Pritožba, ki jo je vložila družbaFrance Télécom SA 16. aprila 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat), razglašeno 30. januarja 2007 v zadevi France Télécom SA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-340/03

(Zadeva C-202/07 P)

(2007/C 170/16)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: France Télécom SA, nekdanja Wanadoo Interactive SA (zastopniki: O.W. Brouwer, H. Calvet, J. Philippe in T. Janssens, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja sedem pritožbenih razlogov.

S prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni izpolnilo dolžnosti obrazložitve tako glede možnosti nadomestila izgub, ki bi morala biti prikazana, in tudi glede pravice navezovanja na cene konkurenčnih podjetij, ki naj bi jo Sodišče prve stopnje brez pojasnil zavrnilo.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje, s tem ko je družbi Wanadoo zavrnilo pravico, da se v dobri veri naveže na cene svojih konkurentov, kršilo člen 82 ES. Ta pravica naj bi izhajala iz prakse odločanja Komisije in sodne prakse Sodišča kot tudi iz doktrine in ravnanja francoskih organov za konkurenco in je pritožnici pomenila edini način, da na trgu ostane konkurenčna.

S tretjim pritožbenim razlogom pritožnica trdi, da je Sodišče prve stopnje kršilo tudi člen 82 ES, ker ni grajalo metode, ki jo je uporabila Komisija za izračun kritja stroškov, kar bi popačilo test plenilstva, ki ga zahteva Sodišče. Metoda, ki naj bi jo uporabila Komisija, naj ne bi omogočila spoznanja, ali so naročniki, ki jih je pridobil Wanadoo, tej družbi v trajanju svojega naročniškega razmerja naredili dobiček ali izgubo.

S četrtim pritožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da Sodišče prve stopnje s tem, ko je presodilo, da se stroški in prihodki, ki so nastali po domnevnem obdobju kršitve, ne morejo upoštevati, ni spoštovalo niti člena 82 ES niti obveznosti obrazložitve. Zaradi te omejitve časa glede prihodkov in stroškov, ki so se upoštevali, naj bi Komisija narobe sklepala na obstoj kršitve.

S petim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da Sodišče prve stopnje s tem, ko je presodilo, da je lahko cena plenilska, čeprav jo spremlja veliko zmanjšanje tržnega deleža zadevnega podjetja, tudi ni spoštovalo člena 82 ES in svoje obveznosti obrazložitve. Za tako ceno se namreč ne bi moglo šteti, da lahko izključi konkurenčna podjetja.

S šestim pritožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je Sodišče prve stopnje glede domnevnega plenilskega načrta popačilo dejstva in dokaze, o katerih je presojalo, in kršilo člen 82 ES. Ta člen naj bi namreč zahteval načrt za odstranitev konkurentov, ki se jih objektivno lahko opredeli, nikakor ne bi zadoščal zgolj subjektivni pristop izraza zloraba prevladujočega položaja.

Nazadnje s sedmim pritožbenim razlogom pritožnica trdi, da je Sodišče prve stopnje kršilo člen 82 ES ne samo zato, ker je presodilo, da prikaz možnosti nadomestila izgub ni botrovalo ugotovitvi prakse s plenilskimi cenami, ampak tudi s tem, ko je dokaz Komisije o možnosti nadomestila teh izgub pomešalo z dokazom zadevnega podjetja o nezmožnosti nadomestila teh izgub.