Varovanje zdravja in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Njen namen je zaščititi zdravje ljudi in okolje v Evropski uniji (EU) z odpravo ali omejevanjem proizvodnje in uporabe obstojnih organskih onesnaževal (POPs), kot je opredeljeno v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih ali Protokolu h Konvenciji iz leta 1979 o Čezmejno onesnaženje zraka na velike razdalje z obstojnimi organskimi onesnaževali.
• Prizadeva si čim bolj zmanjšati ali, kjer je to mogoče, odpraviti izpuste takih snovi in urediti odpadke, ki jih vsebujejo ali so z njimi onesnaženi. Uredba še posebej upošteva načelo previdnosti.
• Večkrat je bila spremenjena, nazadnje z Uredbo (EU) 2022/2400, ki posodablja prilogi IV in V k uredbi.

KLJUČNE TOČKE

POPs so nevarne kemične snovi, ki lahko prestopijo mednarodne meje, pogosto jih najdemo daleč od virov emisij, ostanejo v okolju, se kopičijo* v organizmih in posledično predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad proizvodnjo, dajanje v promet* in uporaba

• Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba obstojnih organskih onesnaževal, navedenih v Prilogi I, kot take, v zmeseh ali v izdelku*, je prepovedana, razen če veljajo nekatere izjeme, določene v prilogi. Priloga I je bila večkrat spremenjena z delegiranimi akti, ki jih je sprejela Evropska komisija. Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba obstojnih organskih onesnaževal, navedenih v Prilogi II, je omejena na uporabe, kjer zadevni državi članici EU niso na voljo lokalno varne, učinkovite in cenovno dostopne alternative.
• Države članice in Komisija morajo izvajati ustrezen nadzor nad obstoječimi snovmi (na primer z uvrstitvijo na seznam) in preprečiti proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo kakršnih koli novih snovi, ki kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal.
• Države članice lahko predloge za uvrstitev na seznam posredujejo Komisiji, ki se ob podpori Evropske agencije za kemikalije (ECHA) odloči, ali bo predlagala dodatne snovi za uvrstitev na seznam. Agencija ECHA zagotavlja tehnično in znanstveno pomoč ter vložek v postopke, opisane v uredbi.

Izjeme

• Izjeme od teh kontrol so dovoljene za snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske raziskave ali kot referenčni standard ali ki so prisotne kot nenamerna sled kontaminanta v zmeseh ali izdelkih.
• Druge izjeme se uporabljajo za izdelke z obstojnimi organskimi onesnaževali, ki so bili proizvedeni pred začetkom veljavnosti Uredbe, in sicer na podlagi določenih zagotovil in pogojev, vključno z zahtevami glede predložitve obvestila Komisiji in sekretariatu Stockholmske konvencije.

Zmanjšanje, minimiziranje in odprava izpustov

Države članice morajo:

• voditi popise snovi iz Priloge III, izpuščenih v zrak, vodo in tla;
• sporočati svoje akcijske načrte o ukrepih za identifikacijo, opredelitev in minimiziranje izpustov snovi, vključno z uporabo nadomestnih ali spremenjenih snovi;
• pri gradnji ali spreminjanju objektov dati prednost alternativnim postopkom, ki preprečujejo nastajanje in sproščanje obstojnih organskih onesnaževal.

Odpadki

• Tisti, ki proizvajajo ali hranijo odpadke, morajo preprečiti, da bi bili odpadki onesnaženi, kolikor je to mogoče, s snovmi, navedenimi v Prilogi IV.
• V večini primerov je treba onesnažene odpadke odstraniti ali predelati,* da se zagotovi uničenje ali preoblikovanje vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal.
• Države članice morajo zagotoviti, da so proizvodnja, zbiranje in prevoz onesnaženih odpadkov, skupaj z njihovim skladiščenjem in obdelavo, sledljivi in da se izvajajo v pogojih, ki varujejo okolje in zdravje ljudi.
• Uredba (EU) 2022/2400 o spremembi posodablja prilogi IV in V, ki določata, kako se ravna z odpadki, ki vsebujejo obstojne organske onesnaževalce, in zlasti, ali jih je mogoče reciklirati ali jih je treba uničiti ali nepovratno predelati. Prilogi IV in V, kakor sta bili spremenjeni, vključujeta pentaklorofenol, ki je bil nenamerno izpuščen, ko je bila Uredba (ES) št. 850/2004 razveljavljena in prenovljena.
• Uredba o spremembi tudi dodaja dodatne snovi v Prilogo IV in posodablja mejne vrednosti koncentracije za nekatere snovi v prilogah IV in V:
  • perfluorooktanojska kislina in njene soli ter sorodne spojine – uporabljajo se v nepremočljivih tekstilih in penah za gašenje;
  • polibromirani difenil etri – zaviralci gorenja, ki jih najdemo v plastiki in tekstilu, ki se uporabljajo v električni in elektronski opremi, vozilih in pohištvu;
  • heksabromociklododekan – zaviralec gorenja, ki ga najdemo v nekaterih plastičnih in tekstilnih odpadkih, zlasti v izolaciji iz polistirena;
  • kratkoverižni klorirani parafini – zaviralci gorenja, ki jih najdemo v nekaterih gumijastih in plastičnih odpadkih;
  • poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani – snovi, ki so prisotne kot nečistoče v nekaterih pepelih in drugih industrijskih odpadkih;
  • dioksinom podobni poliklorirani bifenili – ti so lahko prisotni kot nečistoče v nekaterih pepelih in industrijskih oljih;
  • perfluoroheksan sulfonska kislina in njene soli ter sorodne spojine – najdemo jih v tekstilu, posodi proti prijemanju in penah za gašenje;
  • Dicofol – pesticid, ki se je prej uporabljal v kmetijstvu.

Načrtovanje, spremljanje in poročanje

• Države članice morajo dati javnosti možnost sodelovanja pri pripravi njihovih izvedbenih načrtov, ki morajo biti javno dostopni in posredovani Komisiji in ECHA, vključno z informacijami o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni za identifikacijo in oceno območij, onesnaženih s POPs, kot je primerno. Komisija mora tudi vzdrževati izvedbeni načrt za EU, ki ga je treba po potrebi pregledati in posodobiti.
• Vzpostaviti je treba mehanizem spremljanja za zbiranje primerljivih podatkov spremljanja prisotnosti snovi, kot so navedene v delu A Priloge III k uredbi, v okolju. Države članice bodo poročale tudi o izvajanju uredbe.
• Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo seznama snovi v prilogah I, II in III k tej uredbi, da jih prilagodi spremembam seznama snovi iz prilog Stockholmske konvencije ali Pro iz leta 1979.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

• Uredba (EU) 2019/1021 se uporablja od 15. julija 2019.
• Uredba o spremembi (EU) 2022/2400 se uporablja od 10. junija 2023.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Odpadki, ki vsebujejo POP (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev) (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2019/1021 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2022/2400 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 317, 9.12.2022, str. 24).

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št.  1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). Besedilo ponovno objavljeno v popravku (UL L 136, 29.5.2007, str. 3).

Glej prečiščeno različico.

Sporočilo Komisije o previdnostnem načelu (COM(2000) 1 final, 2.2.2000).

Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 (UL L 81, 19.3.2004, str. 37).

Zadnja posodobitev 24.04.2023