Napredovanje dveh satelitskih navigacijskih sistemov Evrope

 

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 1285/2013 o izvajanju in uporabi evropskih satelitskih navigacijskih sistemov

Sklep št. 1104/2011/EU – pravila za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo

Sklep 2014/496/SZVP o vidikih namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE IN TEH SKLEPOV?

• Uredba (EU) št. 1285/2013:
  • določa pravila za upravljanje in financiranje dveh satelitskih navigacijskih sistemov EU, Galileo in EGNOS (evropska geostacionarna navigacijska storitev). Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj;
  • njen namen je zadovoljevanje potreb dveh programov, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, zagotovitev, da je njuno finančno poslovanje dobro in da se spodbuja njuna uporaba.
• Sklep št. 1104/2011/EU določa pravila za dostop do regulirane javne storitve (PRS), ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo.
• Sklep 2014/496/SZVP se nanaša na vidike namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost EU.

KLJUČNE TOČKE

Galileo

• Je program, katerega namen je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja (sistem, ki zagotavlja podatke o navigaciji, času in lokaciji), ki je posebej oblikovan za civilne namene in ga lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Nov sistem je zasnovan tako, da deluje neodvisno od drugih obstoječih sistemov, kot je ameriški globalni sistem za določanje položaja (GPS), ruski sistem Glonass ali kitajski navigacijski satelitski sistem BeiDou (BDS), ali drugih potencialnih sistemov;
• poleg odprte storitve (OS) ponuja regulirano javno storitev (PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade (za občutljive aplikacije, za katere je potrebna visoka raven stalnosti storitve), ter prispeva k podporni storitvi za iskanje in reševanje (SAR) sistema COSPAS-SARSAT;
• je zasnovan tako, da je interoperabilen z drugimi globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi. Ta interoperabilnost bo proizvajalcem omogočila, da razvijejo terminale, ki obdelujejo več kot en sistem.

Izvedbeni sklep (EU) 2016/413 določa lokacijo različnih zemeljskih komponent, ki vključujejo infrastrukturo Galileo, vključno z:

• dvema kontrolnima centroma v Nemčiji in Italiji;
• centrom za spremljanje varnosti, razdeljenim na dve lokaciji v Franciji in Združenem kraljestvu (1);
• referenčnim centrom na Nizozemskem.

Glede na izstop Združenega kraljestva (1) iz EU je Izvedbeni sklep (EU) 2018/115 spremenil Sklep (EU) 2016/413 o začetku postopka prenosa centra za spremljanje varnosti iz Združenega kraljestva (1) v Španijo.

EGNOS

• Je program, katerega namen je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (GNSS), in tudi tistih signalov iz odprtega sistema, ki jih bo ponudil sistem na podlagi programa Galileo;
• ponuja nekatere sofisticirane varnostne kritične aplikacije, na primer aplikacije za vodenje zračnih plovil med pristajanjem navpično in vodoravno ali navigiranjem ladij po ozkih kanalih.

Financiranje

EU zagotavlja približno 7 milijard EUR sredstev za tovrstne dejavnosti v obdobju od leta 2014 do 2020. Splošno odgovornost za dva programa ima Evropska komisija, ki tudi upravlja s sredstvi.

Sredstva se uporabljajo za:

• dokončanje uvajalne faze programa Galileo do 31. decembra 2020 (npr. gradnja in zaščita vesoljske in zemeljske infrastrukture);
• izvedbeno fazo programa Galileo (npr. upravljanje, vzdrževanje, izboljšanje in zaščita vesoljske in zemeljske infrastrukture);
• izvedbeno fazo programa EGNOS (npr. upravljanje, vzdrževanje, izboljšanje in zaščita vesoljske in zemeljske infrastrukture);
• upravljanje in spremljanje programov Galileo in EGNOS.

Poročilo o izvajanju

Leta 2017 je Komisija objavila poročilo o izvajanju programov Galileo in EGNOS. V poročilu je ugotovljeno, da sta programa Galileo in EGNOS dosegla vse mejnike, ki so bili določeni za omenjeno obdobje, in da je bil dosežen napredek pri izpolnjevanju vseh ciljev izvajanja programa, določenih za leto 2020.

Evropska agencijo za GNSS in Evropska vesoljska agencija (ESA)

Uredba določa vlogi Evropske agencije za GNSS in Evropske vesoljske agencije, pri čemer poudarja načelo stroge delitve nalog in odgovornosti med subjekti (zlasti Komisijo, Evropsko agencijo za GNSS in ESA, ki so v celoti odgovorne Komisiji), vključenimi v upravljanje programov Galileo in EGNOS.

GNSS

V kontekstu GNSS je treba omeniti še dva sklepa.

• Sklep št. 1104/2011/EU določa pravila, po katerih lahko države EU, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, agencije EU, države, ki niso članice EU, in mednarodne organizacije dostopajo do PRS, ki ga zagotavlja GNSS, ustanovljen v okviru programa Galileo. PRS je varna in šifrirana storitev za občutljive programe in mora delovati tudi v kriznih razmerah, ko so lahko druge storitve prekinjene. Dostop mora biti omejen na pooblaščene uporabnike, predvsem javne organe, kot je policija, organi, pristojni za mejni nadzor, ali organi, odgovorni za civilno zaščito.
• Sklep 2014/496/SZVP obravnava vidike namestitve, delovanja in uporabe GNSS, ki vplivajo na varnost EU. Določa odgovornosti Sveta in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da prepreči grožnjo varnosti EU ali ene ali več držav EU ali da ublaži resno škodo bistvenim interesom EU ali ene ali več držav EU, ki izhajajo iz namestitve, delovanja ali uporabe evropskega GNSS, zlasti kot posledica mednarodnih razmer, ki zahtevajo ukrepanje EU, ali v primeru nevarnosti za delovanje samega sistema ali njegovih storitev.

OD KDAJ SE TA UREDBA IN SKLEPA UPORABLJAJO?

Uredba (EU) št. 1285/2013 se uporablja od 1. januarja 2014.

Sklep št. 1104/2011/EU se uporablja od 5. novembra 2011.

Sklep 2014/496/SZVP se uporablja od 22. julija 2014.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Vesolje (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1–24).

Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1–8).

Sklep Sveta 2014/496/SZVP z dne 22. julija 2014 o vidikih namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP (UL L 219, 25.7.2014, str. 53–55).

POVEZANI DOKUMENTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programov Galileo in EGNOS ter uspešnosti delovanja Agencije za evropski GNSS (COM (2017) 616 final z dne 23. oktobra 2017).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/413 z dne 18. marca 2016 o določitvi lokacije talne infrastrukture sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in potrebnih ukrepov za zagotovitev njenega obratovanja ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2012/117/EU (UL L 74, 19.3.2016, str. 45–49).

Nadaljnje spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2016/413 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima zgolj dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11–21).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 16.07.2020

---

(1) Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 izstopilo iz Evropske unije in postalo tretja država (država zunaj EU).