Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document E2006C0150

    Priporočilo Nadzornega organa EFTA št. 150/06/COL z dne 17. maja 2006 v zvezi z usklajenim programom nadzora na področju prehrane živali za leto 2006

    UL L 366, 21.12.2006, p. 96–105 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2006/150/oj

    21.12.2006   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 366/96


    PRIPOROČILO NADZORNEGA ORGANA EFTA

    št. 150/06/COL

    z dne 17. maja 2006

    v zvezi z usklajenim programom nadzora na področju prehrane živali za leto 2006

    NADZORNI ORGAN EFTA –

    ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti člena 109 in Protokola 1 Sporazuma,

    ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) in Protokola 1 Sporazuma,

    ob upoštevanju akta iz točke 31a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali  (1)), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu, in zlasti njenega člena 22(3),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Države Efte so leta 2005 opredelile nekatera vprašanja, v zvezi s katerimi je ustrezno izvesti usklajeni program nadzora v letu 2006.

    (2)

    Čeprav akt iz točke 33 poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi  (2)), kakor je bil spremenjen, določa največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi EGP za druge mikotoksine, kakor so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol, fumonizini ter toksini T-2 in HT-2. Z zbiranjem podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja se lahko zagotovijo uporabni podatki za oceno stanja z namenom priprave zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, kakor so žita in oljna semena, posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini med nabiranjem, skladiščenjem in prevozom. Ker se koncentracija mikotoksinov od leta do leta razlikuje, je primerno zbrati podatke zaporednih let za vse navedene mikotoksine.

    (3)

    Prejšnji rezultati pregledov za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v posameznih krmilih, namenjenih živalski vrsti ali kategoriji, za katero navedene aktivne snovi niso dovoljene, so pokazali, da še vedno prihaja do tovrstnih kršitev. Poleg tega je v skladu z določbami člena 11(2) akta iz točke 1a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali  (3)) pomembno zagotoviti, da se učinkovito izvaja postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov.

    (4)

    O sodelovanju Norveške in Islandije pri programih iz področja uporabe Priloge II k temu priporočilu glede snovi, ki niso dovoljene kot krmni dodatki, bo treba presoditi glede na njuna izvzetja od poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP in zlasti od akta iz točke 1a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP, Uredbe (ES) št. 1831/2003.

    (5)

    Pomembno je zagotoviti, da se omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja EGP, dejansko izvajajo.

    (6)

    Sodelovanje Islandije pri programih iz področja uporabe Priloge III k temu priporočilu glede omejitev proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora bo treba oceniti glede na njena izvzetja od poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP.

    (7)

    Ustrezno je zagotoviti, da v krmnih mešanicah za prašiče vsebnosti bakra in cinka v sledovih ne presegata zgornje mejne vrednosti, določene z aktom iz točke 1zq poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Uredbo Komisije (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje za več krmnih dodatkov, ki spadajo v skupino elementov v sledovih  (4)), kakor je bil spremenjen. Sodelovanje Norveške pri programih iz področja uporabe Priloge IV bo treba oceniti glede na njena odstopanja od poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP.

    Ukrepi, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem Odbora EFTA za rastline in živalsko krmo, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

    PRIPOROČA:

    1.

    Priporoča se, da države Efte v letu 2006 izvedejo usklajeni program nadzora, katerega namen je preveriti:

    (a)

    koncentracijo mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T-2 in HT-2) v krmi z navedbo analiznih metod; metoda vzorčenja mora vsebovati naključno in ciljno vzorčenje; pri ciljnem vzorčenju morajo biti vzorci posamična krmila, za katera se sumi, da vsebujejo višje stopnje koncentracije mikotoksinov, kakor so žitna zrna, oljna semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, ter posamična krmila, ki se dlje časa skladiščijo ali prevažajo po morju na dolgih razdaljah; v primeru aflatoksina B1 je treba posebno pozornost nameniti tudi krmnim mešanicam za molznice, ki niso govedo, namenjeno za proizvodnjo mleka; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi I;

    (b)

    kokcidiostatike in/ali histomonostatike, ne glede na to ali so dovoljeni kot krmni dodatki za nekatere živalske vrste in kategorije, ki so pogosti v nemediciranih premiksih in krmnih mešanicah, v katerih te snovi niso dovoljene; pregledi morajo biti usmerjeni na navedene snovi v premiksih in krmnih mešanicah, kadar pristojni organ meni, da obstaja večja verjetnost za odkritje nepravilnosti; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi II;

    (c)

    izvajanje postopnega opuščanja antibiotikov kot krmnih dodatkov, kakor je določeno v Prilogi II;

    (d)

    izvajanje omejitev proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora, kakor je opredeljeno v Prilogi III;

    (e)

    vrednosti bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče, kakor so opredeljene v Prilogi IV.

    2.

    Priporoča se, da države Efte vključijo rezultate usklajenega programa nadzora iz odstavka 1 v posebno poglavje letnega poročila o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba do 1. aprila 2007 predložiti Nadzornemu organu EFTA v skladu s členom 22(2) akta iz točke 31a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 95/53/ES) in najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje.

    V Bruslju, 17. maja 2006.

    Za Nadzorni organ EFTA

    Kristján Andri STEFÁNSSON

    Član Kolegija

    Niels FENGER

    irektor


    (1)  UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

    (2)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/77/ES (UL L 271, 30.9.2006, str. 53).

    (3)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).

    (4)  UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1980/2005 (UL L 318, 6.12.2005, str. 3).


    PRILOGA I

    Koncentracija nekaterih mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T-2 in HT-2) v krmi

    Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročila iz odstavka 1(a)

    Krma

    Vzorčenje (naključno ali ciljno)

    Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %)

    Razred (1)

    Tip (2)

    Država porekla

     

    Aflatoksin B1

    Ohratoksin A

    Zearalenon

    Deoksinivalenol

    Fumonizini (3)

    Toksini T-2 in HT-2 (4)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Pristojni organ mora navesti tudi:

    ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1;

    uporabljene analizne metode;

    meje zaznavnosti.


    (1)  Izberite enega od naslednjih razredov: posamično krmilo, krmni dodatek, premiks, dopolnilno krmilo, popolno krmilo, krmna mešanica.

    (2)  Izberite eno od naslednjih vrst: (a) pri posamičnih krmilih ime posamičnega krmila, kakor je določen v delu B Priloge k aktu iz točke 14a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktivi Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil, ki spreminja direktive 70/524/EGS, 74/63/EGS, 82/471/EGS in 93/74/EGS in razveljavlja Direktivo 77/1001/EGS); (b) pri drugi krmi ciljne vrste.

    (3)  Namesto posamičnih koncentracij fumonizinov B1 in B2 se lahko navede vsota obeh.

    (4)  Namesto posamičnih koncentracij toksinov T-2 in HT-2 se lahko navede vsota obeh.


    PRILOGA II

    Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki

    Nekatere zdravilne učinkovine so lahko zakonito prisotne kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere vrste ter kategorije živali, če izpolnjujejo zahteve iz člena 10 akta iz točke 1a poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003).

    Prisotnost nedovoljenih zdravilnih učinkovin v krmi pomeni kršitev.

    Zdravilne učinkovine, ki so predmet nadzora, je treba izbrati izmed naslednjih snovi:

    1.

    zdravilnih učinkovin, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:

     

    dekokvinat (Deccox)

     

    diklazuril (Clinacox 0,2 %)

     

    halofuginon hidrobromid (Stenorol)

     

    natrijev-A-lasalocid (Avatec 15 %)

     

    alfa amonijev maduramicin (Cygro 1 %)

     

    natrijev monenzin (Elancoban G100, 100, G200, 200)

     

    narasin

     

    narazin – nikarbazin (Maxiban G160)

     

    robenidin hidroklorid (Cycostat 66G)

     

    natrijev salinomicin (Sacox 120G, 120)

     

    natrijev semduramicin (Aviax 5 %)

    2.

    zdravilnih učinkovin, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:

     

    amprol

     

    amprol/etopabat

     

    arprinocid

     

    avilamicin

     

    avoparcin

     

    karbadoks

     

    dimetridazol

     

    dinitolmid

     

    flavofosfolipol

     

    ipronidazol

     

    metiklorpindol

     

    metiklorpindol/metilben zokvat

     

    nikarbazin

     

    nifursol

     

    olakvindoks

     

    ronidazol

     

    spiramicin

     

    tetraciklini

     

    tilozin fosfat

     

    virginiamicin

     

    cink bacitracin

     

    druge protimikrobne snovi

    3.

    zdravilnih učinkovin, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki:

    druge snovi

    posamezni rezultati vseh neustreznih vzorcev; vzorec za poročila, kakor je naveden v odstavku 1(b)

    Vrsta krme (živalska vrsta in kategorija)

    Odkrita snov

    Ugotovljena vrednost

    Razlog kršitve (1)

    Izvedeni ukrep

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Pristojni organ mora navesti tudi:

    skupno število testiranih vzorcev;

    imena preiskovanih snovi;

    uporabljene analizne metode;

    meje zaznavnosti.


    (1)  Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.


    PRILOGA III

    Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora

    Brez poseganja v člene 3 do 13 in 15 Direktive 95/53/ES bi morale države Efte v letu 2006 izvesti usklajeni program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.

    Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV akta iz točke 7.1.12 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij  (1)), morajo države Efte izvajati poseben program nadzora, ki temelji na ciljnih preverjanjih. V skladu s členom 4 Direktive 95/53/ES mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji, ki izhaja iz tveganj ter vključuje vse proizvodne faze in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in jo uporabljajo. Države Efte morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki so lahko povezana s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.

    Pri oblikovanju programa nadzora je treba upoštevati naslednje okvirne prostore in merila:

    Prostori

    Merila

    Ponder

    Obrati za proizvodnjo krme

    Obrati za proizvodnjo krme z dvojno proizvodno linijo, ki proizvajajo krmno mešanico za prežvekovalce in neprežvekovalce z vsebnostjo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja.

    Obrati za proizvodnjo krme, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum.

    Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom uvožene krme z visoko vsebnostjo beljakovin, kakor so ribja moka, sojina moka, koruzna moka z glutenom in beljakovinski koncentrati.

    Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom proizvedene krmne mešanice.

    Tveganje navzkrižne kontaminacije, ki je posledica notranjih operativnih postopkov (določitev silosov, preverjanje dejanske ločenosti proizvodnih linij, nadzor sestavin, notranjega laboratorija, postopkov vzorčenja).

     

    Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost

    Velik/majhen obseg uvoza krme.

    Krma z visoko vsebnostjo beljakovin.

     

    Kmetije

    Domače mešalne naprave za uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja.

    Kmetije s prežvekovalci in drugimi vrstami (tveganje navzkrižnega krmljenja).

    Kmetije, ki kupujejo krmo v razsutem stanju.

     

    Trgovci

    Skladišča in vmesno skladiščenje krme z visoko vsebnostjo beljakovin.

    Velik obseg trgovine s krmo v razsutem stanju.

    Trgovci s krmno mešanico, proizvedeno v tujini.

     

    Premične mešalne naprave

    Mešalne naprave za proizvodnjo krme za prežvekovalce in neprežvekovalce.

    Mešalne naprave, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum.

    Mešalne naprave, ki vključujejo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin.

    Mešalne naprave z velikim obsegom proizvedene krme.

    Mešalne naprave, ki jih uporablja večje število kmetij, vključno s kmetijami, ki imajo prežvekovalce.

     

    Prevozna sredstva

    Vozila, ki se uporabljajo za prevoz predelanih živalskih beljakovin in krme.

    Vozila, za katera so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum.

     

    Namesto teh okvirnih prostorov in meril lahko države Efte pošljejo Nadzornemu organu EFTA svojo oceno tveganja pred 31. majem 2006.

    Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, v katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).

    Nadzor je mogoče razširiti na analize prahu v vozilih, opremi za proizvodnjo in skladiščih.

    Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi Efte mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi Efte mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopsko identifikacijo in oceno, kakor je opredeljeno v aktu iz točke 31i poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktivi Komisije 2003/126/ES o analitski metodi za določanje sestavin živalskega izvora pri uradnem nadzoru krme  (2)). Vsakršno prisotnost prepovedanih sestavin živalskega izvora v krmi je treba obravnavati kot kršitev prepovedi krmljenja.

    Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Nadzornemu organu EFTA in pri tem uporabiti naslednje vzorce.

    Povzetek pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)

    A.   Dokumentirani inšpekcijski nadzori

    Faza

    Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin

    Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja

    Uvoz posamičnih krmil

     

     

    Skladiščenje posamičnih krmil

     

     

    Obrati za proizvodnjo krme

     

     

    Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave

     

     

    Posredniki za krmo

     

     

    Prevozno sredstvo

     

     

    Kmetije z neprežvekovalci

     

     

    Kmetije s prežvekovalci

     

     

    Drugo:

     

     

    B.   Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic v zvezi s predelanimi živalskimi beljakovinami

    Prostori

    Število uradnih vzorcev, testiranih na predelane živalske beljakovine

    Število neustreznih vzorcev

    Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz kopenskih živali

    Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz rib

    Posamična krmila

    Krmna mešanica

    Posamična krmila

    Krmna mešanica

    Posamična krmila

    Krmna mešanica

    za prežvekovalce

    za neprežvekovalce

    za prežvekovalce

    za neprežvekovalce

    za prežvekovalce

    za neprežvekovalce

    Ob uvozu

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Obrati za proizvodnjo krme

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Posredniki/skladiščenje

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Prevozno sredstvo

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Na kmetiji

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Drugo:

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    C.   Povzetek prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce

     

    Mesec odvzema vzorca

    Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije

    Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi)

    1

     

     

     

    2

     

     

     

    3

     

     

     

    4

     

     

     

    5

     

     

     

    ...

     

     

     


    (1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1993/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 12).

    (2)  UL L 339, 24.12.2003, str. 78.


    PRILOGA IV

    Posamezni rezultati vseh vzorcev (ustreznih in neustreznih) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče

    Vrsta krmne mešanice (živalska kategorija)

    Element v sledovih (baker ali cink)

    Ugotovljena vsebnost (mg/kg popolne krmne mešanice)

    Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1)

    Izvedeni ukrep

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     


    (1)  Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.


    Top