Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom)

 

POVZETEK:

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Kot je razvidno iz naslova dve, je namen Pogodbe Euratom „spodbujanje napredka na področju jedrske energije“.

Zlasti so cilji v okviru jedrskega skupnega trga:

  • spodbujanje raziskav,
  • doseganje zanesljivosti oskrbe za vse države EU,
  • vzpostavitev sistema za nadzor miroljubne uporabe jedrskih snovi, namenjenih za civilno uporabo, in zagotavljanje visokih skupnih standardov za zdravje in varnost.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Pogodba je strogo omejena na civilno (ne vojaško) uporabo jedrske energije.

Struktura pogodbe

Naslov ena določa osem nalog Euratom, ki so natančneje razložene pod naslovom dve s posebnimi pravili:

  • spodbujanje raziskav, sodelovanje pri raziskavah in izmenjava tehničnih informacij – ustanovi se skupno raziskovalno središče,
  • postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavljanje njihove uporabe,
  • olajševanje naložb in zagotavljanje, zlasti s spodbujanjem skupnih podjetij, postavitve osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije,
  • skrb za redno in pravično preskrbo vseh uporabnikov v Skupnosti (zdaj EU) z rudami in jedrskim gorivom v okviru skupne politike oskrbe – ustanovi se Agencija za oskrbo Euratom,
  • nadzor ustrezne (zlasti nevojaške) in miroljubne uporabe jedrskih snovi – za nadzorne ukrepe Euratom skrbijo inštruktorji, ki izvajajo fizična in računovodska preverjanja v vseh jedrskih napravah v Skupnosti,
  • izvrševanje lastninske pravice glede nekaterih posebnih cepljivih snovi (cepljive snovi so sestavljene iz atomov, ki se lahko v samovzdrževani verižni reakciji razcepijo z nevtroni, pri tem pa se sprostijo ogromne količine energije),
  • vzpostavitev skupnega trga s posebnimi snovmi in opremo, s prostim pretokom kapitala za naložbe na področju jedrske energije in s svobodnim zaposlovanjem strokovnjakov,
  • vzpostavitev takih odnosov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki bodo spodbujali napredek pri miroljubni uporabi jedrske energije.

Naslov tri in naslov štiri sta povezana z institucijami in financami:

  • Euratom ima enake izvršne organe kot EU od začetka veljavnosti Pogodbe o združitvi (1967). Imel je že nekaj skupnih ustanov.
  • Skupne pristojnosti, ki jih institucijam daje Pogodba Euratom, se razlikujejo od pristojnosti organov EGS (zdaj organov EU, ki delujejo v okviru EU). Zlasti Parlament ima manj nadzora nad skupnostjo Euratom, in sicer ima le svetovalno vlogo (brez soodločanja).
  • Agencija za oskrbo Euratom, poseben organ Euratom, ima pravno osebnost in finančno avtonomijo ter je pod nadzorom Komisije.
  • Od začetka veljavnosti Pogodbe o združitvi ima Euratom z institucijami EU tudi skupni upravni proračun. Kljub temu se odhodki za raziskave in razvoj v okviru Pogodbe Euratom vodijo na ločenem proračunu.

Naslova pet in šest obravnavata splošna pravila in pravila v povezavi z začetnim obdobjem (ustanovitev institucij, pravila o začetni uporabi in prehodna pravila).

Pogodba vključuje tudi pet prilog, v katerih so obravnavana:

  • področja raziskav, ki se nanašajo na atomsko energijo, predvideno v členu 4 te pogodbe,
  • industrijske dejavnosti iz člena 41 te pogodbe,
  • ugodnosti, ki se lahko podelijo skupnim podjetjem po členu 48 te pogodbe,
  • seznam blaga in izdelkov, za katere veljajo določbe poglavja IX o jedrskem skupnem trgu, in
  • začetni raziskovalni in izobraževalni program iz člena 215 te pogodbe (člen 215 je bil v veljavni različici te pogodbe razveljavljen).

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Pogodba je bila podpisana 25. marca 1957 in je začela veljati 1. januarja 1958.

OZADJE

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE, bolj znano kot „Euratom“) je v Rimu leta 1957 skupaj s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) podpisalo šest držav ustanoviteljic Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Pogodba EGS in Pogodba ESPJ se včasih navajata kot „Rimski pogodbi“, medtem ko „Rimska pogodba“ pomeni Pogodbo EGS.

V nasprotju s Pogodbo EGS Pogodba Euratom ni bila bistveno spremenjena in ostaja veljavna. Zlasti se skupnost Euratom ni združila z Evropsko unijo in zato ohranja ločeno pravno osebnost, čeprav ima enako članstvo.

Poleg Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Pogodba Euratom del primarnega prava EU kot ena njegovih veljavnih pogodb.

Več informacij je na voljo na straneh:

GLAVNI DOKUMENT

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo z dne 25. marca 1957 – prečiščena različica (UL C 203, 7.6.2016, str. 1–112)

POVEZANI DOKUMENTI

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo z dne 25. marca 1957 (ni objavljena v Uradnem listu)

Pogodba o združitvi z dne 8. aprila 1965 (UL 152, 13.7.1967, str. 2–17 (DE, FR, IT, NL))

Maastrichtska pogodba z dne 7. februarja 1992 (UL C 191, 29.7.1992, str. 1–112)

Lizbonska pogodba z dne 13. decembra 2007 (UL C 306, 17.12.2007, str. 1–271)

Zadnja posodobitev 25.05.2018

Top