanje plovil.

WCPFC mora vzpostaviti tudi regionalni opazovalni program za zbiranje preverjenih podatkov o ulovu in naporu, drugih znanstvenih podatkov in dodatnih informacij, ki so povezane z ribolovno dejavnostjo in njenim vplivom na morsko okolje.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 19. junija 2004.

OZADJE

Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC).

GLAVNA DOKUMENTA

Konvencija o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 3–36).

Sklep Sveta 2005/75/EC z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 1–2).

POVEZANI DOKUMENTI

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Sporazum o izvajanju dela XI Konvencije – Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UL L 179, 23.6.1998, str. 3–134).

Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1–2).

Zadnja posodobitev 09.09.2022

Top