Krepitev odpornosti v državah v razvoju

POVZETEK:

Sporočilo Komisije COM(2012) 586 final – Pristop EU k odpornosti: Izkušnje s krizami prehranske varnosti

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Prizadeva si, da bi uporabili spoznanja, pridobljena v tej regiji, za povečanje učinkovitosti podpore EU z namenom zmanjševanja ranljivosti držav, ki so izpostavljene nesrečam, pri čemer se odpornost zastavi kot osrednji cilj.

KLJUČNE TOČKE

• Za zmanjšanje humanitarnih potreb, ublažitev revščine in odpravo ranljivosti so potrebna sistematična prizadevanja, s katerimi bi krepili odpornost ranljivega prebivalstva.
• To zahteva večplasten in dolgoročen pristop, usmerjen v ublažitev temeljnih vzrokov za krizo in krepitev zmogljivosti za boljše obvladovanje negotovosti in sprememb.
• Boljše storitve, možnosti in zaščita pred pretresi in stresi bodo izboljšali preživetje najbolj ranljivih. Ob pojavu kriz bo s službami za obvladovanje tveganja mogoče zagotoviti učinkovitejše odzivanje za zadostitev nujnih potreb, omejitev izgub in pospešitev okrevanja.
• Vidiki odpornosti – obvladovanje tveganja in zmanjševanje ranljivosti – morajo biti ustrezno vključeni v vseh strategijah razvoja in okrevanja.

Odziv EU na prehranske krize v Afriki

Na prehranske krize v Afriki se je EU odzvala s humanitarno-razvojnimi ukrepi. Poleg življenjsko pomembnih dejavnosti je ta pomoč prispevala k procesu okrevanja, tako da so bila na primer zagotovljena semena in orodja ter izboljšano gospodarjenje z vodami.

Dolgoročne strategije za odpornost pomagajo prizadetim državam in skupnostim, da si opomorejo in okrepijo svojo zmožnost obvladovanja prihodnjih kriz.

SHARE* in AGIR,* pobudi EU za odpornost, sta pripomogli k boljšemu medsebojnemu dopolnjevanju humanitarne in razvojne pomoči. Kratkoročna pomoč se okrepi s tem, ko se prizna povezava med pomočjo, obnovo in razvojem. EU se lahko dolgoročno zaveže k obravnavanju temeljnih vzrokov prehranske negotovosti, tako da okrepi preživetje, socialno varstvo in sisteme za obvladovanje nesreč ter izboljša prehrano.

Ti ukrepi se osredotočajo na prehransko varnost – in prehranske krize v podsaharski Afriki. Kljub temu pa se lahko tak pristop uporabi tudi v drugih regijah in pri drugih vrstah ranljivosti, na primer v regijah, ki jih ogrožajo:

• poplave,
• cikloni,
• potresi,
• suše,
• nevihtne poplave in cunamiji,
• podnebne spremembe,
• povišanje cen hrane.

Osredotoča se na 3 ključne elemente:

• 1.

  predvidevanje kriz z ocenjevanjem tveganj,

• 2.

  osredotočenost na preprečevanje kriz in pripravljenost nanje,

• 3.

  krepitev odziva na krizo.

Komisija je predlagala načrt 10 korakov za povečanje odpornosti, med drugim tudi spodbujanje dialoga o odpornosti s tretjimi državami prek razpoložljivih oblik sodelovanja, kot so Združeni narodi, skupini G8 in G20, ki predstavljajo forum bogatih držav in držav v razvoju. Načrt je bil nato konsolidiran in razširjen v Akcijski načrt za odpornost v državah, ki so nagnjene h krizam 2013–2020, ki poziva EU in države EU, naj:

• podpirajo pobudi AGIR, SHARE in druge pobude za odpornost v različnih oblikah in regijah;
• vključijo obvladovanje tveganja nesreč v načrte za odpornost;
• spodbujajo celovite pristope za prilagajanje na podnebne spremembe, zmanjšanje tveganja nesreč in odpornost;
• vključijo odpornost v načrt za prehransko in hranilno varnost;
• krepijo mehanizme pomoči za ranljive skupine prebivalstva ob podpori razvoja nacionalnih pristopov k socialnemu varstvu;
• širijo podporo rešitvam financiranja za tveganje na nacionalni in regionalni ravni, vključno z zavarovanjem in katastrofnimi obveznicami;
• podpirajo razvoj lokalnega zasebnega sektorja, priložnosti za rast in dolgoročne rešitve za krepitev odpornosti ranljivega prebivalstva;
• podpirajo lokalne pobude lokalnih organizacij;
• razvijejo metodologijo, preverjanje in ocenjevanje odpornosti v mestih;
• razvijejo pristope odpornosti na stalne begunske izzive;
• podprejo razvoj odpornosti in zmogljivosti na lokalni ravni v okviru pobude prostovoljcev EU za humanitarno pomoč (v obravnavi);
• krepijo znanje in zbirko podatkov o odpornosti;
• razvijejo skupne pristope k zagovorništvu;
• zagotovijo operativni vodič za odpornost za Evropsko komisijo in druge partnerje;
• izboljšajo metodologijo in orodja za ocenjevanje tveganja, obvladovanje tveganja in merjenje odpornosti ter
• uporabijo in razvijejo prožne finančne instrumente in ukrepe ob nepredvidenih dogodkih.

OZADJE

Ponavljajoče se prehranske in hranilne krize v regiji Sahel in v Afriškem rogu prizadenejo na milijone ljudi, kar privede do zelo obsežne lakote in prispeva k ohranjanju ljudi v trajni revščini. Vse to kaže na nujnost dolgoročnega in sistemskega pristopa h krepitvi odpornosti ranljivih držav in prebivalstva.

KLJUČNI POJMI

* Odpornost: zmožnost posameznika, gospodinjstva, skupnosti, države ali regije, da prenese stresne razmere in pretrese, se prilagodi in si hitro opomore.

* SHARE: podpora odpornosti v Afriškem rogu.

* AGIR: globalno zavezništvo za pobudo „odpornost v Sahelu “.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pristop EU k odpornosti: Izkušnje s krizami prehranske varnosti (COM(2012) 586 final z dne 3. oktobra 2012)

POVEZANI AKTI

Sklepi Sveta o pristopu EU k odpornosti, Bruselj, 28. maj 2013

Delovni dokument služb Komisije: Akcijski načrt za odpornost v državah, ki so nagnjene h krizam 2013–2020 (SWD(2013) 227 final z dne 19. junija 2013)

Zadnja posodobitev 25.11.2015