C2006/272E/02

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - C2006/272E/02 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document C2006/272E/02

ZAPISNIK
Torek, 25. oktober 2005

UL C 272E, 9.11.2006, p. 13–270 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 09/11/2006; datum objave

Author:: Evropski parlament
Form:: Zapisnik

Link
Link
Link: Select all documents mentioning this document
Link

EUROVOC descriptor:

parlamentarna razprava

HTML

PDF

Official Journal

9.11.2006

Uradni list Evropske unije

CE 272/13

ZAPISNIK

(2006/C 272 E/02)

POTEK SEJE

PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES

predsednik

1. Otvoritev seje

Seja se je pričela ob 09.05.

2. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij)

Naslednji poslanci ali politične skupine so v skladu s členom 115 Poslovnika zahtevali razpravo o predlogu resolucije:

ČLOVEKOVE PRAVICE V ZAHODNI SAHARI

—	Pasqualina Napoletano, Ana Maria Gomes, Iratxe Garcia Pérez in Karin Scheele v imenu skupine PSE, o človekovih pravicah v Zahodni Sahari (B6-0561/2005);

—	Raül Romeva i Rueda, Alyn Smith, Hélène Flautre in Bernat Joan i Marí v imenu skupine Verts/ALE, o Zahodni Sahari (B6-0566/2005);

—	José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Agustín Díaz de Mera García Consuegra in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE, o človekovih pravicah v Zahodni Sahari (B6-0568/2005);

—	Cecilia Malmström in Anneli Jäätteenmäki v imenu skupine ALDE, o Zahodni Sahari (B6-0571/2005);

—	Willy Meyer Pleite, Vittorio Agnoletto, Jonas Sjöstedt, Miguel Portas, Luisa Morgantini, Tobias Pflüger in Pedro Guerreiro v imenu skupine GUE/NGL, o Zahodni Sahari (B6-0574/2005);

—	Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN, o razmerah v Zahodni Sahari (B6-0580/2005);

II.

UZBEKISTAN

—	Pasqualina Napoletano in Bernadette Bourzai v imenu skupine PSE, o Uzbekistanu (B6-0563/2005);

—	Cem Özdemir in Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE, o Uzbekistanu (B6-0564/2005);

—	Albert Jan Maat, Simon Coveney in Bernd Posselt v imenu skupine PPE-DE, o Uzbekistanu (B6-0569/2005);

—	Ona Juknevičienė v imenu skupine ALDE, o Uzbekistanu (B6-0572/2005);

—	Eva-Britt Svensson in Roberto Musacchio v imenu skupine GUE/NGL, o razmerah v Uzbekistanu (B6-0573/2005);

—	Cristiana Muscardini, Anna Elzbieta Fotyga, Marcin Libicki in Inese Vaidere v imenu skupine UEN, o stanju človekovih pravic v Uzbekistanu (B6-0579/2005);

III.

PRIMER TENZIN DELEK RINPOČE

—	Pasqualina Napoletano v imenu skupine PSE, o primeru Tenzin Delek Rinpoče (B6-0562/2005);

—	Raül Romeva i Rueda in Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE, o Tibetu, primer Tenzin Delek Rinpoče (B6-0565/2005);

—	Thomas Mann, Bernd Posselt in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE, o primeru Tenzin Delek Rinpoče (B6-0567/2005);

—	Bill Newton Dunn, Frédérique Ries in Dirk Sterckx v imenu skupine ALDE, o primeru Tenzin Delek Rinpoče (B6-0570/2005);

—	Jonas Sjöstedt in Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL, o primeru Tenzin Delek Rinpoče (B6-0575/2005);

—	Marcin Libicki v imenu skupine UEN, o primeru Tenzin Delek Rinpoče (B6-0581/2005);

Čas za govor se razdeli v skladu s členom 142 Poslovnika.

3. Nedavne izjave McCreevyja o zadevi Vaxholm (razprava)

Izjavi Joséa Manuela Barrosa in Charliea McCreevyja: Nedavne izjave McCreevyja o zadevi Vaxholm

José Manuel Barroso (predsednik Komisije) in Charlie McCreevy (član Komisije) sta podala izjavi.

Govorili so Hans-Gert Poettering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Nils Lundgren v imenu skupine IND/DEM, Brian Crowley v imenu skupine UEN, James Hugh Allister samostojni poslanec, Ria Oomen-Ruijten, Jan Andersson, Cecilia Malmström, Elisabeth Schroedter, Eva-Britt Svensson, Kathy Sinnott, Roberts Zile, Gunnar Hökmark, Richard Falbr, Jens-Peter Bonde, Proinsias De Rossa in José Manuel Barroso.

Razprava se je zaključila.

PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO

podpredsednik

4. Strategija boja proti pandemiji influence (razprava)

Vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz, Komisiji (O-0089/2005): Strategija boja proti pandemiji influence (B6-0334/2005)

Antonios Trakatellis (namesto vlagatelja) je predstavil vprašanje za ustni odgovor.

Markos Kyprianou (član Komisije) je odgovoril na vprašanje (B6-0334/2005).

Govorili so John Bowis v imenu skupine PPE-DE, Phillip Whitehead v imenu skupine PSE, Georgs Andrejevs v imenu skupine ALDE, Satu Hassi v imenu skupine Verts/ALE, Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL, Georgios Karatzaferis v imenu skupine IND/DEM, Alessandro Foglietta v imenu skupine UEN, Irena Belohorská samostojna poslanka, Françoise Grossetête, Marie-Noëlle Lienemann, Jules Maaten, Caroline Lucas, Urszula Krupa, Luca Romagnoli, Neil Parish, Dorette Corbey, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Ryszard Czarnecki, Boguslaw Sonik, María Sornosa Martínez, María del Pilar Ayuso González, Katerina Batzeli, Avril Doyle, Linda McAvan, Miroslav Mikolåšik, Evangelia Tzampazi, Karsten Friedrich Hoppenstedt in Markos Kyprianou.

Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:

—	Georgs Andrejevs, Karl-Heinz Florenz in Antonios Trakatellis v imenu Odbor ENVI, o strategiji proti pandemiji gripe (B6-0548/2005)

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.7, Zapisnik z dne 26.10.2005.

PREDSEDSTVO: Mario MAURO

podpredsednik

5. Čas glasovanja

Izidi posameznih glasovanj (predlogi sprememb, ločeno glasovanje, glasovanje po delih itd.) so vsebovani v Prilogi I k temu zapisniku.

5.1. Sporazum ES-Azerbajdžan o nekaterih vidikih zračnega prevoza * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Azerbajdžansko republiko o nekaterih vidikih zračnega prevoza [COM(2005)0060 - C6-0130/2005 - 2005/0011(CNS)] - Odbor za promet in turizem.

Poročevalec: Paolo Costa (A6-0230/2005).

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 1)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2005)0390)

5.2. Predlog spremembe proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2005 št. 6/2005 (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Predlog spremembe proračuna št. 6/2005 (Oddelek IV) - Sodišče Evropskih skupnosti [12180/2005 - C6-0304/2005]

(kvalificirana večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 2)

PREDLOG SPREMEMBE

Sprejeto (P6_TA(2005)0391)

5.3. Predlog spremembe proračuna št. 6/2005: oddelek Sndišče Evropskih skupnosti (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005 Oddelek IV - Sodišče - Ustanovitev Sodišča za uslužbence Evropske unije [12180/2005 - C6-0304/2005 - 2005/2159(BUD)] - Odbor za proračun.

Poročevalka: Anne E. Jensen (A6-0306/2005)

(kvalificirana večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 3)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0392)

5.4. Pošiljke odpadkov ***II (glasovanje)

Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov [15311/4/2004 — C6-0223/2005 — 2003/0139(COD)] — Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Poročevalec: Johannes Blokland (A6-0287/2005)

(kvalificirana večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 4)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2005)03 93)

5.5. Pogodbena kakovost železniškega tovornega prometa ***I (končno glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodninah v primerih neizpolnjevanja s pogodbo določenih zahtev o kakovosti za železniški tovorni promet [COM(2004)0144 — C6-0004/2004 — 2004/0050(COD)] — Odbor za promet in turizem.

Poročevalec: Roberts Zīle (A6-0171/2005)

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 5)

Predlog Komisije je bil zavrnjen 28.9.2005(točka 7.6, Zapisnik z dne 28.09.2005) in zadeva vrnjena v obravnavo pristojnemu odboru (člen 52(3) Poslovnika).

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0394)

Predlog je tako dokončno zavrnjen. Postopek je zaključen.

5.6. Vseživljenjsko učenje ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja [COM(2004)0474 — C6-0095/2004 — 2004/0153(COD)] — Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalka: Doris Pack (A6-0267/2005).

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 6)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0395)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0395)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

—	Antonio Tajani o svojem predlogu spremembe 79.

5.7. Program „Mladi v akciji“ ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007-2013 [COM(2004)0471 — C6-0096/2004 — 2004/0152(COD)] — Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalka: Lissy Gröner (A6-0263/2005).

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 7)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0396)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0396)

5.8. Program Kultura 2007 ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura 2007 (2007-2013) [COM(2004)0469 — C6-0094/2004 — 2004/0150(COD)] — Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalec: Vasco Graça Moura (A6-0269/2005)

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 8)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0397)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0397)

PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES

predsednik

6. Slavnostna seja — Čile

Parlament se je od 12.00 do 12.30 sestal na slavnostni seji zaradi obiska predsednika Republike Čile Ricarda Lagosa Escobarja.

PREDSEDSTVO: Mario MAURO

podpredsednik

7. Čas glasovanja (nadaljevanje)

7.1. MEDIA 2007 ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007) [COM(2004)0470 — C6-0093/2004 — 2004/0151(COD)] — Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalka: Ruth Hieronymi (A6-0278/2005)

(potrebna navadna večina)

(Izid glasovanja: Priloga I, točka 9)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2005)0398)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2005)0398)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

—	Phillip Whitehead je pred glasovanjem dal izjavo o finančnih interesih v skladu s členom 1(1) Priloge I Poslovnika in sporočil, da se ne bo udeležil glasovanja o tem poročilu.

8. Obrazložitve glasovanja

Pisne obrazložitve glasovanja:

Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.

Ustne obrazložitve glasovanja:

Poročilo: Doris Pack — A6-0267/2005

Michl Ebner

9. Popravki glasovanja

Popravki glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“, (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.

Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.

Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.

Izjava o nesodelovanju pri glasovanju:

Ana Maria Gomes in Hiltrud Breyer sta sporočili, da nista glasovali — razen pri poročilu Ruth Hieronymi (A6-0278/2005)- zaradi težav z glasovalno kartico.

Phillip Whitehead je v skladu s Prilogo I Poslovnika podal izjavo o finančnih interesih in ni glasoval o poročilu Ruth Hieronymi (A6-0278/2005).

(Seja, ki se je prekinila ob 12.40, se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT

podpredsednica

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje

Erika Mann je sporočila, da njeno ime ni navedeno na seznamu navzočih, čeprav je bila navzoča.

Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.

* *

Govorila je Erika Mann, ki je zahtevala, da predsednik izrazi pisno sožalje Mehičanom, ki jih je prizadel orkan Wilma, in preuči, kakšne možnosti za posredovanje potrebne pomoč Mehiki obstajajo na podlagi sporazuma o prosti menjavi med ES in Mehiko (predsednica je zahtevo vzela na znanje).

(Seja, ki se je prekinila ob 15.05 zaradi čakanja na prihod Ollija Rehna (člana Komisije), se je nadaljevala ob 15.10.)

11. Doseženi napredek Bolgarije in Romunije na poti k pristopu (razprava)

Izjava Komisije: Doseženi napredek Bolgarije in Romunije na poti k pristopu

Olli Rehn (član Komisije) je podal izjavo.

Govoril je Roger Knapman o zamudi Komisije (predsednica mu je odvzela besedo).

Govorili so Elmar Brok v imenu skupine PPE-DE, Pierre Moscovici v imenu skupine PSE, Alexander Lambsdorff v imenu skupine ALDE, Joost Lagendijk v imenu skupine Verts/ALE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Salvatore Tatarella v imenu skupine UEN, Jan Tadeusz Masiel samostojni poslanec, Geoffrey Van Orden, Jan Marinus Wiersma, Nicholson of Winterbourne, Christopher Beazley, ki je obžaloval odsotnost Sveta, in Milan Horaček.

PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ

podpredsednik

Govorili so Jaromír Kohlíček, Roger Knapman, Andreas Mölzer, Francisco José Millán Mon, Hannes Swoboda, Jeanine Hennis-Plasschaert, Elly de Groen-Kouwenhoven, Athanasios Pafilis, Nils Lundgren, Koenraad Dillen, Kinga Gál, Catherine Guy-Quint, Luciana Sbarbati, Marie Anne Isler Béguin, Hans-Peter Martin, David Casa, Alexandra Dobolyi, Cecilia Malmström, Anna Ibrisagic, Helmut Kuhne, István Szent-Iványi, Guido Podestà, Miguel Angel Martínez Martínez, Árpád Duka-Zólyomi, Józef Pinior, Ivo Strejček, Panagiotis Beglitis, Camiel Eurlings, Libor Rouček, Péter Olajos, Georgios Papastamkos, Michl Ebner, Ioannis Varvitsiotis, Mairead McGuinness, Bernd Posselt in Olli Rehn.

PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN

podpredsednica

Razprava se je zaključila.

12. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)

Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0332/2005).

Prvi del

Vprašanje 47 (Linda McAvan): Pravice potnikov v zračnem prometu

Jacques Barrot (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Linda McAvan, Richard Corbett in Paul Riibig.

Vprašanje 48 (João de Deus Pinheiro): Konkurenca v sektorjih plina in elektrike

Neelie Kroes (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili João de Deus Pinheiro, Paul Rübig in José Manuel García-Margallo y Marfil.

Govoril je Antonio Masip Hidalgo.

Vprašanje 49 (Georgios Toussas): Cena nafte

Neelie Kroes je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Georgios Toussas in Antonio Masip Hidalgo.

Drugi del

Vprašanje 50 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Problem odpadkov in njegova rešitev

Stavros Dimas (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Mairead McGuinness in Gay Mitchell.

Vprašanje 51 (Sarah Ludford): Postopki proti Združenemu kraljestvu zaradi kršitev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode

Stavros Dimas je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Sarah Ludford.

Vprašanje 52 (Dimitrios Papadimoulis): Odplake in čistilna naprava za biološko čiščenje pri Psyttaliji

Stavros Dimas je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Dimitrios Papadimoulis, Georgios Papastamkos in Josu Ortuondo Larrea.

Na vprašanja 53 do 59 bo odgovorjeno pisno.

Vprašanje 60 (Sajjad Karim): Pridružitveni sporazum EU-Izrael

Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Sajjad Karim, David Martin in Jonas Sjöstedt.

Vprašanje 61 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.

Vprašanje 62 (Bernd Posselt): Juži Kavkaz in Kaspijsko morje

Benita Ferrero-Waldner je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Bernd Posselt in Justas Vincas Paleckis.

Vprašanje 63 (Ģirts Valdis Kristovskis): Položaj v zvezi s financiranjem EU v Tuniziji

Benita Ferrero-Waldner je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Ģirts Valdis Kristovskis.

Na vprašanja 64 do 72 bo odgovorjeno pisno.

Vprašanja 73, 74 in 78 se štejejo za brepredmetna zaradi odsotnosti njihovih vlagateljev.

Vprašanje 75 (Ioannis Gklavakis): Možnosti nabiranja spužev

Joe Borg (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Ioannis Gklavakis.

Govoril je Christopher Beazley o poteku časa za vprašanja.

Vprašanje 76 (Mairead McGuinness): uporabe vlečnih mrež na staleže lososa v evropskih vodah

Joe Borg je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Mahead McGuinness in David Martin.

Vprašanje 77 (María Isabel Salinas García): Nespoštovanje ribolovnih predpisov v Sredozemlju

Joe Borg je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil María Isabel Salinas García.

Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno.

Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.

(Seja, ki se je prekinila ob 19.25, se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS ROCA

podpredsednik

13. Patentiranje biotehnoloških izumov (razprava)

Izjava Komisije: Patentiranje biotehnoloških izumov

Charlie McCreevy (član Komisije) je podal izjavo.

Govorili so Peter Liese v imenu skupine PPE-DE, Maria Berger v imenu skupine PSE, Diana Wallis v imenu skupine ALDE, Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts-ALE, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Marcin Libicki v imenu skupine UEN, Manuel Medina Ortega, Patrizia Toia, Maciej Marian Giertych, Andrzej Jan Szejna in Kathy Sinnott.

Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:

—	Diana Wallis v imenu skupine ALDE, o pravni zaščiti biotehnoloških izumov (B6-0551/2005);

—	Maria Berger v imenu skupine PSE, o pravni zaščiti biotehnoloških izumov (B6-0552/2005);

—	Hiltrud Breyer in Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE, o pravni zaščiti biotehnoloških izumov (B6-0553/2005);

—	Klaus-Heiner Lehne, Jaime Mayor Oreja, Miroslav Mikolašik, Peter Liese in Giuseppe Gargani v imenu skupine PPE-DE, o patentiranju biotehnoloških izumov (B6-0554/2005);

—	Brian Crowley, Rolandas Pavilionis in Marcin Libicki v imenu skupine UEN, o patentiranju biotehnoloških izumov (B6-0555/2005);

—	Umberto Guidoni, Marco Rizzo, Ilda Figueiredo, Pedro Guerreiro in Sylvia-Yvonne Kaufmann v imenu skupine GUE/NGL, o pravni zaščiti biotehnoloških izumov (B6-0556/2005);

—	Bastiaan Belder, Johannes Blokland, Kathy Sinnott, Maciej Marian Giertych, Patrick Louis, Mario Borghezio, Matteo Salvini in Francesco Enrico Speroni v imenu skupine IND/DEM, o patentibilnosti biotehnoloških izumov (B6-0557/2005).

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.8, Zapisnik z dne 26.10.2005.

14. Boj proti organiziranemu kriminalu * (razprava)

Poročilo: Predlog Okvirnega sklepa Sveta o boju proti organiziranemu kriminalu [COM(2005)0006 - C6-0061/2005 - 2005/0003(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalec: Bill Newton Dunn (A6-0277/2005)

Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).

Bill Newton Durm je predstavil poročilo.

Govorili so Manfred Weber v imenu skupine PPE-DE, Martine Roure v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Johannes Voggenhuber v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, James Hugh Allister samostojni poslanec, Carlos Coelho, Kyriacos Triantaphyllides, Alexander Stubb, Franco Frattini in Giusto Catania o govoru Jamesa Hugha Allisterja.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.6, Zapisnik z dne 26.10.2005.

15. Ekonomske migracije (razprava)

Poročilo: Pristop EU do urejanja ekonomske migracije [COM(2004)0811 - 2005/2059(INI)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalka: Ewa Klamt (A6-0286/2005)

Ewa Klamt je predstavila poročilo.

Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).

Govorili so Gabriele Zimmer (pripravljalka mnenja Odbora DEVE), Danute Budreikaite (pripravljalka mnenja Odbora INTA), Anna Zaborska (pripravljalka mnenja Odbora FEMM), Carlos Coelho v imenu skupine PPE-DE, Adeline Hazan v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Jan Tadeusz Masiel samostojni poslanec, Patrick Gaubert in Martine Roure.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.9, Zapisnik z dne 26.10.2005.

16. Finančni prispevek Skupnosti na področju vseevropskega prometnega in energetskega omrežja ***I (razprava)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 [COM(2004)0475 - C6-0086/2004 - 2004/0154(COD)] - Odbor za proračun.

Poročevalec: Mario Mauro (A6-0283/2005)

Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije)

Mario Mauro je predstavil poročilo.

Govorili so Ingeborg Gräßle v imenu skupine PPE-DE, Herbert Bösch v imenu skupine PSE, Sepp Kusstatscher v imenu skupine Verts/ALE, Jacky Henin v imenu skupine GUE/NGL, Sylwester Chruszcz v imenu skupine IND/DEM, Anna Elzbieta Fotyga v imenu skupine UEN, Leopold Józef Rutowicz samostojni poslanec, Stanislaw Jalowiecki, Gilles Savary, Eva Lichtenberger, Bairbre de Brún, Alessandro Battilocchio in Jacques Barrot.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.4, Zapisnik z dne 26.10.2005.

17. Aditivi za živila ***I (razprava)

Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil ter Direktive 94/35/ES o sladilih za uporabo v živilih [COM(2004)0650 - C6-0139/2004 - 2004/0237(COD)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Poročevalka: Mojca Drčar Murko (A6-0191/2005)

Govoril je Markos Kyprianou (član Komisije).

Mojca Drčar Murko je predstavila poročilo.

Govorili so Maria del Pilar Ayuso González v imenu skupine PPE-DE, Åsa Westlund v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Christa Klaß in Markos Kyprianou.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 3.5, Zapisnik z dne 26.10.2005.

18. Dnevni red naslednje seje

Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 364.061/OJME).

19. Zaključek seje

Seja se je zaključila ob 24.00.

Julian Priestley

generalni sekretar

Josep Borrell Fontelles

predsednik

SEZNAM NAVZOČIH

Podpisali so se:

Adamou, Agnoletto, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bertinotti, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Bösch, Bonde, Bonino, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Mihael Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Carollo, Casa, Casaca, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Cirino Pomicino, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coveney, Cramer, Crowley, Ryszard Czarnecki, D'Alema, Daul, Davies, de Brún, Degutis, Dehaene, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Duquesne, Ebner, Ehler, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jillian Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Foglietta, Ford, Fotyga, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Goudin, Genowefa Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Hybášková, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Jelko Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Letta, Janusz Lewandowski, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Lipietz, Locatelli, López-Istúriz White, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Malmström, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Öger, Olajos, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Borut Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Pavilionis, Peillon, Pęk, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Portas, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Sbarbati, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Ventre, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras Roca, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whitehead, Wieland, Wiersma, Wijkman, Wise, von Wogau, Wohlin, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Wurtz, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka

Opazovalci

Abadjiev Dimitar, Ali Nedzhmi, Anastase Roberta Alma, Arabadjiev Alexander, Athanasiu Alexandru, Bărbuleţiu Tiberiu, Becşenescu Dumitru, Bliznashki Georgi, Buruiană Aprodu Daniela, Cappone Maria, Christova Christina Velcheva, Ciornei Silvia, Cioroianu Adrian Mihai, Corlăţean Titus, Coşea Dumitru Gheorghe Mircea, Creţu Corina, Creţu Gabriela, Dimitrov Martin, Dîncu Vasile, Duca Viorel Senior, Dumitrescu Cristian, Ganţ Ovidiu Victor, Hogea Vlad Gabriel, Husmenova Filiz, Iacob Ridzi Monica Maria, Ilchev Stanimir, Ivanova Iglika, Kazak Tchetin, Kelemen Atilla Béla Ladislau, Kirilov Evgeni, Kónya-Hamar Sándor, Marinescu Marian-Jean, Mihăescu Eugen, Morţun Alexandru Ioan, Nicolae Şerban, Paparizov Atanas Atanassov, Parvanova Antonyia, Paşcu Ioan Mircea, Petre Maria, Podgorean Radu, Popa Nicolae Vlad, Popeangă Petre, Sârbu Daciana Octavia, Severin Adrian, Shouleva Lydia, Silaghi Ovidiu Ioan, Sofianski Stefan, Stoyanov Dimitar, Szabó Károly Ferenc, Tîrle Radu, Vigenin Kristian, Zgonea Valeriu Ştefan

PRILOGA I

IZIDI GLASOVANJ

Pomen kratic in znakov

+	sprejeto
-	zavrnjeno
↓	brezpredmetno
U	umaknjeno
PG (..., ..., ...)	poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani)
EG (..., ..., ...)	elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani)
po delih	glasovanje po delih
loč.	ločeno glasovanje
p.s.	predlog spremembe
SPS	sporazumni predlog spremembe
UD	ustrezni del
Č	predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje
=	identični predlogi sprememb
§	odstavek
čl.	člen
u.i.	ustni predlog spremembe
PR	predlog resolucije
SPR	skupni predlog resolucije
TG	tajno glasovanje

1. Sporazum ES-Azerbajdžan o nekaterih vidikih zračnega prevoza *

Poročilo: Paolo COSTA (A6-0230/2005)

Zadeva:	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
eno samo glasovanje	PG	+	355, 54, 10

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: eno samo glasovanje

2. Predlog spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
celotno besedilo	1	odbor		+	zahtevana kvalificirana večina

3. Predlog spremembe proračuna 6/2005: Oddelek IV - Sodišče

Poročilo: Anne E. JENSEN (A6-0306/2005)

Zadeva:	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
eno samo glasovanje		+	zahtevana kvalificirana večina

4. Pošiljke odpadkov ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Johannes BLOKLAND (A6-0287/2005)

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
Sklop št. 1 - sporazumni predlogi sprememb	1 2 6 8 12 14 17-22 26 29 32 36 38 40-45 47-50 53 55 57-64 70-75 77 79-80 84-85 90 102 104-106 108-113	odbor IND/DEM, PPE-DE, PSE + ALDE		+
Sklop št. 2 - predlogi sprememb pristojnega odbora	3-5 10-11 13 15-16 23-25 27 30 33-35 37 39 46 51-52 54 56 65-69 76 78 81-82 86 89	odbor		↓
Sklop št. 2 - predlogi sprememb pristojnega - odbora ločeno glasovanje	83	odbor	PG	-	70, 424, 41
	87	odbor	PG	-	82, 434, 45
	88	odbor	PG	-	73, 454, 48
člen 1, § 3	91	Verts/ALE		-
člen 1, § 3	7	odbor		+
člen 1, po § 5	9	odbor	PG	-	67, 515, 8
člen 1, po § 5	103	IND/DEM, PPE-DE, PSE + ALDE		+
člen 3, § 5	92	Verts/ALE		-
člen 3, po § 5	93	Verts/ALE	PG	-	52, 501, 46
člen 11, § 1, po točki h	94	Verts/ALE		-
	107	IND/DEM, PPE-DE, PSE + ALDE		+
	28	odbor		↓
člen 12, § 1, točka c	95	Verts/ALE		-
člen 12, § 1, točka c	31	odbor		-
člen 12, § 1, po točki c	96	Verts/ALE		-
člen 12, § 1, po točki e	97	Verts/ALE		-
člen 12, § 1, točka g	98	Verts/ALE		-
člen 42, po § 3	99	Verts/ALE		-
člen 57, § 1, točka b	100	Verts/ALE		-
po Prilogi 7	101	Verts/ALE	PG	-	53, 515, 52

Predlogi sprememb 7, 103 in 107 so bili vključeni v sklop sporazumnih predlogov sprememb.

Zahteve za poimensko glasovanje

Verts/ALE: p.s. 9, 83, 87, 88, 93, 101

5. Pogodbena kakovost železniškega tovornega prometa ***I

Poročilo: Roberts ZILE (A6-0171 /2005) (končno glasovanje)

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
glasovanje: zakonodajna resolucija				+

Parlament je 28. septembra 2005 zavrnil predlog Komisije. Zadeva je bila vrnjena pristojnemu odboru (člen 52(3) Poslovnika).

Parlament je z glasovanjem potrdil zavrnitev predloga uredbe.

Postopek je s tem zaključen.

6. Vseživljenjsko učenje ***I

Poročilo: Doris PACK (A6-0267/2005)

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
Predlog sklepa
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih	1-42 44-55 57-71	odbor		+
Predlogi sprememb pristojnega odbora - ločeno glasovanje	56	odbor	loč.	+
člen 15, § 1	75= 78=	PSE PPE-DE	EG	+	300, 282, 27
člen 15, § 1	43	odbor		↓
člen 42, § 2, po točki d)	72	UEN		-
člen 42, § 2, po točki d)	79	TAJANI idr.	EG	-	144, 401, 63
glasovanje: spremenjeni predlog				+
Osnutek zakonodajne resolucije
po § 1	73= 76=	PSE PPE-DE		+
po § 1	74= 77=	PSE PPE-DE		+
glasovanje: zakonodajna resolucija			PG	+	549, 47, 23

Zahteve za poimensko glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

Zahteve za ločeno glasovanje

PSE: p.s. 56

7. Program „Mladi v akciji“ (2007-2013) ***I

Poročilo: Lissy GRÖNER (A6-0263/2005)

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
Predlog sklepa
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih	1-17 19-32 34 36-51 53	odbor		+
Predlogi sprememb pristojnega odbora - ločeno glasovanje	18	odbor	EG	-	290, 333, 9
člen 3, § 1, po točki f)	54	ALDE		+
člen 8, § 6, po točki d)	62 67	PSE PPE-DE	EG	R +	326, 203, 53
člen 8, po § 7	63 68	PSE PPE-DE		R +
člen 13, § 1	64= 69=	PSE PPE-DE		+
člen 13, § 1	33	odbor		↓
člen 14, po § 3	55= 70=	PSE Verts/ALE		+
člen 14, po § 3	35	odbor		↓
Priloga, dejavnost 4, točka 4.1, § 3	56= 71=	PSE Verts/ALE		-
Priloga, dejavnost 4, točka 4.1, § 7	57= 72=	PSE Verts/ALE		-
Priloga, dejavnost 5, točka 5.1	59	PPE-DE	EG	-	470, 137, 22
Priloga, dejavnost 5, po točki 5.1	58= 73=	PSE Verts/ALE		+
Priloga, dejavnost 5, po točki 5.1	52	odbor		↓
glasovanje: spremenjeni predlog				+
Osnutek zakonodajne resolucije
po § 1	60= 65/rev=	PSE PPE-DE		+
po § 1	61= 66=	PSE PPE-DE		+
glasovanje: zakonodajna resolucija			PG	+	547, 76, 12

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

PPE-DE: p.s. 18

PSE: končno glasovanje

8. Program Kultura 2007 ***I

Poročilo: Vasco GRAÇA MOURA (A6-0269/2005)

Zadeva:	P.s. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG - pripombe
Predlog sklepa
Predlogi sprememb pristojnega odbora - glasovanje po sklopih	1-2 4-5 7-8 10-11 13-16 18 20 23-24 26-28 31-34 39 41 43-44 47-48 50-60	odbor		+
Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločeno glasovanje	3	odbor	loč.	+
	6	odbor	po delih
			1	+
			2	-
	9	odbor	loč.	+
	12	odbor	loč./EG	+	331, 290, 11
	17	odbor	loč./EG	+	335, 279, 18
	19	odbor	loč./EG	+	306, 292, 16
	25	odbor	loč.	+
	29	odbor	loč.	+
	35	odbor	loč.	+
	36	odbor	loč.	+
	37	odbor	loč.	+
	38	odbor	loč.	+
	40	odbor	loč./EG	+	313, 306, 17
	42	odbor	loč.	+
	45	odbor	loč.	+
	46	odbor	loč.	+
	49	odbor	loč.	+
člen 2, §. 1	68= 71=	PSE PPE-DE	EG	-	283, 320, 27
člen 2, §. 1	21	odbor	EG	-	355, 200, 69
člen 3, § 2, pred točko a)	65	PPE-DE	PG	+	328, 270, 24
člen 5, § 1, po alinei 3	72	Verts/ALE		+
člen 12, po točki b)	62	PSE		+
člen 12, po točki b)	30	odbor		↓
Priloga, naslov I, točka 1.3, § 4	63	PSE		-
po u.i. 2	61	PSE		+
po u.i. 21	64	PPE-DE	PG	+	335, 308, 3
glasovanje: spremenjeni predlog				+
Osnutek zakonodajne resolucije
po§l	66= 69=	PSE PPE-DE		+
po§l	67= 70=	PSE PPE-DE		+
glasovanje: zakonodajna resolucija			PG	+	553, 61, 29

Predloga sprememb 14 in 22 sta bila združena.

Zahteve za poimensko glasovanje

Verts/ALE: p.s. 65

PPE-DE: p.s. 64, 65 in končno glasovanje

Zahteve za glasovanje po delih

Verts/ALE

p.s. 6

1. del: celotno besedilo brez besed „in zlasti kulturna dediščina“

2. del: te besede

Zahteve za ločeno glasovanje

Verts/ALE: p.s. 9, 12, 19, 40

PPE-DE: p.s. 17

PSE: p.s. 3, 9, 12, 19, 25, 29, 35, 36, 38, 40, 42, 46, 49

ALDE: p.s. 19, 37, 40, 45

9. MEDIA 2007 ***I

Poročilo: Ruth HIERONYMI (A6-0278/2005)

Zadeva:	P.S. št.	Predlagatelj	PG itd.	Glasovanje	PG/EG — pripombe
Predlog sklepa
Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih	1-14 16-20 22-33 35-41 43-50 52-77	odbor		+
Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločeno glasovanje	15	odbor	PG	+	408, 26, 32
	34	odbor	loč.	+
	51	odbor	loč.	+
člen 1, § 2, pod § 2, točka a)	78	ALDE		+
člen 1, § 2, pod § 2, točka a)	21	odbor		↓
člen 2, § 1	86= 89=	PSE PPE-DE		+
člen 6, po točki d)	80	UEN		-
člen 13, § 1, točka d)	42	odbor		+
člen 13, § 1, točka d)	81	UEN		-
člen 16	82	UEN		-
Priloga, poglavje 2, točka 2.1, po alinei 2	83	UEN		-
po u.i. 2	79	UEN		-
glasovanje: spremenjeni predlog				+
Osnutek zakonodajne resolucije
po§l	84= 87=	PSE PPE-DE		+
po§l	85= 88=	PSE PPE-DE		+
glasovanje: zakonodajna resolucija				+

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: p.s. 15

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: p.s. 34

ALDE: p.s. 51

PRILOGA II

IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA

1. Poročilo Costa A6-0230/2005

Za: 355

ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lax, Letta, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis

GUE/NGL: Meijer, Seppänen

IND/DEM: Bonde, Chruszcz, Giertych, Krupa, Lundgren, Wohlin

NI: Belohorská, Czarnecki Ryszard, Martin Hans-Peter, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Descamps, De Veyrac, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fraga Estévez, Gahler, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Goepel, Gomołka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Koch, Konrad, Kuźmiuk, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mathieu, Mauro, Méndez de Vigo, Mikolášik, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Novak, Pack, Pieper, Pīks, Pinheiro, Podkański, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Silva Peneda, Škottová, Spautz, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Tajani, Thyssen, Toubon, Ulmer, Van Orden, Vatanen, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beňová, van den Berg, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, Capoulas Santos, Carlotti, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, El Khadraoui, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gierek, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Lienemann, McAvan, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Panzeri, Piecyk, Pittella, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Swoboda, Tarabella, Tarand, Titley, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Fotyga, Janowski, Kristovskis, Libicki, Ó Neachtain, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cramer, Evans Jillian, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 54

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, McDonald, Markov, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz

IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Borghezio, Clark, Farage, Knapman, Speroni, Titford, Wise, Železný

NI: Allister, Helmer, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Demetriou, Deß, Dimitrakopoulos, Hatzidakis, Kasoulides, Kudrycka, Kuškis, Mavrommatis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Piskorski, Samaras, Trakatellis, Vakalis, Varvitsiotis

PSE: Batzeli

Vzdržani: 10

GUE/NGL: Krarup

NI: Claeys, Dillen, Lang, Le Pen Marine, Romagnoli, Vanhecke

PPE-DE: Brejc, Sonik

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Proti: Stavros Arnaoutakis, Panagiotis Beglitis, Pedro Guerreiro, Georgios Karatzaferis, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Stavros Lambrinidis, Marios Matsakis, Nikolaos Sifunakis

2. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 70

ALDE: Nicholson of Winterbourne

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Bonde, Borghezio, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Wohlin, Zapałowski

NI: Belohorská, Czarnecki Ryszard, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi

PPE-DE: Gaľa, Seeberg

UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, La Russa, Libicki, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cramer, Evans Jillian, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 424

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drėar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkeviėiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Flasarová, Kohlíček, Strož, Uca

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Wise

NI: Allister, Helmer

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Novak, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podkański, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gierek, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kühne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Camre

Vzdržani: 41

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz

IND/DEM: Belder, Blokland, Karatzaferis, Louis, Sinnott, Železný

NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Mote, Vanhecke

PPE-DE: Wijkman

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Cristiana Muscardini, Claude Turmes

Proti: Stephen Hughes, José Ribeiro e Castro

3. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 82

ALDE: Malmström, Nicholson of Winterbourne

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Bonde, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wohlin, Zapałowski

NI: Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Sonik, Stubb, Wijkman

PSE: Díez González, Golik, Grech

UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, La Russa, Libicki, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 434

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Lynne, Maaten, Manders, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Kohlíček, Strož

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Wise

NI: Helmer, Kilroy-Silk

PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote Quecedo, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Novak, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, De Vits, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gierek, Gill, Goebbels, Grabowska, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

Vzdržani: 45

ALDE: Matsakis

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz

IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Karatzaferis, Louis, Sinnott, Speroni, Železný

NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Mote

PPE-DE: Sommer

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Cristiana Muscardini, Claude Turmes

Proti: Rosa Díez González, Stephen Hughes, José Ribeiro e Castro, Louis Grech

4. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 73

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wohlin, Zapaľowski

NI: Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke

UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, La Russa, Libicki, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Tatarella, Vaidere, Zīle

Proti: 454

ALDE: Alvaro, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Kohlíček, Remek, Strož

IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Wise

NI: Helmer, Kilroy-Silk

PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Belet, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Novak, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

Vzdržani: 48

ALDE: Andrejevs

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Karatzaferis, Louis, Sinnott, Speroni, Železný

NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Kozlík, Mote

PPE-DE: Wijkman

PSE: Bullmann, Paasilinna

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Claude Turmes

Proti: José Ribeiro e Castro, Stephen Hughes

5. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 67

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Bonde

NI: Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Wijkman

PSE: Sakalas

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Janowski, Kristovskis, La Russa, Libicki, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Proti: 515

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Lynne, Maaten, Manders, Morillon, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Borghezio, Chruszcz, Clark, Coûteaux, Farage, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Speroni, Titford, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Helmer, Kilroy-Silk

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Belet, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Camre

Vzdržani: 8

ALDE: Matsakis

IND/DEM: Lundgren, Wohlin

NI: Allister, Kozlík, Mote

UEN: Fotyga

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Claude Turmes

Proti: Stephen Hughes

6. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 52

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Meijer, Pafilis

IND/DEM: Bonde, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Martin Hans-Peter

PPE-DE: Brepoels, Wijkman

PSE: Berman, Reynaud, Savary

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 501

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Kohlíček

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Speroni, Titford, Wise, Wohlin, Železný

NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Helmer, Kilroy-Silk, Mote, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Kristovskis, La Russa, Libicki, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere

Vzdržani: 46

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Coûteaux, Louis, Sinnott

NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PSE: Bullmann

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Claude Turmes

Proti: Stephen Hughes

7. Priporočilo Blokland A6-0287/2005

Za: 53

ALDE: Toia

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Meijer, Pafilis

IND/DEM: Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Martin Hans-Peter

PPE-DE: Wijkman

PSE: Muscat, Reynaud, Santoro

Verts/ALE: Aubert, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 515

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Wise, Wohlin, Železný

NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Helmer, Kilroy-Silk, Masiel, Mote, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Vzdržani: 52

ALDE: Samuelsen

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Coûteaux, Louis, Sinnott, Speroni

NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PSE: Bullmann

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Claude Turmes

Proti: Stephen Hughes

8. Poročilo Pack A6-0267/2005

Za: 549

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski

NI: Belohorská, Bobošíková, Martín Hans-Peter, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Bonsignore, Bowis, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebier, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny D'Alema, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 47

GUE/NGL: Adamou, Pafilis, Triantaphyllides

IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Wise, Wohlin

NI: Allister, Helmer, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bradbourn, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Ehler, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil

PSE: Riera Madurell

Vzdržani: 23

GUE/NGL: Krarup

IND/DEM: Belder, Blokland, Borghezio, Coûteaux, Louis, Speroni, Železný

NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Pieper, Reul, Zvěřina

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Proinsias De Rossa

9. Poročilo Gröner A6-0263/2005

Za: 547

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Borghezio, Salvini, Speroni

NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Martín Hans-Peter, Masiel, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Bonsignore, Bowis, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kuškis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Iibicki, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 76

GUE/NGL: Pafilis, Sjöstedt

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Chruszcz, Clark, Coûteaux, Farage, Giertych, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bradbourn, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoò, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Iturgaiz Angulo, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Mauro, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil

UEN: Camre

Vzdržani: 12

GUE/NGL: Krarup, Svensson

IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott

NI: Kozlík

PPE-DE: Lauk, Podkański, Wijkman, Zvěřina

Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter

Popravki glasovanja

Za: Rainer Wieland

10. Poročilo Graça Moura A6-0269/2005

Za: 328

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Chruszcz, Giertych, Grabowski, Krupa, Pęk, Zapałowski

NI: Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoń, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Wieland, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Arnaoutakis, Batzeli, Beglitis, Lambrinidis, Matsouka, Sifunakis

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Hammerstein Mintz, Harms, Hassi

Proti: 270

ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Bonde, Karatzaferis, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Speroni, Tomczak

NI: Allister, Martin Hans-Peter, Mote

PSE: Andersson, Arif, Ayala Sender, Barón Crespo, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Lives, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 24

GUE/NGL: Krarup, Sjöstedt, Svensson

IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Titford, Wise, Wohlin

NI: Kozlík

PPE-DE: Wijkman

UEN: Bielan

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Rainer Wieland

11. Poročilo Graça Moura A6-0269/2005

Za: 335

ALDE: De Sarnez, Guardans Cambó

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Borghezio, Chruszcz, Giertych, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Speroni, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Belohorská, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso González, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Arnaoutakis, Batzeli, Beglitis, Lambrinidis, Matsouka, Sifunakis, Tzampazi

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Proti: 308

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Krarup, Sjöstedt, Svensson

IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Titford, Wise, Wohlin

NI: Allister, Martin Hans-Peter, Mote

PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, del Castillo Vera, Descamps, Gaubert, Gauzès, Grossetête, Mathieu, Saïfi, Sudre

PSE: Andersson, Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny D'Alema, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 3

NI: Bobošíková, Kozlík

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Paul Marie Coûteaux, Patrick Louis

12. Poročilo Graça Moura A6-0269/2005

Za: 553

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bonino, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Chiesa, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Duff, Duquesne, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karím, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Borghezio, Piotrowski, Rogalski, Salvini, Speroni, Tomczak

NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Kozlík, Martin Hans-Peter, Masiel, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piskorski, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Pomés Ruiz, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wuermeling, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kristensen, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Navarro, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Whitehead, Wiersma, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Fotyga, Janowski, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Poli Bortone, Roszkowski, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jillian, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Onesta, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber

Proti: 61

GUE/NGL: Krarup, Meijer, Pafilis, Sjöstedt, Svensson

IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Chruszcz, Clark, Farage, Giertych, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Helmer, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil

UEN: Camre

Verts/ALE: Schlyter

Vzdržani: 29

ALDE: Lehideux, Malmström

GUE/NGL: Seppänen

IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Krupa, Louis, Pęk, Sinnott

NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Zvěřina

PSE: Gill

Verts/ALE: van Buitenen, Lucas, Romeva i Rueda, Trüpel, Ždanoka

13. Poročilo Hieronymi A6-0278/2005

Za: 408

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Cocilovo, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Duquesne, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Letta, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Toia

GUE/NGL: Kaufmann

IND/DEM: Sinnott

NI: Belohorská, Czarnecki Ryszard, Helmer, Martin Hans-Peter, Masiel, Rutowicz

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dionisi, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fjellner, Fraga Estévez, Friedrich, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gklavakis, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Harbour, Hennicot-Schoepges, Hieronymi, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Jarzembowski, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Kuźmiuk, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Posselt, Purvis, Queiró, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wuermeling, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zatloukal, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, D'Alema, De Rossa, De Vits, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Honeyball, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kristensen, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Santoro, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Libicki, Muscardini, Ó Neachtain, Pavilionis, Pirilli, Poli Bortone, Szymański, Tatarella

Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Romeva i Rueda, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka

Proti: 26

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Meijer, Seppänen, Svensson

IND/DEM: Bonde, Booth, Borghezio, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wohlin

NI: Allister, Gollnisch, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi

PSE: Hedh

UEN: Kristovskis

Vzdržani: 32

ALDE: Ek

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Bertinotti, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kohlíček, McDonald, Maštálka, Musacchio, Pafilis, Ransdorf, Remek, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wurtz

IND/DEM: Belder, Blokland, Chruszcz, Coûteaux

NI: Kozlík

PSE: van den Berg, Hedkvist Petersen, Segelström

UEN: Fotyga, Janowski, Vaidere, Zīle

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki glasovanja

Za: Glyn Ford, David Martin, Richard Howitt, Lívia Járóka, Gérard Onesta, José Ribeiro e Castro

Proti: Thomas Wise

SPREJETA BESEDILA

P6_TA(2005)0390

Sporazum ES-Azerbajdžan o nekaterih vidikih zračnega prevoza

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Azerbajdžansko republiko o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2005)0060 — C6-0130/2005 — 2005/0011(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0060) (1),

—	ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0130-2005),

—	ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0230-2005),

1.	odobri sklenitev sporazuma;

2.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Azerbajdžanske republike.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2005)0391

Predlog spremembe proračuna št. 6/2005

Predlog spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005 — Oddelek IV — Sodišče — Ustanovitev Sodišča za uslužbence (12180/2005 — C6-0304/2005 — 2005/2159 (BUDG))

Dopolnitev 1

ODDELEK IV — Sodišče

Kadrovski načrt: oblikovanje dveh stalnih delovnih mest B*3, dveh stalnih delovnih mest C*1 in štirih začasnih delovnih mest B*3.

Aktivno zaposleno osebje

Vrstica	Proračun 2005	PSP 6/2005	Dopolnitev	Proračun 2005 + PSP 6 (spremenjen)
	Obveznosti	Obveznosti	Obveznosti	Obveznosti
1 1 0 0	Osnovne plače
	111 633 022	111 964 022	+73 000	112 037 022
1 1 0 1	Družinski dodatki
	8 940 000	8 967 000	+6 000	8 973 000
1 1 0 2	Nadomestila za izselitev in bivanje v tujini (vključno s členom 97 Kadrovskih predpisov ESPJ)
	17 770 000	17 823 000	+12 000	17 835 000
1 1 3 0	Zdravstveno zavarovanje
	3 890 000	3 902 000	+3 000	3 905 000
1 1 8 1	Potni stroški (vključno z družinskimi člani)
	42 000	45 000	+2 000	47 000
1 1 8 2	Nadomestila za nastanitev, selitev in premestitev
	1 170 000	1 223 000	+30 000	1 253 000
1 1 8 3	Stroški selitve
	217 000	238 000	+10 000	248 000
1 1 8 4	Začasne dnevnice
	956 000	1 008 000	+23 000	1 031 000
1 1 9 1	Začasna sredstva
	1 973 000	1 242 000	- 159 000	1 083 000

Obrazložitev

Oblikuje se 8 delovnih mest (2 stalni delovni mesti B*3, 2 stalni delovni mesti C*1 in 4 začasna delovna mesta B*3), ki jih ni odobril Svet; ponovno se vzpostavijo zneski iz predhodnega predloga spremembe proračuna 7/2005.

P6_TA(2005)0392

Predlog spremembe proračuna št. 6/2005

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005, Oddelek IV — Sodišče — Ustanovitev Sodišča za uslužbence Evropske unije (12180/2005 — C6-0304/2005 — 2005/2159(BUD))

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe,

—	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 177 Pogodbe,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2005, ki je bil dokončno sprejet dne 16. decembra 2004 (2),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka. (3),

—	ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005, ki ga je Komisija predložila dne 5. septembra 2005 (KOM(2005)0419),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2005, ki ga je Svet pripravil dne 3. oktobra 2005 (12180/2005 — C6-0304/2005),

—	ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0306/2005),

A.	ker je Svet sklenil ustanoviti Sodišče za uslužbence Evropske unije,

B.	ker je bil datum začetka delovanja Sodišča za uslužbence Evropske unije prestavljen na leto 2005,

1.	sklene odpreti vsa zahtevana delovna mesta za Sodišče za uslužbence Evropske unije v predhodnem predlogu spremembe proračuna št. 7/2005 ter ustrezno prilagodi sredstva v predlogu spremembe proračuna št. 6/2005;

2.	odobri spremenjeni predlog spremembe proračuna št. 6/2005;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje, skupaj s predlogom spremembe pri predlogu spremembe proračuna št. 6/2005, Svetu, Komisiji in Sodišču.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 60, 8.3.2005.

(3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

P6_TA(2005)0393

Pošiljke odpadkov ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (15311/4/2004 — C6-0223/2005 — 2003/0139(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (15311/4/2004 — C6-0223/2005),

—	ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0379) (2),

—	ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0172) (2),

—	ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0287/2005),

1.	odobri skupno stališče, kot je bilo spremenjeno;

2.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 281.

(2) Še ni ob javljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2003)0139

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2005 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Temeljni in poglavitni cilj ter sestavina te uredbe je varovanje okolja, njeni učinki na mednarodno trgovino pa so zgolj slučajni.

(2)

Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske Skupnosti, v Skupnost in iz nje (3) je bila že večkrat bistveno spremenjena in zahteva dodatne spremembe. Zlasti je treba v to uredbo vključiti vsebino Odločbe Komisije 94/774/ES z dne 24. novembra 1994 o standardnem tovornem listu v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93 (4) in Odločbe Komisije 1999/412/ES z dne 3. junija 1999 o vprašalniku za poročanje držav članic v skladu s členom 41(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 (5). Uredbo (EGS) št. 259/93 bi bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti.

(3)

Sklep Sveta 93/98/EGS (6) o sklenitvi, v imenu Skupnosti, Baselske konvencije z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (7), katere podpisnica je Skupnost od leta 1994. S spremembo Uredbe (EGS) št. 259/93 je Svet določil pravila za zmanjšanje in nadzor takšnih gibanj, med drugim, zaradi uskladitve obstoječega sistema Skupnosti za nadzor in kontrolo gibanj odpadkov z zahtevami Baselske konvencije.

(4)

Sklep Sveta 97/640/ES (8) se nanaša na odobritev, v imenu Skupnosti, spremembe Baselske konvencije, kakor je bilo določeno v Odločbi III/1 konference pogodbenic. S to spremembo je bilo prepovedano kakršno koli izvažanje nevarnih odpadkov za odstranjevanje, iz držav, navedenih v Prilogi VII h Konvenciji, v države, ki tam niso navedene, kot tudi s 1. januarjem 1998 celotni izvoz nevarnih odpadkov za predelavo iz člena 1(1)(a) Baselske konvencije. Zato je bila Uredba (EGS) št. 259/93 ustrezno spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 120/97 (9).

(5)

Ob upoštevanju dejstva, da je Skupnost odobrila Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen z dne 14. junija 2001 o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja (Sklep OECD) zaradi uskladitve seznama odpadkov z Baselsko konvencijo in pregleda nekaterih drugih zahtev, je treba vsebino tega sklepa vključiti v zakonodajo Skupnosti.

(6)	Skupnost je podpisala Stockholmsko konvencijo z dne 22. maja 2001 o obstojnih organskih onesnaževalih.

(7)	Pomembno je, da se nadzorovanje in kontrola pošiljk odpadkov organizirata in urejata na način, ki upošteva potrebo po ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in človekovega zdravja ter krepi enotnejšo uporabo te uredbe v vsej Skupnosti.

(8)	Pomembno je upoštevati zahtevo iz člena 4(2)(d) Baselske konvencije, da se pošiljanje nevarnih odpadkov zmanjša na najmanjšo možno mero v skladu z okolju varnim in učinkovitim ravnanjem s takšnimi odpadki.

(9)	Pomembno je upoštevati pravico vsake pogodbenice Baselske konvencije, da v skladu z njenim členom 4(1) prepove uvoz nevarnih odpadkov ali odpadkov iz Priloge II k omenjeni konvenciji.

(10)

Pošiljke odpadkov, ki jih ustvarijo oborožene sile ali organizacije za pomoč, je treba pri uvozu v Skupnost v posebnih razmerah (vključno s prevozom znotraj Skupnosti, kadar odpadki vstopijo v Skupnost) izvzeti iz področja uporabe te uredbe. V zvezi s takšnimi pošiljkami je treba spoštovati zahteve mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov. V takšnih primerih je treba o pošiljki in njenem cilju vnaprej obvestiti kateri koli pristojni organ tranzitne države in pristojni organ ciljne države v Skupnosti .

(11)

Treba se je izogniti podvajanju z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (10), ki že vsebuje določbe o celotnem tovoru, njegovem usmerjanju in transportu (zbiranje, prevoz, ravnanje, obdelava, uporaba, predelava ali odstranjevanje, vodenje evidence, spremni dokumenti in sledljivost) živalskih stranskih proizvodov v Skupnost in iz nje.

(12)

Komisija mora do dneva začetka veljavnosti te uredbe poročati o odnosu med obstoječo področno zakonodajo o varovanju zdravja živali in ljudi ter določbami te uredbe in do tega dneva predložiti vse predloge, ki so potrebni za uskladitev te zakonodaje s to uredbo, da bi se dosegla ustrezna stopnja kontrole.

(13)	Čeprav je nadzorovanje in kontrola pošiljk odpadkov znotraj države članice zadeva te države članice, morajo nacionalni sistemi pri pošiljkah odpadkov upoštevati potrebo po skladnosti s sistemom Skupnosti, da bi se zagotovila visoka stopnja varovanja okolja in zdravja ljudi.

(14)

V primerih pošiljk odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, in odpadkov, ki niso navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB in so namenjeni za predelavo, je smiselno zagotoviti optimalni nadzor in kontrolo z zahtevo po predhodnem pisnem soglasju s takšnimi pošiljkami. Ta postopek mora vključevati pred hodno prijavo pristojnim organom, ki jim omogoča, da so ustrezno obveščeni in da lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja. Prav tako mora tem organom omogočati, da utemeljeno ugovarjajo pošiljki.

(15)	V primerih pošiljk odpadkov, ki so navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB in so namenjeni za predelavo, je smiselno zagotoviti minimalno stopnjo nadzora in kontrole z zahtevo, da takšne pošiljke spremljajo določeni podatki.

(16)	Ob upoštevanju potrebe po enotni uporabi te uredbe in za pravilno delovanje notranjega trga je zaradi učinkovitosti treba zahtevati, da so prijave posredovane preko pristojnega organa države odpreme.

(17)	Prav tako je pomembno, da se razjasni sistem finančnih garancij ali njim enakovrednega zavarovanja.

(18)	Ob upoštevanju odgovornosti povzročiteljev odpadkov za okolju varno ravnanje z odpadki bi morali prijavne in transportne dokumente pošiljk odpadkov, kjer je to izvedljivo, izpolniti povzročitelji odpadkov.

(19)	Prijavitelju je treba zagotoviti postopkovno zaščito, tako v interesu pravnega varstva kot za zagotovitev enotne uporabe te uredbe in pravilnega delovanja notranjega trga.

(20)

V primeru pošiljk odpadkov za odstranjevanje morajo države članice upoštevati načela bližine, prednosti predelave in samozadostnosti na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni v skladu z Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (11), tako da sprejmejo ukrepe v zvezi s Pogodbo, s katerimi na splošno ali deloma prepovejo takšne pošiljke ali jim sistematično ugovarjajo. Upoštevati je treba tudi zahtevo iz Direktive 75/442/EGS, po kateri morajo države članice ustanoviti celovito in primerno omrežje objektov za odstranjevanje odpadkov, da bi Skupnosti kot celoti omogočili, da pri odstranjevanju odpadkov postane samozadostna, državam članicam pa, da ta cilj dosegajo tudi vsaka zase, upoštevajoč geografske razmere ali potrebo po specializiranih objektih za določene vrste odpadkov. Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da objekti za ravnanje z odpadki, za katere se uporablja Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (12), v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot jih opredeljuje omenjena direktiva, in da se odpadki obdelujejo skladno s pravno zavezujočimi standardi za varstvo okolja glede na postopke odstranjevanja, kakor so določeni z zakonodajo Skupnosti.

(21)

V primeru pošiljk odpadkov, ki so namenjeni za predelavo, morajo države članice zagotoviti, da objekti za ravnanje z odpadki, ki jih ureja Direktiva 96/61/ES, v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kakor jih opredeljuje omenjena direktiva. Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da se odpadki obdelujejo v skladu s pravno zavezujočimi standardi za varstvo okolja glede na postopke predelave, določene z zakonodajo Skupnosti, in da se, ob upoštevanju člena 7(3) Direktive 75/442/EGS, odpadki obdelujejo v skladu z načrti za ravnanje z odpadki, določenimi v skladu z omenjeno direktivo, da se zagotovi izvajanje pravno zavezujočih obveznosti predelave ali recikliranja, kakor so določene z zakonodajo Skupnosti.

(22)

Razvoj obveznih zahtev za objekte za odpadke in ravnanje s posebnimi odpadnimi snovmi na ravni Skupnosti lahko poleg obstoječih določb zakonodaje Skupnosti prispeva k visoki stopnji varovanja okolja po vsej Skupnosti, pomaga pri oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev za recikliranje in pomaga pri neoviranem razvoju gospodarsko izvedljivega notranjega trga za recikliranje. Obstaja torej potreba, da se z uporabo skupnih standardov na nekaterih področjih, kjer je to primerno, tudi v zvezi s sekundarnimi materiali, oblikujejo enaki konkurenčni pogoji za recikliranje, z namenom povečanja kakovosti recikliranja. Komisija mora na podlagi nadaljnjega proučevanja strategije o odpadkih in ob upoštevanju obstoječe zakonodaje Skupnosti in zakonodaje držav članic čim prej predložiti ustrezne predloge takšnih standardov za določene vrste odpadkov in določene objekte za recikliranje. V vmesnem času je pod določenimi pogoji mogoče nasprotovati predvidenim pošiljkam odpadkov, kadar njihova predelava ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo o predelavi odpadkov v državi odpreme. Hkrati mora Komisija v vmesnem času spremljati razmere glede morebitnega neželenega pošiljanja odpadkov v nove države članice in, če je treba, predložiti ustrezne predloge za ukrepanje v takšnih razmerah.

(23)	Treba je določiti obveznost, da se odpadki iz pošiljke, ki se je ne da izpeljati, kot je bilo predvideno, vrnejo v državo odpreme oziroma se jih odstrani ali predela na drugačen način.

(24)

Prav tako je treba določiti kot obveznost, da mora v primeru nezakonite pošiljke oseba, odgovorna za nezakonitost pošiljke, prevzeti zadevne odpadke nazaj ali zagotoviti drug način za njihovo odstranjevanje ali predelavo. Če oseba tega ne stori, mora ustrezni pristojni organ države odpreme ali ciljne države, kot je bolj primerno, za to poskrbeti sam.

(25)	Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi, določene v skladu z Baselsko konvencijo, izvažanja iz Skupnosti kakršnihkoli odpadkov za odstranjevanje v tretji državi, ki ni država članica EFTE (European Free Trade Association).

(26)	Države, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, lahko sprejmejo postopke kontrole, predvidene za pošiljke znotraj Skupnosti.

(27)

Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je prav tako treba razjasniti področje uporabe prepovedi, ki je tudi določena v skladu z Baselsko konvencijo, izvoza nevarnih odpadkov za predelavo v državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD. Zlasti je treba razjasniti seznam odpadkov, za katere velja ta prepoved, in zagotoviti, da vključuje tudi odpadke, navedene v Prilogi II k Baselske konvencije, to je odpadke, zbrane iz gospodinjstev in ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov.

(28)	Treba je ohraniti posebne ureditve izvoza nenevarnih odpadkov za predelavo v državah, za katere se ne uporablja Sklep OECD, in pripraviti vse potrebno, da se lahko te ureditve kasneje še dopolnijo.

(29)

Uvoz odpadkov za odstranjevanje v Skupnost je dovoljen v primeru, če je država izvoznica pogodbenica Baselske konvencije. Uvoz odpadkov za predelavo v Skupnost je dovoljen, če se za državo izvoznico uporablja Sklep OECD ali je pogodbenica Baselske konvencije. V drugih primerih je uvoz dovoljen samo v primeru, če državo izvoznico zavezujejo dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in so skladni s členom 11 Baselske konvencije, razen kadar to ni mogoče zaradi kriznih razmer, vojne ali vzpostavljanja ali ohranjevanja miru.

(30)	To uredbo je treba uporabljati v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

(31)	Ta uredba mora odražati pravila glede izvoza in uvoza odpadkov v in iz čezmorskih držav in ozemelj, kakor to določa Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (13).

(32)

Treba je sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v skladu z Direktivo 75/442/EGS in drugo zakonodajo Skupnosti o odpadkih med celotnim obdobjem pošiljanja, ter vključno z odstranjevanjem ali predelavo v ciljni državi, z odpadki, poslanimi znotraj Skupnosti, in odpadki, uvoženimi v Skupnost, ravna tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in da se ne uporabljajo postopki ali metode, s katerimi bi se lahko škodovalo okolju. Glede izvoza iz Skupnosti, ki ni prepovedan, je treba zagotoviti, da se v celotnem obdobju pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v tretji ciljni držav, z odpadki ravna na okolju varen način. Objekti, ki prejmejo odpadke, morajo delovati v skladu s standardi o varovanju zdravja ljudi in varstvu okolja, ki so v veliki meri enaki tistim iz zakonodaje Skupnosti. Treba je oblikovati seznam smernic, ki niso zavezujoče in v katerih se lahko poišče usmeritve za okolju varno ravnanje.

(33)	Države članice morajo Komisiji zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe, tako s poročili sekretariatu Baselske konvencije kot tudi na podlagi ločenega vprašalnika.

(34)

Treba je zagotoviti varno in okolju prijazno razstavljanje ladij zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Hkrati je treba omeniti, da ladja lahko postane odpadek v skladu s členom 2 Baselske konvencije in da je istočasno lahko opredeljena kot ladja v skladu z drugimi mednarodnimi predpisi. Pomembno je poudariti, da vzpostavljanje obveznih zahtev na globalni ravni za zagotovitev učinkovite in uspešne rešitve problema razstavljanja ladij poteka v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela, Mednarodno pomorsko organizacijo in Baselsko konvencijo.

(35)

Države članice morajo zagotoviti, da ustrezni pristojni organi v skladu s Konvencijo UNECE o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zahtevah z dne 25. junija 1998 (Arhuško konvencijo) na ustrezen način dajo na voljo javnosti obvestila o pošiljkah, kjer takšni podatki niso zaupni po nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti.

(36)

Pri zagotavljanju kontrole pošiljk nevarnih odpadkov je bistvenega pomena učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kontrol pošiljk odpadkov. Za zagotavljanje varnega ravnanja z odpadki je treba spodbujati izmenjavo informacij, delitev odgovornosti in skupna prizadevanja med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami.

(37)

Komisija mora nekatere priloge te uredbe sprejeti v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS. Tudi za spremembe prilog je treba uporabljati ta postopek zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka, sprememb ustrezne zakonodaje Skupnosti ali dogodkov, povezanih s Sklepom OECD ali Baselsko konvencijo ter drugimi povezanimi mednarodnimi konvencijami in sporazumi.

(38)

Ob upoštevanju Priloge II mora Komisija pri pripravi navodila za izpolnitev prijavnega in transportnega dokumenta, ki bo navedeno v Prilogi IC, ob upoštevanju Sklepa OECD in Baselske konvencije, med drugim določiti, da morajo prijavni in transportni dokumenti, kolikor je to mogoče, obsegati dve strani ter določiti natančne časovne roke za izpolnitev prijavnih in transportnih dokumentov iz Prilog IA in IB. Hkrati je treba razjasniti posebne zahteve, kadar obstajajo razlike med terminologijo in zahtevami iz Sklepa OECD ali Baselsko konvencijo in to uredbo.

(39)

Pri preučevanju vprašanja, katere mešanice odpadkov se bodo dodale v Prilogo IIIA, je med drugim treba upoštevati naslednje podatke: lastnosti odpadkov, kot so njihove morebitne nevarne lastnosti, potencial za onesnaženje in njihovo fizikalno stanje; vidike ravnanja, kot so tehnološke zmogljivosti za predelavo odpadkov in okoljske koristi, ki izhajajo iz postopka predelave, vključno z vprašanjem, ali lahko škodujejo okolju varnemu ravnanju z odpadki. Komisija si mora v čim večji meri prizadevati za izpopolnitev omenjene priloge še pred dnem začetka veljavnosti te uredbe in končati to nalogo najkasneje v šestih mesecih po omenjenem dnevu.

(40)	Komisija mora dodatne ukrepe, povezane z izvajanjem te uredbe, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS. Ti morajo vključevati metodo izračuna finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, ki jo Komisija določi, če je le mogoče, pred dnem začetka uporabljanja te uredbe.

(41)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14).

(42)

Ker cilja te uredbe, to je zagotoviti varovanje okolja pri pošiljanju odpadkov, ni mogoče v zadostni meri doseči na ravni držav članic in ga je zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiranosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba določa postopke in ureditev kontrole pošiljanja odpadkov, odvisno od porekla, cilja in poti pošiljke, vrste poslanih odpadkov in vrste obdelave, ki se uporablja za odpadke na njihovem cilju.

2. Ta uredba se uporablja za pošiljki odpadkov:

a)	med državami članicami v Skupnosti ali s tranzitom skozi tretje države;

b)	uvožene v Skupnost iz tretjih držav;

c)	uvožene iz Skupnosti v tretje države;

d)	v tranzitu skozi Skupnost na poti iz tretjih držav ali v tretje države.

3. Ta uredba se ne uporablja za:

iztovarjanje odpadkov na kopno, vključno z odpadno vodo in ostanki, ki so nastali pri normalnem delovanju ladij in morskih ploščadi, če za take odpadki veljajo zahteve Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (Marpol 73/78), ali drugih zavezujočih mednarodnih aktov;

b)	odpadke, ustvarjene v vozilih, na vlakih, na letalih in na ladjah , dokler se taki odpadki ne raztovorijo zaradi predelave ali odstranjevanja;

c)	pošiljki radioaktivnih odpadkov, kakor so opredeljene v členu 2 Direktive Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (15);

d)	pošiljke, ki so predmet odobritve iz Uredbe (ES) št. 1774/2002;

e)	pošiljki odpadkov iz člena 2(1)(b) (ii), (iv) in (v) Direktive 75/442/EGS, če take pošiljki že ureja druga zakonodaja Skupnosti, ki vsebuje podobne določbe;

f)	pošiljki odpadkov iz Antarktike v Skupnost, ki so v skladu z zahtevami Protokola o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu (1991);

uvoz odpadkov v Skupnost, ki so jih oborožene sile ali organizacije za pomoč ustvarile v kriznih razmerah, pri operacijah vzpostavljanja ali ohranjanja miru, kadar take odpadki pošiljajo neposredno ali posredno v ciljno državo oborožene sile ali organizacije za pomoč ali kdo drug v njihovem imenu. V takšnih primerih se o pošiljki in njenem cilju vnaprej obvesti katera koli pristojna organa tranzitne in ciljne države v Skupnosti .

4. Za pošiljki odpadkov iz Antarktike v države izven Skupnosti in ki so v tranzitu skozi Skupnost, veljajo določbe členov 36 in 49.

5. Za pošiljki odpadkov, ki potekajo izključno v državi članici, veljajo samo določbe člena 33.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe:

1)	so „odpadki“ opredeljeni v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS;

2)	so „nevarni odpadki“ opredeljeni v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (16);

„mešanica odpadkov“ pomeni odpadke, ki jih povzroči namerno ali nenamerno mešanje dveh ali več različnih vrst odpadkov in za katero ni posebne klasifikacijske številke v Prilogah III, IIIB, IV in IVA. Odpadki, poslani v eni pošiljki odpadkov, ki je sestavljena iz dveh ali več ločenih vrst odpadkov, ni mešanica odpadkov;

4)	je „odstranjevanje“ opredeljeno v členu 1(e) Direktive 75/442/EGS;

5)	„vmesno odstranjevanje“ pomeni postopke odstranjevanja D 13 do D 15, kakor so opredeljeni v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS;

6)	je „predelava“ opredeljena v členu 1(f) Direktive 75/442/EGS;

7)	„vmesna predelava“ pomeni postopka predelave R 12 in R 13, kakor sta opredeljena v Prilogi IIB k Direktivi 75/442/EGS;

8)	„okolju varno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov za zagotovitev, da se z odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki odpadki;

„povzročitelj“ je vsak, čigar dejavnosti povzročijo nastanek odpadkov (izvirni povzročitelj), in/ali vsak, ki opravlja postopke pred-obdelave, mešanja ali druge postopke, posledica katerih je sprememba narave ali sestave teh odpadkov (novi povzročitelj), kakor je opredeljeno v členu 1(b) Direktive 75/442/EGS;

10)	je „imetnik“ povzročitelj odpadkov ali fizična ali pravna oseba, ki ima odpadke in kakor je opredeljena v členu 1(c) Direktive 75/442/EGS;

11)	je „zbiralec“ vsak, ki zbira odpadke in kakor je opredeljen v členu 1(g) Direktive 75/442/EGS;

12)	je „trgovec“ vsak, ki je odgovoren za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki nimajo odpadkov v fizični posesti in kakor je navedeno v členu 12 Direktive 75/442/EGS;

13)	je „posrednik“ vsak, ki ureja odstranjevanje ali predelavo odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki, ki nimajo odpadkov v fizični posesti in kakor je navedeno v členu 12 Direktive 75/442/EGS;

14)	„prejemnik“ pomeni osebo ali podjetje v pristojnosti ciljne države, ki se ji/mu pošljejo odpadki za predelavo ali odstranjevanje;

15)

„prijavitelj“ pomeni:

v primeru pošiljke, ki izvira iz države članice, katero koli fizično ali pravno osebo v pristojnosti te države članice, ki namerava izvesti pošiljanje odpadkov ali izvedbo predati komu drugemu ter ji je naložena dolžnost prijave. Prijavitelj je ena od spodaj navedenih oseb ali organov, izbranih v skladu z vrstnim redom, ki je določen v tem seznamu:

i)	izvirni povzročitelj; ali

ii)	novi povzročitelj z dovoljenjem, ki izvaja dejavnosti pred pošiljanjem; ali

iii)	zbiralec z dovoljenjem, ki je iz različnih majhnih količin iste vrste odpadkov, zbranih iz različnih virov, sestavil pošiljko, ki se bo začela pošiljati iz enega priglašenega kraja; ali

iv)	registrirani trgovec, ki ga je pisno pooblastil izvirni povzročitelj, novi povzročitelj ali zbiralec z dovoljenjem iz točk (i), (ii) in (iii), da deluje v njegovem imenu kot prijavitelj; ali

v)	registrirani posrednik, ki ga je pisno pooblastil izvirni povzročitelj, novi povzročitelj ali zbiralec z dovoljenjem iz točk (i), (ii) in (iii), da deluje v njegovem imenu kot prijavitelj; ali

vi)	imetnik, kadar ni znana nobena od oseb iz točk (i), (ii), (iii), (iv) in (v) ali so vse plačilno nesposobne.

Kadar prijavitelj iz točk (iv) ali (v) ne izpolni katere koli izmed obveznosti iz členov 22 do 25, da prevzame odpadke nazaj, se izvirni povzročitelj, novi povzročitelj ali zbiralec z dovoljenjem iz točk (i), (ii) ali (iii), ki je pooblastil zadevnega trgovca ali posrednika, da deluje v njegovem imenu, šteje za prijavitelja za namene obveznosti, da prevzame odpadke nazaj. V okoliščinah, ko gre za nezakonite pošiljke, ki jih prijavi trgovec ali posrednik iz (iv) ali (v), se oseba iz (i), (ii) ali (iii), ki je zadevnega trgovca ali posrednika pooblastila, da deluje v njenem imenu, šteje za prijavitelja za namene te uredbe;

v primeru uvoza v ali tranzita skozi Skupnost odpadkov, ki ne izvirajo iz države članice, katero koli od naslednjih fizičnih ali pravnih oseb v pristojnosti tiste države odpreme, ki namerava pošiljanje odpadkov izvesti ali izvedbo predati komu drugemu ali je izvedbo že predala komu drugemu, torej je ali:

i)	oseba, ki je imenovana po zakonodaji države odpreme, ali, če ni bilo takega imenovanja,

ii)	imetnik v času uvoza;

16)	„Baselska konvencija“ pomeni Baselsko konvencijo z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja;

17)	„Sklep OECD“ pomeni Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja;

18)

„pristojni organ“ pomeni:

a)	v primeru držav članic organ, ki ga imenujejo zadevne države članice v skladu s členom 53; ali

b)	v primeru države, ki ni članica in je pogodbenica Baselske konvencije, organ, ki ga zadevna država imenuje za pristojni organ v skladu s členom 5 in za namene omenjene konvencije; ali

v primeru katerekoli države, razen države iz točke (a) ali (b), organ, ki ga je zadevna država ali regija imenovala za pristojni organ ali, če takega imenovanja ni bilo, regulativni organ za državo ali regijo, kot je ustrezno, ki je pristojen za pošiljke odpadkov za predelavo, odstranjevanje ali tranzit, glede na posamezni primer;

19)	„pristojni organ države odpreme“ pomeni pristojni organ za območje, s katerega je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena;

20)	„pristojni organ ciljne države“ pomeni pristojni organ za območje, na katerega je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana ali na katerem se odpadki naložijo, preden se odstranijo ali predelajo na območju, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države;

21)	„pristojni organ tranzitne države“ pomeni pristojni organ za katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana, razen države pristojnega organa države odpreme ali ciljne države;

22)	„država odpreme“ pomeni katero koli državo, iz katere je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena;

23)	„ciljna država“ pomeni katero koli državo, v katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali v katero je bila poslana pošiljka odpadkov za odstranjevanje ali predelavo ali za namene nalaganja pred odstranjevanjem ali predelavo na območju, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države;

24)	„država tranzita“ pomeni katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali skozi katero je bila pošiljka poslana, razen države odpreme ali ciljne države;

25)	„območje pod nacionalno pristojnostjo države“ pomeni katero koli kopensko ali morsko območje, v katerem država izvršuje upravno in zakonodajno pristojnost v skladu z mednarodnim pravom v zvezi z varstvom zdravja ljudi ali okolja;

26)	„čezmorske države in ozemlja“pomenijo čezmorske države in ozemlja, navedena v Prilogi IA Sklepa 2001/822/ES;

27)	„carinski urad uvoza iz Skupnosti“ je carinski urad, kakor je opredeljen v členu 161(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (17);

28)	„carinski urad izstopa iz Skupnosti“ je carinski urad, kakor je opredeljen v členu 793(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (18);

29)	„carinski urad vstopa v Skupnost“ je carinski urad, kamor se odpadki, vneseni na carinsko območje Skupnosti, prepeljejo v skladu s členom 38(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92;

30)	„uvoz“ pomeni kateri koli vstop odpadkov v Skupnost, vendar brez tranzita skozi Skupnost;

31)	„uvoz“ pomeni dejanje, ko odpadki zapustijo Skupnost, vendar brez tranzita skozi Skupnost;

32)	„tranzit“ pomeni pošiljanje odpadkov ali predvideno pošiljanje odpadkov skozi eno ali več držav razen države odpreme ali ciljne države;

33)	„prevoz“ pomeni prevoz odpadkov po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh;

34)

„pošiljka“ pomeni prevoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju ali predelavi, ki je predvidena ali poteka:

a)	med neko državo in drugo državo; ali

b)	med državo in čezmorskimi državami in ozemlji ali drugimi območji pod zaščito te države; ali

c)	med neko državo in katerim koli kopenskim območjem, ki po mednarodnem pravu ni del nobene države; ali

d)	med neko državo in Antarktiko; ali

e)	iz ene države skozi eno od zgoraj navedenih območij; ali

f)	znotraj države skozi katero koli zgoraj navedeno območje, ki se začne in konča v isti državi;

g)	ali iz zemljepisnega območja, ki ni pod pristojnostjo nobene države, v neko državo;

35)

„nezakonita pošiljka“ pomeni vsako pošiljko odpadkov, opravljeno:

a)	brez prijave vsem zadevnim pristojnim organom v skladu s to uredbo; ali

b)	brez soglasja zadevnih pristojnih organov v skladu s to uredbo; ali

c)	s soglasjem, pridobljenim od zadevnih pristojnih organov s ponarejanjem, napačnim prikazovanjem ali goljufijo; ali

d)	na način, ki ni izrecno določen v prijavnem ali transportnem dokumentu; ali

e)	na način, posledica katerega je odstranjevanje ali predelava v nasprotju s pravili Skupnosti ali mednarodnimi pravili; ali

f)	v nasprotju s členi 34, 36, 39, 40, 41 in 43; ali

na način, ki ga v zvezi s pošiljkami odpadkov iz člena 3(2) in (4) označuje:

i)	ugotovitev, da odpadki niso navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB; ali

ii)	neizpolnjevanje člena 3(4);

iii)	izvedba pošiljke na način, ki ni izrecno določen v dokumentu iz Priloge VII.

NASLOV II

POŠILJKE ZNOTRAJ SKUPNOSTI S TRANZITOM ALI BREZ NJEGA SKOZI TRETJE DRŽAVE

Člen 3

Splošni postopek

1. Za pošiljke naslednjih odpadkov velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z določbami tega naslova:

a)	če so namenjeni za postopke odstranjevanja: vsi odpadki;

če so namenjeni za postopke predelave:

i)	odpadki, navedeni v Prilogi IV , ki vključuje med drugim tudi odpadke, navedene v prilogah II in VIII Baselske konvencije ;

ii)	odpadki, navedeni v Prilogi IVA;

iii)	odpadki, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogah III, IIIB, IV, IVA;

iv)	mešanice odpadkov, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogah III, IIIB, IV in IVA, razen če so navedene v Prilogi IIIA.

2. Za pošiljke naslednjih odpadkov, namenjenih za predelavo, veljajo splošne zahteve, določene v členu 18 , če količina odpremljenih odpadkov presega 20 kilogramov :

a)	odpadki, navedeni v Prilogi III ali IIIB;

b)	mešanice dveh ali več vrst odpadkov iz Priloge III, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, če sestava teh mešanic ne škoduje okolju varni predelavi in če so take mešanice navedene v Prilogi IIIA v skladu s členom 58.

3. Za odpadke iz Priloge III se v izjemnih primerih uporabljajo ustrezne določbe, kakor da so bili navedeni v Prilogi IV, in sicer če izkazujejo katero koli od nevarnih lastnosti navedenih v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS. Ti primeri se obravnavajo v skladu s členom 58.

4. Za pošiljke odpadkov, ki so izrecno namenjeni za laboratorijsko analizo, s katero se bodo ocenile bodisi njihove fizikalne bodisi kemične lastnosti ali določila njihova primernost za postopke predelave ali odstranjevanja, ne velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, kot je opisano v odstavku 1. Namesto tega se uporabljajo postopkovne zahteve iz člena 18. Količina takih izvzetih odpadkov, ki je izrecno namenjena za laboratorijsko analizo, se določi z najmanjšo količino, ki je razumno potrebna za ustrezno izvedbo analize za vsak posamezni primer in ne presega 25 kg.

5. Za pošiljke mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka odpadkov 20 03 01), zbranih iz zasebnih gospodinjstev, vključno s takimi zbranimi odpadki drugih povzročiteljev, do objektov za predelavo ali odstranjevanje, veljajo v skladu s to uredbo iste določbe kot za pošiljke odpadkov, ki so namenjeni odstranjevanju.

Poglavje 1

Predhodna pisna prijava in soglasje

Člen 4

Prijava

Kadar namerava prijavitelj poslati odpadke iz člena 3(1)(a) ali (b), predloži predhodno pisno prijavo pristojnemu organu države odpreme in preko njega ter, če bo predložil splošno prijavo, upošteva člen 13.

Pri predložitvi prijave je treba izpolniti naslednje zahteve:

Prijavni in transportni dokumenti:

Prijava se izvede z naslednjimi dokumenti:

a)	prijavnim dokumentom iz Priloge IA in

b)	transportnim dokumentom iz Priloge IB.

Pri predložitvi prijave prijavitelj izpolni prijavni dokument in, kjer je ustrezno, transportni dokument.

Kadar prijavitelj ni izvirni povzročitelj odpadkov v skladu s točko 15(a)(i) člena 2, prijavitelj zagotovi, da tudi izvirni povzročitelj odpadkov ali ena od oseb iz točke 15(a)(ii) ali (iii) člena 2, kadar je to izvedljivo, podpiše prijavni dokument iz Priloge IA.

Pristojni organ države odpreme izda prijavitelju prijavni dokument in transportni dokument.

Informacije in dokumentacija v prijavnem in transportnem dokumentu:

Prijavitelj v prijavnem dokumentu navede ali mu priloži informacije in dokumentacijo iz Priloge II, del 1. Prijavitelj v transportnem dokumentu navede ali mu priloži informacije in dokumentacijo iz Priloge II, del 2, kolikor je to možno v času prijave.

Prijava se šteje za ustrezno izvedeno, ko pristojni organ odpreme meni, da sta bila prijavni dokument in transportni dokument izpolnjena v skladu s prejšnjim odstavkom.

Dodatne informacije in dokumentacija:

Na zahtevo katerih koli zadevnih pristojnih organov prijavitelj zagotovi dodatne informacije in dokumentacijo. Seznam dodatnih informacij in dokumentacije, ki se lahko zahtevajo, je naveden v Prilogi II, del 3.

Prijava se šteje za ustrezno izpolnjeno, ko pristojni organ ciljne države meni, da sta bila prijavni dokument in transportni dokument izpolnjena ter da je prijavitelj zagotovil informacije in dokumentacijo iz Priloge II, dela 1 in 2, ter tudi vse dodatne informacije in dokumentacijo, v skladu z zahtevami iz odstavka 3 in kakor je navedeno v Prilogi II, del 3.

Sklenitev pogodbe med prijaviteljem in prejemnikom:

Prijavitelj s prejemnikom sklene pogodbo za predelavo ali odstranjevanje prijavljenih odpadkov, kot je določeno v členu 5.

Dokazilo o tej pogodbi ali izjava, ki potrjuje njen obstoj, se v skladu s Prilogo IA ob prijavi predložijo udeleženim pristojnim organom. Na zahtevo pristojnega organa prijavitelj ali prejemnik zagotovi izvod pogodbe ali takega dokaza, ki ga zadevni pristojni organ šteje za zadovoljivega.

Vzpostavitev finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja:

Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se vzpostavi v skladu s členom 6. Prijavitelj o tem poda ustrezno izjavo, in sicer tako, da izpolni ustrezni del prijavnega obrazca iz Priloge IA.

Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje (ali, če pristojni organ to dovoli, dokazilo o zadevni garanciji ali zavarovanju ali izjava, ki potrjuje njen obstoj), se predloži ob prijavi kot del prijavnega dokumenta ali, če pristojni organ to dovoli, v skladu z nacionalno zakonodajo, ob prijavi pred začetkom pošiljanja.

Obseg prijave:

Prijava pokriva pošiljko odpadkov od njenega začetnega kraja odpreme ter vključuje njeno vmesno ali nevmesno predelavo ali odstranjevanje.

Če naknadni vmesni ali nevmesni postopki potekajo v državi, ki ni prva ciljna država, se v prijavi navedeta nevmesni postopek in cilj ter uporablja člen 15 (f).

V vsaki prijavi je zajeta le ena klasifikacijska številka odpadkov, razen za:

a)	odpadke, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko niti v Prilogah III, IIIB, IV niti v Prilogi IVA. V tem primeru je treba opredeliti le eno vrsto odpadkov;

b)	mešanice odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko niti v Prilogah III, IIIB, IV niti v Prilogi IVA, razen če so navedeni v Prilogi IIIA. V tem primeru je treba številko vsake frakcije odpadkov določiti po vrstnem redu glede na pomembnost.

Člen 5

Pogodba

1. Za vse pošiljke odpadkov, za katere se zahteva prijava, se med prijaviteljem in prejemnikom zahteva sklenitev pogodbe o predelavi ali odstranjevanju prijavljenih odpadkov.

2. Pogodba se sklene in učinkuje ob prijavi ter v času trajanja pošiljanja in vse dokler se ne izda potrdilo v skladu s členi 15(e), 16(e) ali, kadar je ustrezno, 15(d).

3. Pogodba vključuje obveznosti:

a)	prijavitelja, da v skladu s členoma 22 in 24(2) prevzame odpadke nazaj, ko pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ni bilo dokončano, kot je bilo predvideno, ali če je bila pošiljka nezakonita;

b)	prejemnika, da v skladu s členom 24(3) odstrani ali predela odpadke, če je bila pošiljka nezakonita; in

c)	objekta , da v skladu s členom 16(e) predloži potrdilo o predelavi ali odstranitvi odpadkov v skladu s prijavo in pogoji iz prijave ter z zahtevami te uredbe.

4. Če je pošiljka odpadkov namenjena za postopke vmesne predelave ali odstranjevanja, se v pogodbo vključijo dodatne obveznosti:

a)	obveznost ciljnega objekta, da predloži v skladu s členom 15(d) in, kadar je ustrezno, členoml5(e) potrdila o predelavi ali odstranitvi odpadkov v skladu s prijavo in pogoji iz prijave ter z zahtevami te uredbe; in

b)	obveznost prejemnika, da predloži prijavo, kadar je to primerno, začetnemu pristojnemu organu začetne države odpreme v skladu s členom 15(f)(ii).

5. Če se odpadki pošiljajo med dvema objektoma pod nadzorom iste pravne osebe, se ta pogodba lahko nadomesti z izjavo te osebe, ki se zaveže, da bo predelala ali odstranila prijavljene odpadke.

Člen 6

Finančna garancija

1. Za vse pošiljke odpadkov, za katere je potrebna prijava, se zahteva finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, za kritje:

a)	stroškov prevoza;

b)	stroškov odstranjevanja ali predelave, vključno z vsemi potrebnimi vmesnimi postopki; in

c)	stroškov skladiščenja za 90 dni.

2. S finančno garancijo ali enakovrednim zavarovanjem je predvideno kritje stroškov, ki nastanejo v primerih:

a)	ko se pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ne more dokončati, kot je bilo predvideno, kakor to izhaja iz člena 22; in

b)	ko je pošiljka, predelava ali odstranjevanje nezakonito, kakor to izhaja iz člena 24.

3. Prijavitelj ali druga fizična ali pravna oseba v njegovem imenu vzpostavi finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, ki učinkuje ob prijavi ali, če pristojni organ, ki odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, to dovoli, najpozneje ob začetku pošiljanja ter se za prijavljeno pošiljko začne uporabljati najpozneje ob začetku pošiljanja.

4. Pristojni organ države odpreme odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, vključno z obliko, besedilom in višino kritja.

Vendar pa v primeru uvoza v Skupnost pristojni organ ciljne države v Skupnosti pregleda višino kritja in po potrebi odobri dodatno finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje.

5. Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje velja za in pokriva prijavljeno pošiljko in dokončanje predelave ali odstranjevanja prijavljenih odpadkov.

Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se sprosti, ko zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(e) ali, če je to ustrezno, iz člena 15(e) v primeru postopkov vmesne predelave ali odstranjevanja.

6. Ne glede na odstavek 5, če je pošiljka odpadkov namenjena postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja in postopek nadaljnje predelave ali odstranjevanja poteka v ciljni državi, se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje sprosti, ko odpadki zapustijo vmesni objekt in zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 15(d). V takem primeru vsako nadaljnjo pošiljko v objekt za predelavo ali odstranjevanje pokriva nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, razen če pristojni organ ciljne države meni, da taka finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ni potrebno. V teh okoliščinah je pristojni organ ciljne države odgovoren za obveznosti, ki nastanejo v primeru nezakonite pošiljke, ali obveznosti, da prevzame odpadke nazaj, kadar se pošiljanje ali postopek nadaljnje predelave ali odstranjevanja ne more dokončati, kot je bilo predvideno.

7. Pristojni organ v Skupnosti, ki je odobril finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, ima do njega dostop in uporablja finančna sredstva, vključno za namene izplačil drugim zadevnim organom, za izpolnitev nastalih obveznosti v skladu s členoma 23 in 25.

8. V primeru splošne prijave na podlagi člena 13 se lahko namesto finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja za kritje celotne splošne prijave, vzpostavi finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, ki krije dele splošne prijave. V takih primerih se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje za pošiljko začne uporabljati najpozneje ob začetku pošiljanja prijavljene pošiljke.

9. Države članice obvestijo Komisijo o določbah nacionalnega zakona, sprejetega na podlagi tega člena.

Člen 7

Pošiljanje prijave s strani pristojnega organa države odpreme

1. Po prejemu ustrezno izpolnjene prijave, kot je opisano v drugem pododstavku točke 2 člena 4, pristojni organ države odpreme zadrži izvod prijave in pošlje prijavo pristojnemu organu ciljne države in izvode pristojnim organom vseh tranzitnih držav ter o tem obvesti prijavitelja. To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave.

2. Če prijava ni ustrezno izpolnjena, pristojni organ države odpreme od prijavitelja zahteva informacije in dokumentacijo v skladu z drugim pododstavkom točke 2 člena 4.

To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave.

V takih primerih ima pristojni organ države odpreme na voljo tri delovne dni po prejemu zahtevanih informacij in/ali dokumentacije, da ravna v skladu z odstavkom 1.

3. Pristojni organ države odpreme se lahko v treh delovnih dneh po prejemu ustrezno izpolnjene prijave, kot je opisano v drugem pododstavku točke 2 člena 4, odloči, da ne nadaljuje s prijavo, če ima v zvezi s pošiljko ugovore v skladu s členoma 11 in 12.

O svoji odločitvi in ugovorih nemudoma obvesti prijavitelja.

4. Če v 30 dneh od prejema prijave pristojni organ države odpreme ne pošlje prijave, kot se to zahteva v odstavku 1, poda prijavitelju na njegovo zahtevo utemeljeno obrazložitev Vendar to ne velja, kadar ni bila izpolnjena zahteva za informacije iz odstavka 2.

Člen 8

Zahtevki za informacije in dokumentacijo s strani zadevnih pristojnih organov ter potrditev s strani pristojnega organa ciljne države

1. Potem ko pristojni organ države odpreme pošlje prijavo in če kateri koli zadevni pristojni organ meni, da so potrebne dodatne informacije in dokumentacija, kot je navedeno v drugem pododstavku točke 3 člena 4, ta pristojni organ od prijavitelja zahteva take informacije in dokumentacijo ter o tem zahtevku obvesti druge pristojne organe. To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave. V takih primerih ima zadevni pristojni organ na voljo tri delovne dni po prejemu zahtevanih informacij in dokumentacije, da obvesti pristojni organ ciljne države.

2. Kadar pristojni organ ciljne države meni, da je prijava ustrezno izpolnjena, kakor je to določeno v drugem pododstavku točke 3 člena 4, pošlje potrditev prijavitelju in izvode drugim zadevnim pristojnim organom. To se opravi v treh delovnih dneh od prejema ustrezno izpolnjene prijave.

3. Če v 30 dneh po prejemu prijave pristojni organ ciljne države ne potrdi prijave, kot se to zahteva v odstavku 2, poda prijavitelju na njegovo zahtevo utemeljeno obrazložitev.

Člen 9

Soglasja pristojnih organov ciljne države, države odpreme in tranzitne države ter roki za prevoz, predelavo ali odstranjevanje

1. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in tranzitne države imajo na voljo 30 dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, da pisno sprejmejo eno od naslednjih ustrezno obrazloženih odločitev o prijavljeni pošiljki:

a)	brezpogojno soglasje,

b)	soglasje s pogoji v skladu s členom 10, ali

c)	ugovore, v skladu s členom 11 in 12.

Če pristojni organ tranzitne države ne vloži ugovora v navedenem roku 30-ih dni, je mogoče sklepati, da daje tiho soglasje.

2. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in, kadar je ustrezno, tranzitne države pošljejo pisno svojo odločitev in razloge zanjo prijavitelju v roku 30-ih dni iz odstavka 1, izvode pa drugim zadevnim organom.

3. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in, kadar je ustrezno, tranzitne države pisno izrazijo svoje soglasje z ustreznim žigom, podpisom in datiranjem prijavnega dokumenta ali njegovih izvodov.

4. Pisno soglasje s predvideno pošiljko se izteče eno koledarsko leto po izdaji ali pozneje, v skladu z navedebo v prijavnem dokumentu. Vendar to ne velja, če zadevni pristojni organi navedejo krajše obdobje.

5. Tiho soglasje s predvideno pošiljko se izteče eno koledarsko leto po izteku roka 30-ih dni iz odstavka 1.

6. Pošiljanje predvidene pošiljke se lahko začne le ko so izpolnjene zahteve iz člena 16(a) in (b) in samo v obdobju veljavnosti tihih ali pisnih soglasij vseh pristojnih organov.

7. Predelava ali odstranjevanje odpadkov iz predvidene pošiljke se dokonča najpozneje eno koledarsko leto po tem, ko je objekt prejel odpadke, razen če zadevni pristojni organi navedejo krajše obdobje.

8. Zadevni pristojni organi prekličejo soglasje, ko izvejo, da:

a)	sestava odpadkov ni taka, kot je bila prijavljena; ali

b)	niso upoštevani pogoji, določeni za pošiljanje; ali

c)	se odpadki ne predelujejo ali odstranjujejo v skladu z dovoljenjem objekta, ki izvaja naveden postopek; ali

d)	so odpadki bili ali bodo poslani, predelani ali odstranjeni na način, ki ni skladen z informacijami navedenimi v ali priloženimi k prijavnem in transportnem dokumentu.

9. Vsak preklic Soglasja se pošlje v obliki uradnega sporočila prijavitelju, izvode pa drugim zadevnim pristojnim organom in prejemniku.

Člen 10

Pogoji v zvezi s pošiljko

1. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, določijo pogoje v zvezi z njihovim soglasjem s prijavljeno pošiljko. Taki pogoji lahko temeljijo na enem ali več razlogih, ki so določeni bodisi v členu 11 bodisi v členu 12.

2. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 določijo tudi pogoje, ki se nanašajo na prevoz odpadkov pod njihovo pristojnostjo. Taki prevozni pogoji niso strožji od tistih, določenih za podobne pošiljke, ki v celoti potekajo pod njihovo pristojnostjo, in upoštevajo obstoječe sporazume, zlasti zadevne mednarodne sporazume.

3. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 določijo tudi pogoj, da se njihovo soglasje šteje za preklicano, če se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ne učinkuje najpozneje ob začetku prijavljenega pošiljanja, kot se to zahteva v členu 6(3).

4. Pristojni organ, ki določi pogoje, te pisno posreduje prijavitelju, izvode pa zadevnim pristojnim organom.

Zadevni pristojni organ pogoje navede v prijavnemu dokumentu ali jih k temu priloži.

5. V skladu z odstavkom 1 lahko v roku tridesetih dni pristojni organ ciljne države določi pogoj, da obrat za zbiranje odpadkov redno vodi evidence vhodov, izhodov in/ali bilance odpadkov ter z njimi povezane predelave oziroma postopke odstranjevanja odpadkov, kot je navedeno v obvestilu in to v roku veljavnosti obvestila. Evidence mora podpisati oseba, po zakonu odgovorna za obrat, in jih poslati pristojnemu organu ciljne države v roku enega meseca po zaključku predelave oziroma po zaključenem postopku odstranjevanja odpadkov.

Člen 11

Ugovori pošiljkam odpadkov, namenjenim odstranjevanju

1. Kadar se predloži prijava za predvideno pošiljko odpadkov, namenjeno odstranjevanju, lahko pristojni organi ciljne države in države odpreme v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, utemeljeno ugovarjajo v skladu s pogodbo in na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ne bi bilo v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni v skladu z Direktivo 75/442/EGS za popolno ali delno prepoved ali sistematično ugovarjanje pošiljkam odpadkov; ali

b)	da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ne bi bilo v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na varstvo okolja, javni red, javno varnost ali zdravstveno varstvo, glede na ukrepe, ki se izvajajo v državi, ki ugovarja; ali

da je bil prijavitelj ali prejemnik predhodno spoznan za krivega zaradi nezakonite pošiljke ali zaradi drugega nezakonitega dejanja, povezanega z varstvom okolja. V tem primeru lahko pristojni organi države odpreme in ciljne države zavrnejo vse pošiljke, ki vključujejo zadevno osebo, v skladu z nacionalno zakonodajo; ali

d)	da prijavitelj ali objekt večkrat nista ravnala v skladu s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkam; ali

e)	da želi država članica na podlagi člena 4(1) Baselske konvencije izvrševati svojo pravico do prepovedi uvoza nevarnih odpadkov ali odpadkov, navedenih v Prilogi II te konvencije; ali

f)	da je predvidena pošiljka ali odstranjevanje v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki jih je sklenila država članica ali zadevne države članice ali Skupnost; ali

da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ni v skladu z Direktivo 75/442/EGS, zlasti s členoma 5 in 7 omenjene direktive, ob upoštevanju geografskih okoliščin ali potrebe po specializiranih napravah za določene vrste odpadkov:

i)	za izvajanje načela samozadostnosti na ravni Skupnosti in nacionalni ravni;

ii)	v primerih, ko mora specializirani objekt odstraniti odpadke iz bližnjega vira in je pristojni organ dal tem odpadkom prednost; ali

iii)	za zagotovitev, da so pošiljke v skladu z načrti ravnanja z odpadki; ali

h)	da se bodo odpadki obdelali v objektu, ki ga zajema Direktiva 96/61/ES, vendar se v njem ne uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot je opredeljeno v členu 9(4) omenjene direktive, v skladu z dovoljenjem objekta; ali

i)	da so odpadki komunalni odpadki iz gospodinjstev (oznaka 20 03 01); ali

j)	da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki odstranjevanja, določenimi v zakonodaji Skupnosti, (tudi v primerih, ko so odobrene začasne izjeme).

2. Pristojni organ(-i) tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 utemeljeno ugovarja(-jo) zgolj na podlagi odstavka 1(b), (c) , (d) in (f).

3. Če se v državi članici odpreme skupno na leto proizvedejo nevarni odpadki v tako majhni količini, da bi bila zagotovitev novih specializiranih objektov za odstranjevanje v tej državi članici nerentabilna, se ne uporablja odstavek 1(a).

Pristojni organ ciljne države sodeluje s pristojnim organom države odpreme, ki upošteva, da se za dvostransko rešitev tega problema uporablja ta odstavek in ne odstavek 1(a).

Če ni zadovoljive rešitve, lahko katera koli država članica zadevo predloži Komisiji. Komisija nato odloča o zadevi v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

4. Če v roku 30-ih dni iz odstavka 1 pristojni organi menijo, da so težave, ki so bile vzrok za njihove ugovore, rešene, nemudoma pisno obvestijo prijavitelja, izvode pa pošljejo prejemniku in drugim zadevnim pristojnim organom.

5. Če se težave, ki so bile vzrok ugovorov, niso rešile v roku 30-ih dni iz odstavka 1, prijava preneha veljati. Če prijavitelj še vedno namerava izvesti pošiljko, se predloži nova prijava, razen če se vsi zadevni pristojni organi in prijavitelj sporazumejo drugače.

6. Države članice o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu z odstavkom 1(a), s katerimi popolnoma ali delno prepovedo ali sistematično ugovarjajo pošiljkam odpadkov, namenjenim odstranjevanju, ali v skladu z odstavkom 1(e), nemudoma uradno obvestijo Komisijo, ki obvesti druge države članice.

Člen 12

Ugovori pošiljkam odpadkov, namenjenim predelavi

1. Kadar se predloži prijava za predvideno pošiljko odpadkov, namenjeno predelavi, lahko pristojni organi ciljne države in države odpreme v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, utemeljeno ugovarjajo v skladu s pogodbo in na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

a)	da predvidena pošiljka ali predelava ne bi bila v skladu z Direktivo 75/442/EGS, zlasti členov 3, 4, 7 in 10; ali

b)	da predvidena pošiljka ali predelavi ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na varstvo okolja, javni red, javno varnost ali zdravstveno varstvo glede na ukrepe, ki se izvajajo v državi, ki ugovarja; ali

da predvidena pošiljka ali predelavi ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo države odpreme, ki se nanaša na predelavo odpadkov, vključno s primeri, kadar bi predvidena pošiljka odpadkov bila namenjena predelavi v objektu, ki ima nižje standarde obdelave za določene odpadke od tistih, ki se uporab ljajo v državi odpreme in sicer zaradi upoštevanja potrebe po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga;

To se ne uporablja, če:

i)	obstaja ustrezna zakonodaja Skupnosti, zlasti tista v zvezi z odpadki, in če so bile v nacionalno zakonodajo, v katero je bila prenesena taka zakonodaja Skupnosti, uvedene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot tiste, določene v zakonodaja Skupnosti;

ii)	postopek predelave v ciljni državi poteka pod pogoji, ki so večinoma enakovredni tistim, predpisanim v nacionalni zakonodaja države odpreme;

iii)

nacionalna zakonodaja države odpreme, razen tiste iz (i), ni bila notificirana v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopki za zagotavljanje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov ter pravil o storitvah informacijske družbe (19), kadar se to zahteva z zadevno direktivo; ali

da je bil prijavitelj ali prejemnik predhodno spoznan za krivega zaradi nezakonite pošiljke ali zaradi drugih nezakonitih dejanj, povezanih z varstvom okolja. V tem primeru lahko pristojni organi države odpreme in ciljne države zavrnejo vse pošiljke, ki vključujejo zadevno osebo, v skladu z nacionalno zakonodajo; ali

e)	da prijavitelj ali objekt večkrat nista ravnala v skladu s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkami; ali

f)	da sta predvidena pošiljka ali predelavi v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki jih je sklenila država članica ali zadevne države članice ali Skupnost; ali

da razmerje med odpadki, ki jih je mogoče predelati, in tistimi, ki jih ni mogoče predelati, ocenjena vrednost materialov, ki bodo dokončno predelani, ali strošek predelave in strošek odstranjevanja frakcije, ki je ni mogoče predelati, z gospodarskega in/ali okoljskega vidika ne upravičujejo predelave; ali

h)	da je pošiljka odpadkov namenjena odstranjevanju in ne predelavi ali

i)	da se bodo odpadki obdelali v objektu, ki ga zajema Direktiva 96/61/ES, vendar se v njem ne uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot je opredeljeno v členu 9(4) omenjene direktive, v skladu z dovoljenjem objekta; ali

j)	da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki predelave ali s pravno zavezujočimi obveznostmi predelave ali recikliranja, določenimi v zakonodaja Skupnosti, (tudi v primerih, ko so odobrene začasne izjeme);

k)	da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu z načrti ravnanja z odpadki, pripravljenimi na podlagi člena 7 Direktive 75/442/EGS z namenom zagotovitve izvajanja pravno zavezujočih obveznosti predelave ali recikliranja, določenih v zakonodaja Skupnosti.

2. Pristojni organi tranzitnih držav lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 utemeljeno ugovarjajo predvideni pošiljki na podlagi odstavka 1(b), (d) , (e) in (f).

3. Če v roku 30-ih dni iz odstavka 1 pristojni organi menijo, da so težave, ki so bile vzrok njihovih ugovorov, rešene, pristojni organi nemudoma pisno obvestijo prijavitelja, izvode pa pošljejo prejemniku in drugim zadevnim pristojnim organom.

4. Če se težave, ki so bile vzrok ugovorov, niso rešile v roku 30-ih dni iz odstavka 1, prijava preneha veljati. Če prijavitelj še vedno namerava izvesti pošiljko, se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi in prijavitelj sporazumejo drugače.

5. Države članice v skladu s členom 51 poročajo Komisiji o ugovorih, ki so jih vložili pristojni organi v skladu z odstavkom 1(c).

6. Država članica odpreme obvesti Komisijo in druge države članice o nacionalni zakonodaji, na kateri lahko temeljijo ugovori pristojnih organov v skladu z odstavkom 1(c), in navede, za katere odpadke in postopke predelave odpadkov se ti ugovori lahko uporabljajo, še preden se na podlagi take zakonodaje utemeljeno ugovarja.

Člen 13

Splošna prijava

1. Prijavitelj lahko predloži splošno prijavo za več pošiljk, če so v vsaki pošiljki:

a)	odpadki, ki imajo v osnovi podobne fizikalne in kemične lastnosti, in

b)	odpadki, ki se pošiljajo istemu prejemniku in objektu, ter

c)	odpadki, katerih pot iz prijavnega dokumenta, je ista.

2. Če se zaradi nepredvidenih okoliščin pošiljka ne more izvesti po isti poti, prijavitelj o tem obvesti zadevne pristojne organe takoj, ko je to mogoče, in po možnosti preden se pošiljanje začne, če je takrat že znano, da je treba pot spremeniti.

Kadar je sprememba poti znana, preden se pošiljanje začne, in to zadeva druge pristojne organe kot tiste, ki so bili navedeni v splošni prijavi, se splošna prijava ne sme uporabiti in je treba predložiti novo prijavo.

3. Zadevni pristojni organi se lahko dogovorijo o uporabi splošne prijave, pod pogojem, da se naknadno zagotovijo dodatne informacije in dokumentacija, v skladu z drugim pododstavkom točke 2 in 3 člena 4.

Člen 14

Objekti za predelavo s predhodnim soglasjem

1. Pristojni organi ciljne države, ki so pristojni za določene objekte za predelavo, se lahko odločijo za izdajo predhodnih soglasij takim objektom.

Take odločitve so omejene na določeno obdobje in se lahko prekličejo kadar koli.

2. V primeru splošne prijave, predložene v skladu s členom 13, lahko pristojni organ ciljne države v dogovoru z drugimi zadevnimi pristojnimi organi podaljša obdobje veljavnosti soglasja iz člena 9(4) in (5) do treh let.

3. Pristojni organi, ki se odločijo za izdajo predhodnega soglasja objektu, v skladu z odstavkoma (1) in (2) obvestijo Komisijo in, če je to ustrezno, Sekretariat OECD o:

a)	nazivu, registracijski številki in naslovu objekta za predelavo;

b)	opisu uporabljenih tehnologij, vključno z R-kodo(-ami);

c)	odpadkih, kakor so navedeni v Prilogah IV in IVA ali odpadkih, na katere se nanaša odločitev;

d)	skupni količini za katero je izdano predhodno soglasje;

e)	obdobju veljavnosti;

f)	vseh spremembah predhodnega soglasja;

g)	vseh spremembah informacij iz prijave; in

h)	kakršnem koli preklicu predhodnega soglasja.

Za te namene se uporablja obrazec iz Priloge VI.

4. Ne glede na člene 9, 10, in 12 velja za soglasje, izdano v skladu s členom 9, pogoje, uvedene v skladu s členom 10, ali ugovore, vložene v skladu s členom 12 s strani zadevnih pristojnih organov, rok 7 delovnih dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8.

5. Ne glede na odstavek 4 se lahko pristojni organ države odpreme odloči, da je za prejem dodatnih informacij ali dokumentacije od prijavitelja potrebno več časa.

V tem primeru pristojni organ v 7 delovnih dneh pisno obvesti prijavitelja in pošlje izvode drugim zadevnim pristojnim organom.

Skupni potrebni čas po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, ne presega 30 dni.

Člen 15

Dodatne določbe o vmesnih postopkih predelave in odstranjevanja

Za pošiljke odpadkov, namenjene postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja, veljajo naslednje dodatne določbe:

(a)	Kadar je pošiljka odpadkov namenjena postopku vmesne predelave ali odstranjevanja, se v prijavnem dokumentu hkrati z začetnim postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja navedejo vsi objekti, v katerih so predvideni naknadni vmesni in tudi nevmesni postopki predelave in odstranjevanja.

(b)

Pristojna organa države odpreme in ciljne države lahko izdata soglasje s pošiljko odpadkov, ki je namenjena postopku vmesne predelave ali odstranjevanja samo, če zoper pošiljko(-e) odpadkov v objekte, ki opravljajo vse naknadne postopke vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja, ni razlogov za ugovor v skladu s členoma 11 ali 12.

(c)

V treh dneh po prejemu odpadkov zadevni objekt, ki izvaja postopek vmesne predelave ali odstranjevanja, zagotovi pisno potrdilo o prejemu odpadkov.

To potrdilo se navede v ali priloži transportnem dokumentu. Navedeni objekt pošlje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo.

(d)

Takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po zaključku postopka vmesne predelave ali odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku skladno s členom 9(7) po prejemu odpadkov objekt , ki je opravil ta postopek, na lastno odgovornost potrdi, da je bila vmesna predelava ali odstranjevanje dokončano.

To potrdilo se navede v ali priloži transportnemu dokumentu.

Navedeni objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom.

(e)

Kadar objekt za predelavo ali odstranjevanje, ki izvaja postopke vmesne predelave ali odstranjevanja, dostavi te odpadke za vse naknadne postopke vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja objektu v ciljni države, pridobi čim prej, vendar najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku v skladu s členom 9(7), po dostavi odpadkov, potrdilo tega objekta, da je postopek naknadne nevmesne predelave ali odstranjevanja dokončan.

Navedeni objekt, ki izvaja postopek vmesne predelave ali odstranjevanja, nemudoma pošlje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom to(-a) potrdilo(-a), iz katerega(-ih) je razvidno, na katero(-e) pošiljko(-e) se nanaša(-jo).

(f)

Kadar se opravi dostava, kot je opisano v pododstavku (e), do objekta, ki je:

i)	v začetni države odpreme ali v drugi države članici, se zahteva nova prijava v skladu z določbami iz tega naslova; ali

ii)	v tretji države, se zahteva nova prijava v skladu z določbami te uredbe, pri čemer se uporabljajo določbe o zadevnih pristojnih organih tudi za začetni pristojni organ začetne države odpreme.

Člen 16

Zahteve, ki sledijo po izdaji soglasja s pošiljko

Po izdaji soglasja zadevnih pristojnih organov s prijavljeno pošiljko izpolnijo vsa zadevna podjetja transportni dokument ali v primeru splošne prijave transportne dokumente na ustreznih mestih, jih ali ga podpišejo in obdržijo izvod ali izvode. Izpolnijo naslednje zahteve:

(a)

Izpolnitev transportnega dokumenta, ki jo opravi prijavitelj: ko prijavitelj prejme soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in tranzitne države ali lahko sklepa o tihem soglasju pristojnega organa tranzitne države, prijavitelj v transportnem dokumentu navede dejanski datum pošiljke in ga tudi sicer čim bolj izpolni.

(b)	Predhodne informacije o dejanskem začetku pošiljanja: prijavitelj pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta izpolnjenega takrat, kot je to opisano v točki (a), zadevnim pristojnim organom in prejemniku najmanj tri delovne dni pred začetkom pošiljanja.

(c)	Dokumeni, ki spremljajo vsak prevoz: prijavitelj obdrži izvod transportnega dokumenta. Transportni dokument in izvode prijavnega dokumenta, ki vsebujejo pisna soglasja in pogoje zadevnih pristojnih organov, spremljajo vsak prevoz. Objekt, ki sprejme odpadke, obdrži transportni dokument.

(d)

Pisno potrdilo o prejemu odpadkov, ki ga izda objekt : v treh dneh po prejemu odpadkov objekt izda pisno potrdilo, da so bili odpadki prejeti.

To potrdilo je navedeno v transportnemu dokumentu ali se temu priloži.

Objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom.

(e)

Potrdilo o nevmesnem odstranjevanju ali predelave, ki ga izda objekt : takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po koncu nevmesnega postopka predelave ali odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku v skladu s členom 9(7) po prejemu odpadkov objekt , ki izvaja postopek, na lastno odgovornost potrdi, da je bila nevmesna predelava ali odstranjevanje dokončano.

To potrdilo je navedeno v ali se priloži transportnemu dokumentu.

Objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom.

Člen 17

Spremembe pošiljke po izdanem soglasju

1. Če pride do bistvene Spremembe podatkov in/ali pogojev pošiljke s soglasjem, vključno s spremembami predvidene količine, poti, načrta poti, datuma pošiljke ali prevoznika, prijavitelj o tem nemudoma obvesti zadevne pristojne organe in prejemnika, če je to mogoče, še pred začetkom pošiljanja.

2. V takih primerih se predloži nova prijava, razen če pristojni organi menijo, da predlagane Spremembe ne zahtevajo nove prijave.

3. Kadar take Spremembe vključujejo druge pristojne organe od tistih iz prvotne prijave, se predloži nova prijava.

Poglavje 2

Zahteve po splošnih informacijah

Člen 18

Odpadki, ki jih spremljajo določene informacije

1. Za odpadke iz člena 3(2) in (4), ki so namenjeni pošiljanju, veljajo naslednje postopkovne zahteve:

(a)	Za lažje sledenje pošiljk takih odpadkov oseba v pristojnosti države odpreme, ki organizira pošiljanje, zagotovi, da odpadke spremlja dokument iz Priloge VII.

(b)	Dokument iz Priloge VII podpiše pred začetkom pošiljanja oseba, ki ga organizira, ob prejemu zadevnih odpadkov pa ga podpišeta objekt za predelavo ali laboratorij in prejemnik.

2. Pogodba iz Priloge VII med osebo, ki organizira pošiljanje odpadkov in prejemnikom, ki odpadke predela, učinkuje ob začetku pošiljanja in vključuje obveznost, da kadar pošiljanje odpadkov ali njihova predelava ne more biti dokončana, kot je bilo predvideno, ali kadar je bila izvedena nezakonita pošiljka, za osebo, ki organizira pošiljanje odpadkov, ali, če ta oseba ni sposobna dokončati pošiljanja odpadkov ali njihove predelave (npr. če je plačilno nesposobna), za prejemnika, da:

a)	prevzame odpadke nazaj ali zagotovi njihovo predelavo na alternativni način in

b)	v tem času zagotovi, če je potrebno, njihovo skladiščenje.

Oseba, ki organizira pošiljanje, ali prejemnik na zahtevo zadevnega pristojnega organa zagotovi izvod pogodbe.

3. Za namene inšpekcijskega nadzora, izvrševanja, načrtovanja in statistike lahko države članice v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevajo informacije iz odstavka 1 o pošiljkah iz tega člena.

4. Informacije iz odstavka 1 se obravnavajo kot zaupne, kjer je to zahtevano s strani zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

Poglavje 3

Splošne zahteve

Člen 19

Prepoved mešanja odpadkov med pošiljanjem

Od začetka pošiljanja do prejema v objektu za predelavo ali odstranjevanje se odpadki, kot so določeni v prijavnem dokumentu ali v členu 18, ne mešajo z drugimi odpadki.

Člen 20

Hramba dokumentacije in informacij

1. Vse dokumente, ki so bili poslani pristojnim organom ali so jih poslali pristojni organi v zvezi s prijavljeno pošiljko, hranijo v Skupnosti najmanj tri leta od datuma začetka pošiljanja pristojni organi, prijavitelj , prejemnik in objekt, ki sprejme odpadke .

2. Informacije, dane na podlagi člena 18(1), hranijo v Skupnosti najmanj tri leta od datuma začetka pošiljanja oseba, ki organizira pošiljanje, prejemnik in objekt, ki sprejme odpadke .

Člen 21

Dostop javnosti do objav

Pristojni organi držav odpreme ali držav uvoznic bodo prek ustreznih sredstev, kot je internet, javno objavili vse prijave pošiljk, za katere so izdali soglasje, kjer takšni podatki niso zaupne narave glede na zakonodajo Skupnosti ali glede na nacionalno zakonodajo.

Poglavje 4

Obveznost prevzema odpadkov nazaj

Člen 22

Prevzem odpadkov nazaj, ko pošiljanje ne more biti dokončano, kot je bilo predvideno

1. Kadar kateri koli od zadevnih pristojnih organov izve, da se pošiljanje odpadkov, vključno z njihovo predelavo ali odstranjevanjem, ne more dokončati, kot je bilo predvideno v skladu s pogoji iz prijavnega in transportnega dokumenta in/ali pogodbe iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme. Kadar objekt za predelavo ali odstranjevanje zavrne prejeto pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države.

2. Pristojni organ države odpreme zagotovi da, razen v primerih iz odstavka 3, prijavitelj, kakor je bil določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2, če pa je to neizvedljivo, ta pristojni organ sam ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu, prevzame zadevne odpadke nazaj na območje njegove pristojnosti ali kamor koli drugam v državo odpreme.

To se opravi v 90 dneh ali v roku, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi potem, ko je pristojni organ izvedel ali so mu pristojni organi ciljne države ali tranzitne države pisno sporočili, da se pošiljanje odpadkov s soglasjem ali predelava ali odstranjevanje odpadkov iz te pošiljke ne more dokončati, in so ga obvestili o razlogih za to. Tako sporočilo je lahko posledica informacij, ki jih pristojnim organom ciljne države ali tranzitne države med drugim predložijo drugi pristojni organi.

3. Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če pristojni organi državi odpreme, tranzitne državi in ciljne države, ki so vključeni v odstranjevanje ali predelavo odpadkov, menijo, da lahko prijavitelj ali, če je to neizvedljivo, pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu odstrani ali predela odpadke na drug način.

Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če so bili poslani odpadki med postopkom v zadevnem objektu nepovratno zmešani z drugimi odpadki, preden je zadevni pristojni organ izvedel, da se prijavljena pošiljka ne more dokončati, kot je navedeno v odstavku 1. Taka mešanica se odstrani ali predela na alternativen način v skladu s prvim pododstavkom.

4. V primerih iz odstavka 2, ko se odpadki prevzamejo nazaj, se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva začetnega pristojnega organa državi odpreme.

Novo prijavo, če je potrebno, predloži izvirni prijavitelj, ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu.

Noben pristojni organ ne nasprotuje ali ugovarja vrnitvi odpadkov iz pošiljke, ki ne more biti dokončana, ali povezanim postopkom predelavi in odstranjevanja.

5. V primerih alternativne rešitve zunaj začetne ciljne države, kot je navedeno v odstavku 3, predloži novo prijavo, kadar je potrebno, izvirni prijavitelj, ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu.

Kadar prijavitelj predloži tako novo prijavo, jo predloži tudi pristojnem organu začetne državi odpreme.

6. V primerih alternativne ureditve v začetni ciljne državi iz odstavka 3 se ne zahteva nova prijava in zadostuje primerno obrazložena zahteva. Tako primerno obrazloženo zahtevo, s katero se prosi za dovoljenje za alternativno ureditev, izvirni prijavitelj pošlje pristojnemu organu ciljne državi in državi odpreme ali, če je to neizvedljivo, to zahtevo začetni pristojni organ državi odpreme pošlje pristojnemu organu ciljne države.

7. Če ni treba predložiti nove prijave v skladu z odstavkoma 4 ali 6, izvirni prijavitelj v skladu s členom 15 ali 16 ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2, ali če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu izpolni nov transportni dokument.

Če začetni pristojni organ državi odpreme predloži novo prijavo v skladu z odstavkoma 4 ali 5, ni potrebna nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje.

8. Obveznost prijavitelja in subsidiarna obveznost državi odpreme, da prevzameta odpadke nazaj ali poskrbita za alternativno predelavo ali odstranjevanje, preneha, ko objekt izda potrdilo o nevmesnem odstranjevanju ali predelavi iz člena 16(e) ali, kadar je primerno, člena 15(e). V primerih vmesne predelavi ali odstranjevanja iz člena 6(6) subsidiarna obveznost državi odpreme preneha, ko objekt izda potrdilo iz člena 15(d).

Če objekt izda potrdilo o odstranjevanju ali predelavi tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata člena 24(3) in 25(2).

9. Kadar se v državi članici odkrijejo odpadki, katerih pošiljanje, vključno s predelavo ali odstranjevanjem ne more biti dokončano, je pristojni organ s pristojnostjo za območje, na katerem so bili odpadki odkriti, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve ali nevmesnega odstranjevanja ali predelave na alternativen način.

Člen 23

Stroški prevzema odpadkov nazaj, ko pošiljanje ne more biti dokončano

1. Stroški, ki nastanejo zaradi vrnitve odpadkov, ko pošiljanje ne more biti dokončano, vključno s stroški pošiljanja, odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 22(2) ali (3), in stroški skladiščenja od dneva, ko je pristojni organ države odpreme izvedel, da se pošiljanje odpadkov ali njihova predelava ali odstranjevanje ne more dokončati, se na podlagi člena 22(9) zaračunajo:

a)	prijavitelju, kakor je določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo,

b)	drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo,

c)	pristojnemu organu države odpreme ali, če je to neizvedljivo,

d)	tako, kot so se dogovorili zadevni pristojni organi.

2. Ta člen ne posega v nacionalne predpise ali predpise Skupnosti o odgovornosti.

Člen 24

Prevzem odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita

1. Kadar pristojni organ odkrije pošiljko, za katero meni, da je nezakonita, o tem nemudoma obvesti druge zadevne pristojne organe.

2. Če je za nezakonito pošiljko odgovoren prijavitelj, pristojni organ države odpreme zagotovi, da zadevne odpadke:

a)	prevzame nazaj dejanski prijavitelj ali, če prijava ni bila predložena,

b)	prevzame nazaj zakoniti prijavitelj ali, če je to neizvedljivo,

c)	prevzame nazaj pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu ali, če je to neizvedljivo,

d)	odstrani ali predela na alternativni način v ciljni državi ali državi odpreme pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu ali, če je to neizvedljivo,

e)	odstrani ali predela na alternativni način v drugi državi pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu, če se s tem strinjajo vsi zadevni pristojni organi.

Prevzem nazaj, odstranjevanje ali predelava se opravi v 30 dneh ali v roku o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je pristojni organ države odpreme izvedel ali so ga pristojni organi ciljne države ali tranzitne države pisno obvestili o nezakoniti pošiljki in razlogu(-ih) zanjo. Tako obvestilo je lahko posledica informacij, ki so jih pristojnim organom ciljne države ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.

V primerih, ko se odpadki prevzamejo nazaj kakor je navedeno v (a), (b) in (c), se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva začetnega pristojnega organa države odpreme.

Novo prijavo predloži oseba ali organ iz (a), (b) ali (c), v skladu s tem vrstnim redom.

Noben pristojni organ ne nasprotuje ali ugovarja vrnitvi odpadkov iz nezakonite pošiljke. V primerih alternativne rešitve iz (d) in (e), ki jo zagotovi pristojni organ države odpreme, začetni pristojni organ države odpreme ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu predloži novo prijavo, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva zadevnega organa.

3. Če je za nezakonito pošiljko odgovoren prejemnik, pristojni organ ciljne države zagotovi, da zadevne odpadke odstrani ali predela na okolju varen način:

a)	prejemnik ali, če je to neizvedljivo,

b)	pristojni organ sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu.

To odstranjevanje ali predelava se opravi v 30 dneh ali v roku o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je pristojni organ ciljne države izvedel ali so ga pristojni organi države odpreme ali tranzitne države pisno obvestili o nezakonita pošiljka in razlogu(-ih) zanjo. Tako obvestilo je lahko posledica informacij, ki so jih pristojnim organom države odpreme ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.

V ta namen zadevni pristojni organi po potrebi sodelujejo pri odstranjevanju ali predelava odpadkov.

4. Če ni treba predložiti nove prijave, oseba, ki je odgovorna za prevzem odpadkov nazaj ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ države odpreme, izpolni nov transportni dokument v skladu s členom 15 ali 16.

Če začetni pristojni organ države odpreme predloži novo prijavo, se ne zahteva nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje.

5. Še zlasti v primerih, kadar se odgovornosti za nezakonito pošiljko ne more pripisati bodisi prijavitelju bodisi prejemniku, zadevni pristojni organi sodelujejo za zagotovitev, da se zadevni odpadki odstranijo ali predelavo.

6. V primerih vmesne predelave ali odstranjevanja iz člena 6(6), kadar se odkrije nezakonita pošiljka po tem, ko je bil postopek vmesne predelave ali odstranjevanja dokončan, subsidiarna obveznost države odpreme, da prevzame odpadke nazaj ali poskrbi za alternativno predelavo, preneha, ko objekt izda potrdilo iz člena 15(d).

Če objekt izda potrdilo o odstranjevanju ali predelava tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata odstavek 3 in člen 25(2).

7. Kadar se v država članici odkrijejo odpadki iz nezakonite pošiljke, je pristojni organ s pristojnostjo za območje, na katerem so bili odkriti odpadki, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve, nevmesnega odstranjevanja ali predelave na alternativni način.

8. Določbe členov 34 in 36 se ne uporabljajo v primerih, ko se nezakonite pošiljke vrnejo v državo odpreme in je zadevna država odpreme država, za katero veljajo prepovedi iz omenjenih členov.

9. V primeru nezakonite pošiljke, kot je opredeljeno v točki 35(g) člena 2, veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti iz tega člena, kot za prijavitelja.

10. Ta člen ne posega v predpise Skupnosti in nacionalne predpise o odgovornosti.

Člen 25

Stroški prevzema odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita

1. Stroški, ki nastanejo zaradi prevzema odpadkov iz nezakonite pošiljke nazaj, vključno s stroški prevoza, odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(2) in stroški skladiščenja na podlagi člena 24(7) od dneva, ko je pristojni organ države odpreme izvedel, da je pošiljka nezakonita, se zaračunajo:

a)	dejanskemu prijavitelju, kakor je določen v skladu z razvrstitvijo iz točke 15 člena 2, ali če ni bila predložena prijava,

b)	zakonitemu prijavitelju ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo,

c)	pristojnemu organu države odpreme.

2. Stroški, ki nastanejo zaradi odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(3), vključno s stroški morebitnega prevoza in skladiščenja na podlagi člena 24(7), se zaračunajo:

a)	prejemniku ali, če je to neizvedljivo,

b)	pristojnemu organu ciljne države.

3. Stroški, ki nastanejo zaradi odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(5), vključno s stroški morebitnega prevoza in skladiščenja na podlagi člena 24(7), se zaračunajo:

a)	prijavitelju, kakor je določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2, in/ali prejemniku, odvisno od odločitve udeleženih pristojnih organov ali, če je to neizvedljivo,

b)	drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo,

c)	pristojnim organom države odpreme in ciljne države.

4. V primeru nezakonite pošiljke, kot je opredeljena v točki 35(g) člena 2, veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti, ki so določene v tem členu, kot za prijavitelja.

5. Ta člen ne posega v predpise Skupnosti in nacionalne predpise o odgovornosti.

Poglavje 5

Splošne upravne določbe

Člen 26

Oblika sporočanja

1. Informacije in dokumenti, navedeni spodaj, se lahko predložijo po pošti:

a)	prijava predvidene pošiljke v skladu s členoma 4 in 13;

b)	zahtevek za informacije in dokumentacijo v skladu s členi 4, 7 in 8;

c)	predložitev informacij in dokumentacije v skladu s členi 4, 7 in 8;

d)	pisno soglasje s prijavljeno pošiljko v skladu s členom 9;

e)	pogoji za pošiljko v skladu s členom 10;

f)	ugovori k pošiljki v skladu s členoma 11 in 12;

g)	informacije o odločitvah za izdajo predhodnih soglasij določenim objektom za predelavo v skladu s členom 14(3);

h)	pisno potrdilo o prejemu odpadkov v skladu s členoma 15 in 16;

i)	potrdilo o predelavi ali odstranjevanju odpadkov v skladu s členoma 15 in 16;

j)	predhodne informacije o dejanskem začetku pošiljanja v skladu s členom 16;

k)	informacije o spremembah pošiljk po izdanem soglasju v skladu s členom 17;

1)	pisna soglasja in transportni dokumenti, ki se pošljejo v skladu z Naslovi IV, V in VI.

2. Glede na dogovor med zadevnimi pristojnimi organi in prijaviteljem se dokumenti iz odstavka 1 lahko predložijo na drug način, z uporabo enega od naslednjih načinov sporočanja:

a)	po faksu; ali

b)	po faksu in nato še po pošti; ali

c)	z elektronsko pošto z digitalnim podpisom. V tem primeru se vse potrebne žige ali podpise nadomesti z digitalnim podpisom;

d)	z elektronsko pošto brez digitalnega podpisa in nato še po pošti.

3. Dokumenti, ki spremljajo vsak prevoz v skladu s členoma 16(c) in 18, so lahko v elektronski obliki z digitalnimi podpisi, če se jih lahko prebere kadar koli med prevozom in je to sprejemljivo za zadevne pristojne organe.

4. Glede na dogovor med zadevnimi pristojnimi organi in prijaviteljem se lahko informacije in dokumenti iz odstavka 1 predložijo in izmenjajo prek elektronske izmenjave podatkov z elektronskim podpisom ali elektronsko overitvijo v skladu z Direktivo 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronske podpise (20) ali primerljivim sistemom elektronske overitve, ki zagotavlja enako raven varnosti. V takih primerih se lahko vzpostavi organizacijska ureditev v zvezi s pretokom elektronske izmenjave podatkov.

Člen 27

Jezik

1. Vse prijave, informacije, dokumentacija ali druga obvestila, predložena v skladu z določbami tega naslova, se dostavijo v jeziku, ki je sprejemljiv za zadevne pristojne organe.

2. Prijavitelj na zahtevo zadevnih pristojnih organov poskrbi za overjen prevod v njim sprejemljivem jeziku.

Člen 28

Nezmožnost dogovora o uvrstitvi

1. Če se pristojni organ države odpreme in ciljne države ne moreta dogovoriti o uvrstitvi, ki je povezana z razlikovanjem ali je nekaj odpadek ali ni odpadek, se zadeva obravnava, kot da bi šlo za odpadke. To ne posega v pravico ciljne države, da po prispetju poslanih snovi z njimi ravna v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, kadar je ta v skladu s pravom Skupnosti ali mednarodnim pravom.

2. Če se pristojni organi države odpreme in ciljne države ne morejo dogovoriti o uvrstitvi prijavljenih odpadkov v Prilogo III, IIIA, IIIB ali IV, se šteje, da so odpadki uvrščeni v Prilogo IV

3. Če se pristojni organi državi odpreme in ciljne državi ne morejo dogovoriti ali se prijavljeni postopek obdelave uvrsti kot odstranjevanje ali predelava, se uporabljajo določbe o odstranjevanju.

4. Odstavki 1 do 3 se uporabljajo samo za namene te uredbe in ne posegajo v pravice zainteresiranih strank, da pred sodiščem rešijo vse spore, povezane s temi vprašanji.

Člen 29

Upravni stroški

Prijavitelju se lahko zaračunajo ustrezni in sorazmerni upravni stroški za izvajanje postopkov prijave in nadzora ter običajni stroški ustreznih analiz in pregledov.

Člen 30

Obmejni sporazumi

1. V izjemnih primerih in če posebne geografske ali demografske razmere to upravičujejo, lahko državi članice sklenejo dvostranske sporazume, s katerimi se olajša postopek prijavljanja za pošiljke določenih odpadkov v zvezi s pošiljkami preko meja v najbližji ustrezni objekt, ki je na obmejnem območju med dvema zadevnima državama članicama.

2. Taki dvostranski sporazumi se lahko tudi sklenejo, kadar se odpadki pošiljajo iz in obdelujejo v državi odpreme, vendar so v tranzitu čez drugo državo članico.

3. Države članice lahko sklenejo takšne sporazume tudi z državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

4. Komisija je uradno obveščena o takih sporazumih še preden začnejo veljati.

Poglavje 6

Pošiljke v Skupnosti s tranzitom prek tretjih držav

Člen 31

Pošiljke, ki so namenjene odstranjevanju

Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti s tranzitom prek ene ali več tretjih držav in so namenjene odstranjevanju, pristojni organ državi odpreme poleg določb tega naslova pri pristojnem organu v tretjih državah poizve, ali želi poslati svoje pisno soglasje s predvideno pošiljko:

a)	če gre za pogodbenice Baselske konvencije, v 60 dneh, razen če se je v skladu z določbami te konvencije odrekla tej pravici, ali

b)	če gre za države, ki niso pogodbenice Baselske konvencije, v roku o katerem so se dogovorili pristojni organi.

Člen 32

Pošiljke odpadkov, ki so namenjene predelavi

1. Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti s tranzitom prek ene ali več tretjih držav, za katere se ne uporablja Sklep OECD, in so odpadki namenjene predelavi, se uporablja člen 31.

2. Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti, vključno s pošiljanjem med kraji v isti državi članici, s tranzitom prek ene ali več tretjih držav, za katere se uporablja Sklep OECD, in so odpadki namenjeni predelavi, se lahko da tiho soglasje iz člena 9> in če ni bil vložen noben ugovor ali če niso bili določeni nobeni pogoji, se lahko pošiljanje začne 30 dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8.

NASLOV III

POŠILJKE IZKLJUČNO V DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 33

Uporaba te uredbe za pošiljke izključno v državah članicah

1. Države članice vzpostavijo ustrezen sistem za nadzorovanje in kontrolo pošiljk odpadkov, ki so izključno v njihovi pristojnosti. Ta sistem upošteva potrebo po skladnosti s sistemom Skupnosti, vzpostavljenim z Naslovi II in VII.

2. Države članice obvestijo Komisijo o svojem sistemu za nadzorovanje in kontrolo pošiljk odpadkov. Komisija o tem obvesti druge države članice.

3. Države članice lahko v okviru svoje pristojnosti uporabijo sistem iz naslovov II in VII.

NASLOV IV

IZVOZ IZ SKUPNOSTI V TRETJE DRŽAVE

Poglavje 1

Izvoz odpadkov za odstranjevanje

Člen 34

Prepoved izvoza, razen v države članice EFTE

1. Izvoz odpadkov za odstranjevanje iz Skupnosti je prepovedan.

2. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za izvoz odpadkov, namenjenih za odstranjevanje v državah članicah EFTE, ki so tudi pogodbenice Baselske konvencije.

3. Vendar je tudi izvoz odpadkov za odstranjevanje v državo članico EFTE, ki je pogodbenica Baselske konvencije, prepovedan:

a)	kadar je država članica EFTE prepovedala uvoz takih odpadkov ali

b)	če ima pristojni organ države odpreme razlog za domnevo, da se v zadevni ciljni državi z odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49.

4. Ta določba ne vpliva na obveznosti iz členov 22 in 24, da se odpadki prevzamejo nazaj.

Člen 35

Postopki pri izvozu v države članice EFTE

1. Kadar se odpadki izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni odstranjevanju v državah članicah EFTE, ki so pogodbenice Baselske konvencije, se smiselno uporabljajo določbe Naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.

2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

pristojni organ države tranzita zunaj Skupnosti ima, po datumu, ko je bila poslana potrditev prejema prijave, na voljo 60 dni, v katerih lahko zahteva dodatne informacije o prijavljeni pošiljki ali da, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije, da tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih;

pristojni organ države odpreme v Skupnosti sprejme odločitev o soglasju s pošiljko, kot je navedeno v členu 9> šele potem, ko prejme pisno soglasje od pristojnega organa ciljne države in, če je primerno, tiho ali pisno soglasje pristojnega organa države tranzita zunaj Skupnosti, in ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa države tranzita. Pristojni organ države odpreme lahko sprejme odločitev pred iztekom roka 61-ih dni, če ima pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov.

3. Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:

a)	pristojni organ države tranzita v Skupnosti potrdi prejem prijave prijavitelju;

b)	pristojni organi države odpreme in, če je primerno, države tranzita v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svoje odločitve o soglasju s pošiljko carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti;

c)	prevoznik dostavi izvod transportnega dokumenta carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti;

d)	takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, iz katere je razvidno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu države odpreme v Skupnosti;

e)	če pristojni organ države odpreme v Skupnosti v 42 dneh od dne, ko so odpadki zapustili Skupnost, od objekta ne prejme informacij o prejemu odpadkov, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države; in

pogodba iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5 določa:

(i)	če objekt izda nepravilno potrdilo o odstranjevanju, zaradi katerega se sprosti finančna garancija, prejemnik nosi stroške, povezane z dolžnostjo vrnitve odpadkov na območje pristojnosti pristojnega organa države odpreme in njihovega odstranjevanja na alternativen in okolju varen način;

(ii)	objekt pošlje v treh dneh od prejema odpadkov za odstranjevanje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom podpisane izvode izpolnjenega transportnega dokumenta, razen potrdila o odstranjevanju iz podtočke (iii); in

(iii)

objekt takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po koncu odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto od prejema odpadkov na svojo odgovornost potrdi, da je odstranjevanje bilo dokončano, in pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom.

4. Pošiljanje se lahko začne samo, če:

a)	je prijavitelj prejel pisna soglasja pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države zunaj Skupnosti ter če so izpolnjeni postavljeni pogoji;

b)	je sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom ter učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in členu 5;

c)	je vzpostavljena finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, ki učinkuje, kot se zahteva v točki 5 člena 4 in členu 6;

d)	je zagotovljeno okolju varno ravnanje v skladu s členom 49.

5. Kadar se odpadki izvažajo, morajo biti namenjeni odstranjevanju v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

6. Če carinski urad izvoza ali carinski urad izstopa iz Skupnosti odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:

a)	nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme v Skupnosti in

b)	zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke.

Poglavje 2

Izvoz odpadkov za predelavo

Oddelek 1

Izvoz v države, za katere se ne uporablja Sklep OECD

Člen 36

Prepoved izvoza

1. Prepoved izvoza iz Skupnosti naslednjih odpadkov, ki so namenjeni predelavi v državah, za katere se ne uporablja Sklep OECD, velja za:

a)	odpadke, navedene kot nevarne v Prilogi V

b)	odpadke, navedene v Prilogi V, del 3;

c)	nevarne odpadke, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V

d)	mešanice nevarnih odpadkov in mešanice nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V

e)	odpadke, ki jih je ciljna država prijavila kot nevarne v skladu s členom 3 Baselske konvencije;

f)	odpadke, katerih uvoz je ciljna država prepovedala; ali

g)	odpadke, za katere ima pristojni organ države odpreme razlog za domnevo, da se v zadevni ciljni državi z odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49.

2. Ta določba ne vpliva na obveznosti iz členov 22 in 24, da se odpadki prevzamejo nazaj.

3. Države članice lahko v izjemnih primerih sprejmejo predpise, s katerimi določijo, da so na podlagi dokazil na osnovi dokumentov, ki jih prijavitelj predloži na ustrezen način, določeni nevarni odpadki, navedeni v Prilogi V, izvzeti iz prepovedi izvažanja, če ne kažejo nobene od lastnosti navedbe v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS, pri tem pa je potrebno, kar zadeva lastnosti H3 do H8, H10 in Hll, kakor so opredeljene v omenjeni prilogi, upoštevati mejne vrednosti, določene v Odločbi Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS, o nevarnih odpadkih (21).

4. Dejstvo, da odpadki niso navedeni kot nevarni v Prilogi V ali da so navedeni v Prilogi V, del 1, seznam B, ne izključuje možnosti, da se v izjemnih primerih taki odpadki opredelijo kot nevarni in zato zanje velja prepoved izvažanja, in sicer če kažejo katero koli od lastnosti, navedenih v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS, pri čemer je potrebno, kar zadeva lastnosti H3 do H8, H10 in H11, kakor so opredeljene v omenjeni prilogi, upoštevati mejne vrednosti, ki so določene v Odločbi Komisije 2000/532/ES, kot je predvideno v drugi alinei člena 1(4) Direktive 91/689/EGS, in v uvodnem odstavku Priloge III k tej uredbi.

5. V primerih iz odstavkov 3 in 4 zadevna država članica obvesti predvideno ciljno državo še pred sprejetjem odločitve. Države članice o takih primerih uradno obvestijo Komisijo pred koncem vsakega koledarskega leta. Komisija te informacije posreduje vsem državam članicam in sekretariatu Baselske konvencije. Na podlagi predloženih informacij lahko Komisija poda pripombe in, če je primerno, prilagodi Prilogo V v skladu s členom 58.

Člen 37

Postopki pri izvozu odpadkov, navedenih v Prilogi III ali IIIA

1. Komisija v primeru odpadkov, ki so navedeni v Prilogi III ali IIIA in katerih izvoz ni prepovedan v skladu s členom 36, v 20 dneh po začetku veljavnosti te uredbe pošlje pisno zahtevo vsaki državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD, da:

i)	pisno potrdi, da se odpadki lahko izvozijo iz Skupnosti za predelavo v tej državi, in

ii)	navede, kateri kontrolni postopek, če sploh, se bo uporabil v ciljni državi.

Vsaka država, za katero se ne uporablja Sklep OECD, ima na voljo naslednje možnosti:

a)	prepoved, ali

b)	postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu s členom 35, ali

c)	nobene kontrole v ciljni državi.

2. Komisija, pred dnevom začetka uporabe te uredbe in ob upoštevanju vseh odgovorov, ki jih je prejela v skladu z odstavkom 1, sprejme uredbo in obvesti odbor, vzpostavljen v skladu s členom 18 Direktive 75/442/EGS.

Če država ni izdala potrdila iz odstavka 1 ali če z državo iz kakršnega koli razloga ni bil vzpostavljen stik, se uporablja odstavek 1(b).

Komisija redno posodablja sprejeto uredbo.

3. Če država v svojem odgovoru navede, da določene pošiljke odpadkov niso predmet nikakršne kontrole, se za take pošiljke smiselno uporablja člen 18.

4. Odpadki so, kadar se izvažajo, namenjeni postopkom predelave v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

5. Pri pošiljkah odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, ali pošiljk mešanic odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko niti v Prilogi III niti IIIA, ali pošiljk odpadkov, uvrščenih v Prilogo IIIB, in če Izvoz v skladu s členom 36 ni prepovedan, se uporablja odstavek 1(b) tega člena.

Oddelek 2

Izvoz v države, za katere se uporablja Sklep OECD

Člen 38

Izvoz odpadkov iz Prilog III, IIIA, IIIB, IV in IVA

1. Kadar se odpadki, uvrščeni v Prilogah III, IIIA, IIIB, IV in IVA, ali odpadki, ki niso uvrščeni, ali mešanice odpadkov, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IV ali IVA, izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni predelavi v državah, za katere se uporablja Sklep OECD, s tranzitom ali brez tranzita skozi države, za katere se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe iz Naslova II, s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2, 3 in 5.

2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

a)	za mešanice odpadkov iz Priloge IIIA, namenjene vmesnemu postopku, velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, če bo vsak naslednji postopek vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja potekal v državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD;

b)	za odpadke iz Priloge IIIB velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja;

c)	soglasje, kot se zahteva v skladu s členom 9> lahko pristojni organ ciljne države zunaj Skupnosti da v obliki tihega soglasja.

3. Pri izvozu odpadkov iz Prilog IV in IVA se uporabljajo naslednje dodatne določbe:

a)	pristojni organi države odpreme in, kadar je primerno, tranzitne države v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svoje odločitve o soglasju s pošiljko carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti;

b)	izvod transportnega dokumenta prevoznik dostavi carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti;

c)	takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu države odpreme v Skupnosti;

d)	če pristojni organ države odpreme v 42 dneh od dne, ko so odpadki zapustili Skupnost, od objekta ni dobil informacij o prejemu odpadkov, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države; in

pogodba iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5 določa, da:

i)	kadar objekt izda nepravilno potrdilo o odstranjevanju, zaradi katerega se sprosti finančna garancija, prejemnik nosi stroške, povezane z dolžnostjo vrnitve odpadkov na območje pristojnosti pristojnega organa države odpreme in njihovega odstranjevanja na alternativen in okolju varen način;

ii)	objekt pošlje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom v treh dneh po prejemu odpadkov za predelavo podpisane izvode izpolnjenega transportnega dokumenta, razen potrdila o odstranjevanju iz podtočke (iii); in

iii)

objekt takoj ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po koncu odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto od prejema odpadkov, na lastno odgovornost potrdi da je odstranjevanje bilo dokončano in pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom.

4. Pošiljanje se lahko začne samo, če:

a)	je prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države ali če sta pristojna organa ciljne države in države tranzita zunaj Skupnosti dala tiho soglasje ali se o njem lahko domneva, ter če so izpolnjeni postavljeni pogoji;

b)	so upoštevane določbe člena 35(4)(b), (c) in (d).

5. Če je Izvoz, kakor je opisan v odstavku 1, odpadkov iz Priloge IV in IV A v tranzitu čez neko državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, se uporabljajo naslednje prilagoditve:

pristojni organ države tranzita, za katerega se ne uporablja Sklep OECD, ima po datumu, ko je bila poslana potrditev prejema prijave, na voljo 60 dni, v katerih lahko zahteva dodatne informacije o prijavljeni pošiljki, da zagotovi tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih, v kolikor se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije; in

pristojni organ države odpreme v Skupnosti sprejme odločitev o soglasju s pošiljko, kot je navedeno v členu 9, šele potem, ko je prejel pisno ali tiho soglasje pristojnega organa tranzitne države, za katero se ne uporablja Sklep OECD, in ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa države tranzita. Pristojni organ države odpreme lahko svojo odločitev sprejme pred iztekom roka 61-ih dni, če ima pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov.

6. Odpadki so, kadar se izvažajo, namenjeni postopkom predelave v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

7. Če carinski urad izvoza ali carinski urad izstopa iz Skupnosti odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:

a)	nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme v Skupnosti in

b)	zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je odpadke zadržal.

Poglavje 3

Splošne določbe

Člen 39

Izvoz na Antarktiko

Izvoz odpadkov iz Skupnosti na Antarktiko je prepovedan.

Člen 40

Izvoz v čezmorske države ali ozemlja

1. Izvoz odpadkov iz Skupnosti, ki so namenjeni odstranjevanju v čezmorskih državah ali ozemljih, je prepovedan.

2. Za izvoz odpadkov, ki so namenjeni predelavi v čezmorskih državah ali ozemljih, se smiselno uporablja prepoved iz člena 36.

3. Za izvoz odpadkov, ki so namenjeni predelavi v čezmorskih državah ali ozemljih, za katerega se ne uporablja prepoved iz odstavka 2, se smiselno uporabljajo določbe Naslova II.

NASLOV V

UVOZ V SKUPNOST IZ TRETJIH DRŽAV

Poglavje 1

Uvoz odpadkov za odstranjevanje

Člen 41

Prepoved uvoza, razen iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah

1. Uvoz v Skupnost odpadkov za odstranjevanje je prepovedan, razen uvoza iz:

a)	držav pogodbenic Baselske konvencije; ali

b)	drugih držav, s katerimi ima Skupnost, ali Skupnost in njene države članice, sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije; ali

c)	drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2;

d)	drugih območij, če se zaradi izjemnih primerov, kot so krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojna, ni mogoče skleniti dvostranskih sporazumov ali dogovorov v skladu s točkama (b) in (c) ali če pristojni organ v ciljni državi ni bil imenovan ali ne more delovati.

2. Izjemoma lahko posamezne države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za odstranjevanje določenih odpadkov v teh državah članicah, če se v državi odpreme s takimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49.

Ti sporazumi in dogovori so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije.

Ti sporazumi in dogovori zagotavljajo, da se bodo postopki odstranjevanja izvajali v pooblaščenem objektu in so v skladu z zahtevami za okolju varno ravnanje.

Ti sporazumi in dogovori tudi zagotavljajo, da so odpadki proizvedeni v državi odpreme in da se odstranjevanje izvede izključno v tisti državi članici, ki je sklenila sporazum ali dogovor.

Komisijo se uradno obvesti o takih sporazumih in dogovorih še pred njihovo sklenitvijo. Vendar se lahko v izrednih razmerah Komisijo uradno obvesti o teh sporazumih in dogovorih tudi v enem mesecu po njihovi sklenitvi.

3. Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1(b) in (c), temeljijo na postopkovnih zahtevah iz člena 42.

4. Od držav iz odstavka 1(a), (b) in (c) se zahteva, da pristojnemu organu ciljne države članice predhodno predložijo primerno obrazložen zahtevek z utemeljitvijo, da nimajo tehničnih zmogljivosti in potrebnih objektov za odstranjevanje odpadkov, ter da jih ne morejo pridobiti pod razumnimi pogoji, ter odpadkov odstraniti na okolju varen način.

Člen 42

Postopkovne zahteve za uvoz iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah

1. Kadar se odpadki izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni odstranjevanju v državah članicah EFTE, ki so pogodbenice Baselske konvencije, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.

2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

b)	za primere iz člena 41(1)(d), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojne, se ne zahteva soglasje pristojnih organov države odpreme.

3. Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:

a)	pristojni organ tranzitne države v Skupnosti potrdi prejem prijave prijavitelju, z izvodi za zadevne pristojne organe;

b)	pristojni organi ciljne države in, kadar je primerno, države tranzita v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko carinskemu uradu vstopa v Skupnost;

c)	izvod transportnega dokumenta prevoznik dostavi carinskemu uradu vstopa v Skupnost; in

d)	po koncu potrebnih carinskih formalnosti carinski urad vstopa v Skupnost pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnim organom ciljne države in tranzitne države v Skupnosti.

4. Pošiljanje se lahko začne samo, če je:

a)	prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, če je ustrezno, tranzitne države, in če so izpolnjeni postavljeni pogoji;

b)	sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom ter učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in člena 5;

c)	vzpostavljena pravno zavezujoča finančna garancija ali enakovredno zavarovanje in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in člena 6; in

d)	zagotovljeno okolju varno ravnanje, kot se zahteva v členu 49.

5. Če carinski urad vstopa v Skupnost odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti svoj pristojni organ države carinskega urada, ki:

a)	o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države v Skupnosti, ki obvesti pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti, in

b)	zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke.

Poglavje 2

Uvoz odpadkov za predelavo

Člen 43

Prepoved uvoza, razen iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, ali držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah

1. Uvoz v Skupnost odpadkov za predelavo je prepovedan, razen uvoza iz:

a)	držav, za katere se uporablja Sklep OECD; ali

b)	drugih držav, ki so pogodbenice Baselske konvencije; ali

c)	drugih držav, s katerimi ima Skupnost, ali Skupnost in njene države članice, sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije; ali

d)	drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2; ali

e)	drugih območij, kadar se zaradi izjemnih primerov, kot so krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojna, ne morejo skleniti dvostranski sporazumi ali dogovori v skladu s točkama (b) ali (c) ali kadar pristojni organ v državi odpreme ni bil imenovan ali ne more delovati.

2. Izjemoma lahko posamezne države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za predelavo določenih odpadkov, kadar se v državi odpreme s takimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kakor to določa člen 49.

V takih primerih se uporablja člen 41(2).

3. Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1(c) in (d), temeljijo, kolikor je to ustrezno, na postopkovnih zahtevah iz člena 42.

Člen 44

Postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah

1. Kadar se odpadki namenjeni predelavi uvažajo v Skupnost iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.

2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

a)	soglasje, kot se zahteva v skladu s členom 9, lahko pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti da v obliki tihega soglasja;

b)	prijavitelj lahko predloži predhodno pisno prijavo v skladu s členom 4; in

c)	za primere iz člena 43(1)(e), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje in ohranjanje miru ali vojne razmere, se ne zahteva soglasje pristojnih organov države odpreme.

3. Dodatno se upoštevajo določbe člena 42(3)(b), (c) in (d).

4. Pošiljanje se lahko začne, samo če:

a)	je prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države ali če je pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti dal tiho soglasje ali se o tem lahko domneva in če so izpolnjeni postavljeni pogoji;

b)	je sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in členu 5;

c)	je vzpostavljena finančna garancija ali enakovredno zavarovanje in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in členu 6; in

d)	je zagotovljeno okolju varno ravnanje v skladu s členom 49.

5. Če carinski urad vstopa v Skupnost odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:

a)	o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države v Skupnosti, ki obvesti pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti; in

b)	zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke.

Člen 45

Postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se ne uporablja Sklep OECD, držav pogodbenic Baselske konvencije ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah

Kadar se odpadki namenjeni predelavi uvažajo v Skupnost:

a)	iz države, za katero se ne uporablja Sklep OECD ali

b)	skozi vsako državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD in ki je tudi pogodbenica Baselske konvencije,

se smiselno uporabljajo določbe člena 42.

Poglavje 3

Splošne določbe

Člen 46

Uvoz iz čezmorskih držav ali ozemelj

1. Kadar se v Skupnost uvažajo odpadki iz čezmorskih držav ali ozemelj, se smiselno uporablja Naslov II.

2. Ena ali več čezmorskih držav in ozemelj in država članica, s katero so povezane, lahko uporabljajo nacionalne postopke za pošiljke iz čezmorskih držav in ozemelj v to državo članico.

3. Države članice, ki uporabljajo odstavek 2, uradno obvestijo Komisijo o uporabljenih nacionalnih postopkih.

NASLOV VI

TRANZIT SKOZI SKUPNOST IZ IN V TRETJE DRŽAVE

Poglavje 1

Tranzit odpadkov za odstranjevanje

Člen 47

Tranzit odpadkov, namenjenih odstranjevanju, skozi Skupnost

Kadar se odpadki, namenjeni odstranjevanju, pošiljajo skozi državo članico iz tretjih držav in v tretje države, se smiselno uporablja člen 42 z naslednjimi prilagoditvami in dodatki:

a)	prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Skupnosti pošljeta, kadar je primerno, ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko, ali, če sta dala tiho soglasje, izvod potrdila v skladu s členom 42(3) (a) carinskima uradoma vstopa v Skupnost oziroma izstopa iz nje; in

b)	takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje potrjen in ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnim organom tranzitne države v Skupnosti.

Poglavje 2

Tranzit odpadkov za predelavo

Člen 48

Tranzit odpadkov, namenjenih predelavi, skozi Skupnost

1. Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države in v državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, se smiselno uporablja člen 47.

2. Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države in v državo, za katero se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporablja člen 44 s spodaj navedenimi prilagoditvami in dodatki:

a)	prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Skupnosti pošljeta, kadar je primerno, ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko, ali, če sta dala tiho soglasje, izvod potrdila v skladu s členom 42(3)(a) ustreznima carinskima uradoma vstopa v Skupnost in izstopa iz Skupnosti; in

b)	takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje potrjen in ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu /pristojnim organom tranzitne države v Skupnosti.

3. Kadar se odpadki, ki so namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države, za katero se ne uporablja Sklep OECD, v državo, za katero se uporablja Sklep OECD, ali obratno, se uporablja odstavek 1 v zvezi z državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, odstavek 2 pa se uporablja v zvezi z državo, za katero se uporablja Sklep OECD.

NASLOV VII

DRUGE DOLOČBE

Poglavje 1

Dodatne obveznosti

Člen 49

Okolju varno ravnanje

1. Povzročitelj odpadkov, prijavitelj in druga podjetja, vključena v pošiljanje odpadkov in~ali njihove predelave ali odstranjevanja, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se z odpadki, ki jih pošiljajo, ravna brez ogrožanja zdravja ljudi in na okolju varen način med celotnim obdobjem pošiljanja in med njihovo predelavo in odstranjevanjem. Zlasti ko pošiljanje poteka v Skupnosti, se upoštevajo zahteve člena 4 Direktive 75/442/EGS in druge zakonodaje Skupnosti o odpadkih.

2. Pri izvozu iz Skupnosti pristojni organ države odpreme v Skupnosti:

a)	zahteva in si prizadeva zagotoviti, da se z vsemi odpadki, ki se izvažajo, ravna na okolju varen način med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno s predelavo, kot je navedeno v členih 36 in 38, ali z odstranjevanjem, kot je navedeno v členu 34, v tretjo ciljno državo;

b)	prepove izvoz odpadkov v tretje države, če ima razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo v skladu z zahtevami iz točke (a).

Okolju varno ravnanje se lahko v zvezi z zadevnimi postopki odstranjevanja ali predelave odpadkov med drugim domneva, če prijavitelj ali pristojni organ v ciljni državi lahko dokaže, da bo objekt, ki je prejemnik odpadkov, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in okolja, ki so na splošno enakovredni standardom iz zakonodaje Skupnosti.

Vendar pa ta domneva nima vpliva celostno oceno okolju varnega ravnanja med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v tretji ciljni državi.

Za namene pokazatelja okolju varnega ravnanja se lahko upoštevajo smernice iz Priloge VIII.

3. Pri uvozu v Skupnost pristojni organ ciljne države v Skupnosti:

zahteva in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se z vsemi odpadki, ki se pošiljajo na ozemlje njegove pristojnosti, ravna brez ogrožanja zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju, ter v skladu s členom 4 Direktive 75/442/EGS in drugo zakonodajo Skupnosti o odpadkih med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno z njihovim odstranjevanjem ali predelavo v ciljni državi;

b)	prepove uvažanje odpadkov iz tretjih držav, če ima razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo v skladu z zahtevami iz točke (a).

Člen 50

Izvrševanje v državah članicah

1. Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršujejo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji nacionalni zakonodaje v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem nezakonitih pošiljk in o kaznih za take pošiljke.

2. Države članice z ukrepi za izvrševanje te uredbe med drugim predvidijo inšpekcijske preglede objektov in podjetij v skladu s členom 13 Direktive 75/442/EGS ter preverjanja po naključnem izboru pošiljk odpadkov ali z njimi povezane predelave ali odstranjevanja.

3. Pregledi pošiljk se lahko opravijo zlasti:

a)	na kraju izvora, in sicer pri povzročitelju, imetniku ali prijavitelju;

b)	na ciljnem kraju, in sicer pri prejemniku ali objektu ;

c)	na mejah Skupnosti; in/ali

d)	med pošiljanjem znotraj Skupnosti.

4. Pregledi pošiljk vključujejo pregled dokumentacije, potrditev istovetnosti in, kadar je to primerno, fizično kontrolo odpadkov.

5. Države članice dvostransko ali večstransko medsebojno sodelujejo , da bi tako olajšale preprečevanje in odkrivanje nezakonitih pošiljk.

Države članice določijo stalno osebje, odgovorno za takšno sodelovanje, in glavne točke za fizično preverjanje. Te informacije posredujejo Komisiji, ki bo sestavila seznam in ga posredovala informatorjem, omenjenim v členu 54.

6. Na zahtevo druge države članice lahko država članica sprejme izvršilne ukrepe zoper osebe, ki se nahajajo v tej državi članici in za katere se sumi, da so udeležene pri nezakonitem pošiljanju odpadkov.

Člen 51

Poročanje držav članic

1. Pred koncem vsakega koledarskega leta vsaka država članica pošlje Komisiji izvod poročila za predhodno koledarsko leto, ki ga je v skladu s členom 13(3) Baselske konvencije pripravila in predložila sekretariatu omenjene konvencije.

2. Pred koncem vsakega koledarskega leta države članice pripravijo tudi poročilo za predhodno leto na podlagi dodatnega vprašalnika za poročilo iz Priloge IX in ga pošljejo Komisiji.

3. Poročila, ki jih pripravijo države članice v skladu z odstavkoma 1 in 2, se predložijo Komisiji v elektronski obliki.

4. Komisija na podlagi teh poročil vsaka tri leta pripravi poročilo o izvajanju te uredbe s strani Skupnosti in njenih držav članic.

Člen 52

Mednarodno sodelovanje

Države članice, kadar je primerno in potrebno skupaj s Komisijo, sodelujejo z drugimi pogodbenicami Baselske konvencije in meddržavnimi organizacijami, med drugim z izmenjavo in/ali delitvijo informacij, spodbujanjem okolju varnih tehnologij in pripravo ustreznih kodeksov dobre prakse.

Člen 53

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Vsaka država članica imenuje samo en pristojni organ tranzita.

Člen 54

Imenovanje informatorjev

Države članice in Komisija vsaka posebej imenujejo enega ali več informatorjev, pristojnih za obveščanje ali svetovanje osebam ali podjetjem, ki povprašujejo po informacijah. Informator Komisije pošlje informatorjem držav članic vsa vprašanja, ki so mu bila zastavljena in so povezana z državo članico, in obratno.

Člen 55

Določitev posebnih carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje

Države članice lahko določijo posebne carinske urade vstopa v Skupnost in izstopa iz nje za pošiljke odpadkov, ki vstopajo v Skupnost in jo zapuščajo. Če se države članice odločijo določiti take carinske urade, se za nobeno pošiljko odpadkov, ki vstopajo v Skupnost ali jo zapuščajo, ne dovoli uporaba nobenega drugega mejnega prehoda v državi članici.

Člen 56

Uradno obveščanje in informacije o imenovanjih

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanjih:

a)	pristojnih organov v skladu s členom 53;

b)	informatorjev v skladu s členom 54; in

c)	kadar je ustrezno, carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje v skladu s členom 55.

2. V zvezi s temi imenovanji države članice Komisijo uradno obvestijo o naslednjih informacijah:

a)	imenu(-ih);

b)	naslovu(-ih);

c)	naslovu(-ih) elektronske pošte;

d)	telefonski(-h) številki(-ah);

e)	številki(-ah) faksa; in

f)	jezikih, sprejemljivih za pristojne organe.

3. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah teh informacij.

4. Informacije in vse spremembe informacij se predložijo Komisiji v elektronski in papirni obliki, če se to zahteva.

5. Komisija na svoji spletni strani objavi sezname imenovanih pristojnih organov, informatorjev in carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje in te sezname ustrezno posodablja.

Poglavje 2

Druge določbe

Člen 57

Sestanki informatorjev

Komisija, če države članice to zahtevajo ali če je drugače primerno, periodično sklicuje sestanke informatorjev, da skupaj z njimi obravnava vprašanja, ki se pojavljajo pri izvajanju te uredbe. Na te sestanke ali dele sestankov so povabljene tudi zadevne interesne skupine, če se vse države članice in Komisija sporazumejo, da je to ustrezno.

Člen 58

Spremembe prilog

1. Komisija lahko priloge spremeni z uredbami in v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS, zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka. Poleg tega:

(a)

se Priloge I, II, III, IIIA, IV in V spremenijo tako, da se upoštevajo Spremembe, dogovorjene na podlagi Baselski konvencije in Sklepa OECD; hkrati se Priloga I C o posebnih navodilih za izpolnjevanje prijavnih in transportnih dokumentov, dopolni najpozneje do dnevu. začetka uporabe te uredbe ob upoštevanju navodil OECD;

(b)	neuvrščene odpadki se lahko začasno doda Prilogam IIIB, IV ali V, dokler ni odločitve o njihovi vključitvi v ustrezne priloge k Baselski konvencije ali Sklepu OECD;

(c)

po predloženem zahtevku države članice, se lahko mešanice dveh ali več odpadkov, ki so navedene v Prilogi III, začasno vključi v Prilogo IIIA v primerih iz člena 3(2), dokler ni odločitve o njihovi vključitvi v ustrezne priloge k Baselski konvencije ali Sklepu OECD. Začetne klasifikacijske številke, ki se bodo vključile v Prilogo IIIA se vstavijo, če je to izvedljivo, do dnevu. začetka uporabe te uredbe in najpozneje šest mesecev po tem dnevu. Priloga IIIA lahko vključuje določbo, da se ena ali več v njej navedenih klasifikacijskih številk ne uporablja za izvoz v države, za katere se ne uporablja Sklep OECD;

(d)	določijo se izjemni primeri iz člena 3(3) in, kadar je to potrebno, se taki odpadki dodajo Prilogama IVA in V ter črtajo iz Priloge III;

(e)	Priloga V se spremeni tako, da odraža dogovorjene Spremembe seznama nevarnih odpadkov, ki je bil sprejet v skladu s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS;

(f)	Priloga VIII se spremeni tako, da odraža ustrezne mednarodne konvencije in sporazume.

2. Kadar se spreminja Priloga IX, se v posvetovanja popolnoma vključi odbor, ustanovljen z Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (22).

3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 59

Dodatni ukrepi

1. Komisija lahko sprejme naslednje dodatne ukrepe, povezane z izvajanjem te uredbe:

a)	metodo za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, kot je predvideno v členu 6;

b)	smernice za uporabo člena 12(1)(g);

c)	dodame pogoje in zahteve v zvezi z objekti za predelavo s predhodnim soglasjem, kot je navedeno v členu 14;

d)	smernice za uporabo člena 15 v zvezi z določitvijo in sledenjem odpadkov, ki se med postopki začasne predelave ali odstranjevanja bistveno spremenijo;

e)	smernice za sodelovanje pristojnih organov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami, kot je navedeno v členu 24;

f)	tehnične in organizacijske zahteve za praktično izvajanje izmenjave elektronskih podatkov za predložitev dokumentov in informacij v skladu s členom 26(4);

g)	dodatne usmeritve o uporabi jezikov iz člena 27;

h)	dodatna pojasnila postopkovnih zahtev Naslova II o njihovi uporabi pri izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov iz Skupnosti, v njo in prek nje;

i)	dodatne usmeritve glede pravnih izrazov, ki niso opredeljeni.

2. O takih ukrepih se odloča v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 60

Pregled

1. Komisija do ... (23) konča pregled razmerja med veljavno področno zakonodajo o zdravju živali in javnem zdravju, vključno s pošiljkami odpadkov, za katere velja Uredba (ES) št. 1774/2002 in določbami te uredbe. Po potrebi spremljajo ta pregled ustrezni predlogi za doseganje enakovredne ravni postopkov in ureditve kontrole za pošiljke takih odpadkov.

2. V petih letih od ... (24) Komisija pregleda izvajanje člena 12(1)(c), vključno z njegovim učinkom na varstvo okolja in delovanje notranjega trga. Po potrebi spremljajo ta pregled ustrezni predlogi za spremembo te določbe.

Člen 61

Razveljavitve

1. Uredba (EGS) št. 259/93 in Odločba 94/774/ES se razveljavita z učinkom od ... (24).

2. Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (EGS) št. 259/93 se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

3. Odločba 1999/412/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja ... (25).

Člen 62

Prehodne določbe

1. Za vse prijavljene pošiljke, za katere je pristojni organ ciljne države potrdil prejem pred ... (23), veljajo določbe Uredbe (EGS) št. 259/93.

2. Katera koli pošiljka, za katero so zadevni pristojni organi dali soglasje v skladu z Uredbo (EGS) št. 259/93, se izvede najpozneje eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

3. Poročanje na podlagi člena 41(2) Uredbe (EGS) št. 259/93 in člena 51 te uredbe za leto ... (26), temelji na vprašalniku iz Odločbe 1999/412/ES.

Člen 63

Prehodne ureditve za nekatere države članice

1. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, v Latvijo velja do 31. decembra 2010 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.

2. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, na Poljsko, velja do 31. decembra 2012 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.

Z odstopanjem od člena 12 lahko pristojni organi do 31. decembra 2007 ugovarjajo pošiljkam na Poljsko naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11:

B2020 in GE 020 (odpadki iz stekla)

B2070

B2080

B2100

B2120

B3010 in GH 013 (trdni odpadki iz plastike)

B3020 (odpadki iz papirja)

B3140 (odpadne pnevmatike)

Y46

Y47

A1010 in A1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen in živo srebro)

A1060

A1140

A2010

A2020

A2030

A2040

A3030

A3040

A3070

A3120

A3130

A3160

A3170

A3180 (uporablja se samo za poliklorirane naftalene (PCN))

A4010

A4050

A4060

A4070

A4090

AB030

AB070

AB120

AB130

AB150

AC060

AC070

AC080

AC150

AC160

AC260

AD150

Razen za odpadke iz stekla, odpadke iz papirja in odpadke pnevmatike se lahko to obdobje podaljša najpozneje do 31. decembra 2012 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

Z odstopanjem od člena 12, lahko pristojni organi do 31. decembra 2012, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam na Poljsko za:

a)	naslednje odpadke za predelavo, ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020

b)	odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah.

3. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, na Slovaško velja do 31. decembra 2011 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.

Z odstopanjem od člena 12 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktiv 94/67/ES, 96/61/ES in Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (27) in Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (28), v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.

4. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, v Bolgarijo velja do 31. decembra 2014 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.

Z odstopanjem od člena 12 lahko bolgarski pristojni organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam v Bolgarijo naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11:

B2070

B2080

B2100

B2120

Y46

Y47

A1010 inA1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen in živo srebro)

A1060

A1140

A2010

A2020

A2030

A2040

A3030

A3040

A3070

A3120

A3130

A3160

A3170

A3180 (velja le v zvezi s polikloriranimi naftaleni (PCN))

A4010

A4050

A4060

A4070

A4090

AB030

AB070

AB120

AB130

AB150

AC060

AC070

AC080

AC150

AC160

AC260

AD150

To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2012 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

Z odstopanjem od člena 12 lahko bolgarski pristojni organi do 31. decembra 2009 v skladu z razlogi za ugovor iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam odpadkov v Bolgarijo za:

a)	naslednje odpadke za predelavo, ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020

b)	odpadke za predelavo, ki niso navedeni v Prilogah.

Z odstopanjem od člena 12 bolgarski pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES ali Direktive 2001/80/ES, v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.

5. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, v Romunijo velja do 31. decembra 2015 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.

Z odstopanjem od člena 12 lahko romunski pristojni organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam v Romunijo naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena:

B2070

B2100, razen odpadnega aluminija

B2120

B4030

Y46

Y47

A1010 in A1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen, živo srebro in talij)

A1060

A1140

A2010

A2020

A2030

A3030

A3040

A3050

A3060

A3070

A3120

A3130

A3140

A3150

A3160

A3170

A3180 (velja le v zvezi s polikloriranimi naftaleni (PCN))

A4010

A4030

A4040

A4050

A4080

A4090

A4100

A4160

AA060

AB030

AB120

AC060

AC070

AC080

AC150

AC160

AC260

AC270

AD120

AD150

To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2015 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

Z odstopanjem od člena 12 lahko romunski pristojni organi do 31. decembra 2011 v skladu z razlogi za ugovor iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam odpadkov v Romunijo za:

a)	naslednje odpadke za predelavo,ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen za polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020

b)	odpadke za predelavo, ki niso navedeni v Prilogah.

To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2015 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.

Z odstopanjem od člena 12 romunski pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES, Direktive 2000/76/ES ali Direktive 2001/80/ES, v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.

6. Kadar se v tem členu sklicuje na naslov II v zvezi z odpadki, ki so navedeni v Prilogi III, se ne uporabljajo člen 3(2) in drugi pododstavek točke 5 člena 4 ter členi 6, 11, 22, 23, 24, 25 in 31.

Člen 64

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... (29).

2. Če je datum pristopa Romunije in Bolgarije poznejši kot datum začetka izvajanja, navedenega v odstavku 1, se člena 63(4) in (5), brez odstopanja od odstavka 1 tega člena, uporabljata od datuma pristopa.

3. Glede na dogovor zadevnih držav članic se lahko člen 26(4) uporablja pred ... (29).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 108, 30.4.2004, str. 58.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne z dne 19. novembra 2003 (UL C 87 E, 7.4.2004, str. 281), Skupno stališče Sveta z dne 24. junija 2005 (UL C 206 E, 23.8.2005, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(4) UL L 310, 3.12.1994, str. 70.

(5) UL L 156, 23.6.1999, str. 37.

(6) UL L 39, 16.2.1993, str. 1.

(7) UL L 39, 16.2.1993, str. 3.

(8) UL L 272, 4.10.1997, str. 45.

(9) UL L 22, 24.1.1997, str. 14.

(10) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 416/2005 (UL L 66, 12.3.2005, str. 10).

(11) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(12) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(13) UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

(14) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(15) UL L 35, 12.2.1992, str. 24.

(16) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (LTL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(17) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(18) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).

(19) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(20) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

(21) UL L 226, 6.9.2000, str. 3. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18).

(22) UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(23) Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(24) Datum začetka uporabe te uredbe (12 mesecev po dnevu objave).

(25) Leto po letu začetka uporabe te uredbe (drugo leto po letu objave).

(26) Datum začetka uporabe te uredbe (12 mesecev po dnevu objave).

(27) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(28) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz 2003.

(29) 12 mesecev po dnevu objave te uredbe.

PRILOGA IA

Prijavni dokument za prehod/pošiljko odpadkov preko meja EU

Seznam kratic in oznak, uporabljenih v prijavnem dokumentu

Več podatkov, zlasti o označevanju odpadkov (polje 14), tj. o oznakah Baselske konvencije - Prilogi VIII in IX, oznakah OECD in oznakah Y, je mogoče najti v Priročniku/Navodilih, ki so na razpolago pri OECD in pri sekretariatu Baselske konvencije.

PRILOGA 1B

Transportni dokument o prehodu/pošiljki odpadkov preko meja EU

Seznam kratic in oznak, uporabljenih v transportnem dokumentu

Več podatkov, zlasti o označevanju odpadkov (polje 14), tj. o oznakah Baselske konvencije - Prilog VIII in IX, oznakah OECD in oznakah Y, je mogoče najti v Priročniku/Navodilih, ki so na razpolago pri OECD in pri sekretariatu Baselske konvencije.

PRILOGA IC

POSEBNA NAVODILA ZA IZPOLNITEV PRIJAVNEGA IN TRANSPORTNEGA DOKLTMENTA

PRILOGA II

PODATKI IN DOKUMENTACIJA O PRIJAVI

Del 1 PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI V ALI JIH PRILOŽITI K PRIJAVNEM DOKUMENTU:

1.	Serijska številka ali druga priznana značilna označba prijavnega dokumenta in predvideno skupno število pošiljk.

2.	Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba prijavitelja.

3.	Če prijavitelj ni povzročitelj: ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto in kontaktna oseba povzročitelja(-ev).

4.	Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto in kontaktna oseba trgovca (-ev) ali posrednika(-ov), če ga (jih) je prijavitelj pooblastil v skladu s točko 15 člena 2.

Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba objekta za odstranjevanje ali predelavo, tam uporabljena tehnologija in možen status objektov glede na predhodno soglasje v skladu s členom 14.

Če so odpadki namenjeni za postopek vmesnega odstranjevanja ali predelave, se navedejo podobni podatki glede vseh objektov, kjer so predvideni kasnejši postopki vmesnega in nevmesnega odstranjevanja ali predelave.

Če je objekt za predelavo ali odstranjevanje naveden v seznamu v Prilogi I, Kategoriji 5 Direktive Sveta 96/61/ES, se predloži dokazilo (npr. izjava o potrditvi njegovega obstoja) o veljavnem dovoljenju, izdanem v skladu s členoma 4 in 5 te direktive.

6.	Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba prejemnika.

7.	Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba predvidenega(-ih) prevoznika(-ov) in/ali njegovega(-ih) zastopnika(-ov).

8.	Država odpreme in ustrezni pristojni organ.

9.	Tranzitne države in ustrezni pristojni organi.

10.	Ciljna država in ustrezni pristojni organ.

11.	Enkratna prijava ali splošna prijava. Pri splošni prijavi se zahteva čas veljavnosti.

12.	Datum(-i), predviden(-i) za začetek pošiljanja.

13.	Predvidena prevozna sredstva.

14.	Predvidena točka prečkanja meje (vstopna in izstopna točka v vsako zadevno državo in iz nje, vključno s carinskimi uradi vstopa in/ali izstopa in/ali izvoza iz Skupnosti) in predvidena pot (pot med točkama vstopa in izstopa), vključno z možnimi alternativami, tudi v primeru nepredvidenih okoliščin.

15.	Dokazilo o registraciji prevoznika(-ov) za prevoz odpadkov (npr. izjava, ki potrjuje obstoj registracije).

16.	Naziv odpadkov z ustreznega seznama, vir(-i), opis, sestava in vse nevarne lastnosti. Za odpadke iz različnih virov je treba priložiti tudi podroben popis odpadkov.

17.	Ocena največjih in najmanjših količin.

18.	Predvidene vrste embalaže.

19.	Specifikacija postopka(-ov) predelave ali odstranjevanja iz Prilog IIA in IIB Direktive 75/442/EGS.

20.

Če so odpadki namenjeni za predelavo:

a)	predvidena metoda odstranjevanja frakcije odpadkov, ki jih ni mogoče predelati po predelati;

b)	količina predelanega materiala glede na frakcije odpadkov, ki jih ni mogoče predelati po predelati;

c)	ocenjena vrednost predelanega materiala;

d)	stroški predelave in stroški odstranjevanja frakcije odpadkov, ki jih ni mogoče predelati po predelati.

21.	Dokazilo o škodnem zavarovanju v korist tretjih oseb (npr. izjava, ki potrjuje obstoj zavarovanja).

22.	Dokazilo o pogodbi (ali izjava, ki potrjuje njen obstoj) med prijaviteljem in prejemnikom za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, ki je sklenjena in učinkuje ob prijavi, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in 5.

23.	Izvod pogodbe ali dokazilo o pogodbi (ali izjava, ki potrjuje njen obstoj) med povzročiteljem, novim povzročiteljem ali zbiralcem in trgovcem ali posrednikom, v primeru da trgovec ali posrednik nastopa kot prijavitelj.

24.

Dokazilo o finančni garanciji ali enakovrednem zavarovanju (ali, če pristojni organ to dovoli, izjava, ki potrjuje obstoj finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja), da je bila vzpostavljena in učinkuje ob prijavi, ali če pristojni organ, ki odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, to dovoli, najpozneje ob začetku pošiljanja, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in členu 6.

25.	Potrdilo prijavitelja, da so po njegovi najboljši vednosti podatki popolni in pravilni.

26.	Kadar prijavitelj ni povzročitelj v skladu s točko 15(a)(i) člena 2, prijavitelj zagotovi, da povzročitelj ali ena od oseb, navedenih v točki 15(a)(ii) ali (iii) člena 2, če je izvedljivo, tudi podpiše prijavni dokument, določen v Prilogi IA.

Del 2 PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI V ALI PRILOŽITI K TRANSPORTNEMU DOKUMENTU:

Navedejo se vsi podatki, navedeni v delu 1, dopolnjeni v skladu s spodaj navedenimi točkami, in drugi dodatni podatki:

1.	Serijska številka pošiljk in skupno številko pošiljk.

2.	Datum začetka pošiljanja.

3.	Prevozna sredstva.

4.	Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in naslov za elektronsko pošto prevoznika(-ov).

5.	Načrt poti (točka vstopa v vsako zadevno državo in izstopa iz nje, vključno s carinskimi uradi vstopa in/ali izstopa in/ali izvoza iz Skupnosti) in pot (pot med točkama vstopa in izstopa), vključno z možnimi alternativami, če nastanejo nepredvidene okoliščine.

Količine.

7.	Vrsta embalaže.

8.	Vsi posebni varnostni ukrepi, ki jih mora(-jo) zagotoviti prevoznik(-i).

9.	Izjava prijavitelja, da je prejel vsa potrebna soglasja pristojnih organov zadevnih držav. To izjavo mora prijavitelj podpisati.

10.	Ustrezni podpisi pri vsakem prenosu skrbništva nad odpadki.

Del 3 DODATNI PODATKI IN DOKUMENTI, KI JIH LAHKO ZAHTEVAJO PRISTOJNI ORGANI:

1.	Vrsta in trajanje dovoljenja, na podlagi katerega deluje objekt za odstranjevanje ali predelavo.

2.	Izvod dovoljenja, izdanega v skladu s členoma 4 in 5 Direktive 96/61/ES.

3.	Podatki o ukrepih za zagotovitev varnosti prevoza.

4.	Razdalja(-e) prevoza med prijaviteljem in objektom , vključno z alternativnimi potmi, tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, in v primeru intermodalnega prevoza mesto, kjer se bo izvedlo prekladanje.

5.	Podatki o stroških prevoza med prijaviteljem in objektom .

6.	Izvod registracije prevoznika(-ov) za prevoz odpadkov.

7.	Kemična analiza sestave odpadkov.

8.	Opis načina nastanka odpadkov.

9.	Opis procesa obdelave v objektu, ki prejme odpadke.

10.	Finančno garancijo ali temu enakovredno zavarovanje ali Izvod prvega ali drugega.

11.	Podatki, ki so potrebni za izračun finančne garancije ali temu enakovrednega zavarovanja, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in 6.

12.	Izvod pogodbe iz točk 22 in 23 dela 1.

13.	Izvod police škodnega zavarovanja v korist tretjih oseb.

14.	Vsi drugi podatki, ki so potrebni za ocenitev prijave v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo.

PRILOGA III

SEZNAM ODPADKOV, ZA KATERE VELJA SPLOŠNA ZAHTEVA, DA JIH SPREMLJAJO NEKATERI PODATKI(SEZNAM „ZELENIH“ ODPADKOV) (1)

Ne glede na to, ali so odpadki vključeni v ta seznam ali ne, za njih ne sme veljati splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki, če so okuženi z drugimi materiali do te mere, da:

a)	to dovolj poveča tveganje, povezano z odpadki, da zaradi tega postanejo primerni za predajo v postopek predhodne pisne prijave in soglasja, ob upoštevanju nevarnih lastnosti iz seznama v Prilogi III Direktive 91/689/EGS, ali

b)	to onemogoči predelavo odpadkov na okolju varen način.

Del I

Za naslednje odpadke velja splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki:

Odpadki so navedeni v seznamu iz Priloge IX k Baselski konvenciji (2).

Za namene te uredbe:

(a)	Se sklicevanja na seznam A v Prilogi IX k Baselski konvenciji razumejo kot sklicevanja na Prilogo IV te uredbe.

(b)	V baselski klasifikacijski številki B1020 izraz „končna zbirna embalaža“ vključuje vse kovinske nedisperzne (3) oblike železnih ostankov, ki so popisani tam.

(c)	Del baselske klasifikacijske številke B1100, ki se nanaša na „žlindro iz obdelave bakra“ itd., se ne uporablja, namesto tega se uporablja klasifikacijska številka (OECD) GB040 v delu II.

(d)	Baselska klasifikacijska številka B1110 se ne uporablja, namesto nje se uporabljata klasifikacijski številki (OECD) GC010 in GC020 v delu II.

(e)	Baselska klasifikacijska številka B2050 se ne uporablja, namesto nje se uporablja klasifikacijska številka (OECD) GG040 v delu II.

(f)	Napotilo v baselski klasifikacijski številki B3010 na odpadke iz fluoriranih polimerov se šteje, da vključuje polimere in kopolimere fluoriranega etilena (PTFE).

Del II

Za naslednje odpadke velja splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki:

Odpadki, ki so nastali pri topljenju, taljenju in prečiščevanju kovin ter vsebujejo kovine
GB040	7112 262030 262090	Žlindra iz žlahtnih kovin in obdelave bakra za nadaljnje prečiščevanje
Drugi odpadki, ki vsebujejo kovine
GC010		Električni sklopi, ki so sestavljeni samo iz kovin ali zlitin
GC020		Odpadna elektronika (npr. plošče s tiskanim vezjem, elektronski sestavni deli, žica itd.) in pridobljene elektronske sestavine, primerne za pridobivanje nežlahtnih in žlahtnih kovin
GC030	pr. 890800	Plovila in drugi plovni objekti za razstavljanje, iz katerih so ustrezno odstranjeni vsi tovori in drugi materiali, ki nastanejo pri delovanju plovila in jih je mogoče obravnavati kot nevarne snovi ali odpadke
GC050		Izrabljeni katalizatorji za krekiranje v fluidizirani plasti (FCC) (npr. aluminijev oksid, zeoliti)
Stekleni odpadki v nedisperzni obliki
GE020	pr. 7001 pr. 701939	Odpadna steklena vlakna
Keramični odpadki v nedisperzni obliki
GF010		Keramični odpadki, ki so bili po oblikovanju žgani, vključno s keramičnimi posodami (pred in/ali po uporabi)
Drugi odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, v katerih so lahko kovine in organski materiali
GG030	pr. 2621	Kotlovski pepel in žlindra iz termoelektrarn na premog
GG040	pr. 2621	Elektrofiltrski pepel termoelektrarn na premog
Odpadki iz trde plastike
GH013	391530 ex 390410-40	Polimeri vinilklorida
Odpadki, ki nastanejo pri strojenju in proizvodnji krzna ter uporabi usnja
GN010	pr. 050200	Odpadki ščetin domačih in divjih prašičev, jazbečje dlake ali drugih živalskih dlak za izdelavo krtač in ščetk
GN020	pr. 050300	Odpadki iz žime, tudi kot plasti, s podlogo ali brez nje
GN030	pr. 050590	Odpadki kože ali drugih delov ptic, s perjem ali s puhom, odpadki perja in delov perja (tudi s prirezanimi robovi) ter puh, ki so bili zgolj očiščeni, razkuženi ali obdelani z zaščitnimi sredstvi

(1) Ta seznam izhaja iz Sklepa OECD, Dodatek 3.

(2) Priloga IX k Baselski konvenciji je navedena v tej uredbi v Prilogi V, del 1, seznam B.

(3) „Nedisperzna oblika“ ne vključuje odpadkov v obliki praška, muljev, prahu ali trdnih predmetov, ki vsebujejo nevarne odpadke tekočine v zaprtih ohišjih.

PRILOGA IIIA

MEŠANICE DVEH ALI VEČ VRST ODPADKOV, KI SO NA SEZNAMU V PRILOGI III IN KI NISO UVRŠČENE V POSAMEZNO KLASIFIKACIJSKO ŠTEVILKO, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 3(2)

PRILOGA IIIB

DODATNI ODPADKI NA ZELENEM SEZNAMU, KI ČAKAJO NA VKLJUČITEV V USTREZNE PRILOGE K BASELSKI KONVENCIJI ALI SKLEPU OECD, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 58(1)(b)

PRILOGA IV

SEZNAM ODPADKOV, ZA KATERE VELJA POSTOPEK PREDHODNE PISNE PRIJAVE IN SOGLASJA („ORANŽNI“ SEZNAM ODPADKOV) (1)

Del I

Za naslednje odpadke velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja:

Odpadki navedeni v seznamu iz Prilog II in VIII k Baselski konvenciji (2).

Za namene te uredbe:

(a)	Vsako sklicevanje na seznam B v Prilogi VIII k Baselski konvenciji se razume kot sklicevanje na Prilogo III te uredbe.

(b)	V baselski klasifikacijski številki A1010 je izraz „z izjemo odpadkov, ki so posebej navedeni v seznamu B (Priloga IX)“ sklicevanje na baselsko klasifikacijsko številko B1020 in opombo k klasifikacijski številki B1020 v Prilogi III k tej uredbi, del I(b).

(c)	Baselski klasifikacijski številki A1180 in A2060 se ne uporabljata, namesto njiju se uporabljajo klasifikacijske številke OECD GCO10, GC020 in GC040 v Prilogi III, del II, če je primerno.

(d)

Baselska klasifikacijska številka A4050 vključuje izrabljene obloge na talilnih loncih za taljenje aluminija, ker vsebujejo anorganske cianide Y33. Če so bili cianidi uničeni, se izrabljene obloge na talilnih loncih uvrstijo pod klasifikacijsko številko AB120 v delu II, ker vsebujejo Y32, anorganske fluoride, z izjemo kalcijevega fluorida.

Del II

Za naslednje odpadke tudi velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja:

Odpadki, ki vsebujejo kovine
AA010	261900	Žlindra, škaja in drugi odpadki pri proizvodnji železa in jekla (3)
AA060	262050	Pepeli in ostanki, ki vsebujejo vanadij (3)
AA190	810420 pr. 810430	Odpadki magnezija in odpadni magnezij, ki so gorljivi, samovnetljivi ali sproščajo pri stiku z vodo vnetljive pline v nevarnih količinah
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi
AB030		Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi kovin
AB070		Livarski pesek
AB120	pr. 281290 pr. 3824	Anorganski halogenidi, ki niso navedeni ali vključeni drugje
AB130		Ostanki peska po peskanju
AB150	pr. 382490	Neprečiščen kalcijev sulfit in kalcijev sulfat pri razžvepljevanju dimnih plinov (FGD)
Odpadki iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi
AC060	pr. 381900	Hidravlične tekočine
AC070	pr. 381900	Zavorne tekočine
AC080	pr. 382000	Tekočine proti zmrzovanju
AC 150		Fluorokloroogljikovodiki
AC 160		Haloni
AC170	pr. 440310	Odpadki obdelane plute in obdelanega lesa
AC250		Površinsko aktivne snovi
AC260	pr. 3101	Svinjska gnojevka, iztrebki
AC270		Blato iz čiščenja odpadnih vod
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine
AD090	pr. 382490	Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi reprografskih in fotografskih kemikalij in materialov, ki niso navedeni ali vključeni drugje
AD100		Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi plastike
AD120	pr. 391400 pr. 3915	Ionskoizmenjalne smole
AD150		Naravne organske snovi, ki se uporabljajo kot filtri (npr. biofiltri)
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi
RB020	pr. 6815	Keramična vlakna, ki imajo podobne fizikalno-kemijske lastnosti kot azbest

(1) Ta seznam izhaja iz Sklepa OECD, Dodatek 4.

(2) Priloga VIII k Baselski konvenciji je navedena v tej uredbi v Prilogi V, del 1, seznam A. Priloga II k Baselski konvenciji vsebuje naslednji klasifikacijski številki: Y46 Odpadki, zbrani iz gospodinjstev, razen če niso ustrezno razvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko iz Priloge III. Y47 Ostanki, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov.

(3) Ta seznam vključuje odpadke v obliki pepela, ostankov, žlindre, ostružkov, posnemkov, prahu, praška, muljev in pogače, razen če je material izrecno naveden drugje.

PRILOGA IVA

ODPADKI S SEZNAMS IZ PRILOGE III, ZA KATERE VELJA POSTOPEK PREDHODNE PISNE PRIJAVE IN SOGLASJA (ČLEN 3(3))

PRILOGA V

ODPADKI, ZA KATERE VELJA PREPOVED IZVOZA IZ ČLENA 36 UVODNE OPOMBE

1. Ta priloga se uporablja brez poseganja v Direktivo 75/442/EGS in Direktivo 91/689/EGS.

2. Ta priloga je sestavljena iz treh delov, pri čemer se del 2 in del 3 uporabljata, le ko se ne uporablja del 1. Posledično je treba za ugotovitev, ali je določena vrsta odpadkov vsebovana v tej prilogi, najprej preveriti, ali so odpadki navedeni v delu 1 te priloge, in če niso, je treba preveriti, ali so navedeni v delu 2 iste priloge, in če niso navedeni tam, ali so navedeni v delu 3.

Del 1 je razdeljen v dva pododdelka: seznam A našteva vrste odpadkov, ki so označene kot nevarni v skladu s členom 1(1)(a) Baselske konvencije in so zato zajeti v prepoved izvoza, medtem ko seznam B našteva vrste odpadkov, ki jih ne ureja člen 1(1)(a) Baselske konvencije in torej niso zajeti v prepoved izvoza.

Zato je treba pri odpadkih iz dela 1 preveriti, ali so navedeni v seznamu A ali B. Samo če vrste odpadkov niso navedene v seznamu A ali B, je treba preveriti, ali so navedeni med nevarnimi odpadki v delu 2 (tj. vrste odpadkov, označene z zvezdico) ali v delu 3, in če so navedeni tam, potem so zajeti v prepoved izvoza.

3. Odpadki iz seznama B dela 1 ali vključene med nenevarne snovi dela 2 (tj. vrste odpadkov, ki niso označene z zvezdico), so zajete v prepovedi izvoza, če so tako okužene z drugimi materiali, da

a)	to dovolj poveča tveganje, povezano z odpadki, da zaradi tega postanejo primerni za predajo v postopek predhodne pisne prijave in soglasja, ob upoštevanju nevarnih lastnosti iz seznama Priloge III Direktive 91/689/EGS, ali

b)	ne omogoča predelave odpadkov na okolju varen način.

DEL 1 (1)

Seznam A (Priloga VIII k Baselske konvencije)

Kovinski odpadki in odpadki, v katerih so kovine

A1010

Kovinski odpadki in odpadki zlitin katerega koli od naslednjih elementov:

—

Antimon

—

Arzen

—

Berilij

—

Kadmij

—

Svinec

—	Živo srebro

—

Selen

—

Telur

—

Talij

vendar ne vključujejo odpadkov, posebej navedenih v seznamu B.

A1020

Odpadki, z izjemo kovinskih odpadkov v masivni obliki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino ali kot nečistočo:

—	Antimon; antimonove spojine

—	Berilij; berilijeve spojine

—	Kadmij; kadmijeve spojine

—	Svinec; svinčeve spojine

—	Selen; selenove spojine

—	Telur; telurjeve spojine

A1030

Odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino ali kot nečistočo:

—	Arzen; arzenove spojine

—	Živo srebro; živosrebrove spojine

—	Talij; talijeve spojine

A1040

Odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino:

—	Kovinski karbonili

—	Kromove (VI) spojine

A1050

Galvanski mulji

A1060

Odpadne lužnice pri dekapiranju kovin

A1070

Ostanki po izluževanju pri obdelavi cinka, prah in blato kot jarozit, hematit itd.

A1080

Ostanki cinka, ki niso vključeni v seznam B in vsebujejo svinec in kadmij v tolikšnih koncentracijah, da kažejo lastnosti, določene v Prilogi III.

A1090

Pepel iz sežiganja izoliranih bakrenih žic

A1100

Prah in ostanki iz čistilnih naprav za odpadne pline pri pečeh za taljenje bakra

A1110

Izrabljene elektrolitne raztopine iz postopkov za pridobivanje ali rafinacijo bakra z elektrolizo

A1120

Odpadni mulji, z izjemo anodnega mulja, iz naprav za čiščenje elektrolitov pri postopkih rafinacije in pridobivanja bakra z elektrolizo

A1130

Izrabljene raztopine za jedkanje, ki vsebujejo raztopljeni baker

A1140

Odpadki katalizatorjev na osnovi bakrovega(II) klorida oziroma bakrovega cianida

A1150

Pepel žlahtnih kovin iz sežiganja plošč s tiskanim vezjem, ki ni vključen v seznam B (2)

A1160

Odpadne svinčeve baterije s kislino, cele ali zdrobljene

A1170

Nesortirane odpadne baterije, z izjemo mešanic baterij, ki so samo v seznamu B. Odpadne baterije, ki niso navedene v seznamu B in vsebujejo sestavine v Prilogi I v tolikšni meri, da so zato nevarne

A1180

Odpadni električni in elektronski sklopi ali ostanki° (3), ki vsebujejo sestavine, kot so akumulatorji in druge baterije, vključene v seznam A, živosrebrna stikala, steklo katodnih cevi in druga stekla z aktivno oblogo ter kondenzatorje PBC, ali pa so tako onesnaženi s sestavinami iz Priloge I (kot so npr. kadmij, živo srebro, svinec, poliklorirani bifenili), da imajo kakšno izmed lastnosti, navedenih v Prilogi III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B1110) (4)

A1190

Odpadni kovinski kabli, prevlečeni ali izolirani s plastično maso, ki vsebuje premogov katran, PCB (5), svinec, kadmij, druge organohalogene spojine ali druge sestavine iz Priloge I ali je okužena z njimi, če kažejo lastnosti iz Priloge III

Odpadki, iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi

A2010

Stekleni odpadki katodnih cevi in drugih stekel z aktivno oblogo

A2020

Odpadne anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali muljev, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B

A2030

Odpadni katalizatorji, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B

A2040

Odpadna sadra iz kemičnih industrijskih procesov, kadar vsebuje sestavine iz Priloge I v tolikšni meri, da kaže nevarne lastnosti iz Priloge III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2080)

A2050

Odpadni azbest (prah in vlakna)

A2060

Elektrofiltrski pepel iz termoelektrarn na premog, ki vsebuje snovi iz Priloge I v tolikšni meri, da kaže lastnosti iz Priloge III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2050)

Odpadki, iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi

A3010

Odpadki pri proizvodnji ali predelavi naftnega koksa in bitumna

A3020

Odpadna mineralna olja, ki niso primerna za svojo prvotno predvideno uporabo

A3030

Odpadki, ki vsebujejo mulje osvinčenih antidetonatorjev, ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi

A3040

Odpadne tekočine za prenos toplote

A3050

Odpadki pri proizvodnji, pripravi ali uporabi smol, lateksa, mehčal, klejev/lepil, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B4020)

A3060

Odpadna nitroceluloza

A3070

Odpadni fenoli, fenolne spojine, vključno s klorofenoli, v obliki tekočin ali muljev

A3080

Odpadni etri, z izjemo tistih, ki so navedeni v seznamu B

A3090

Odpadni prah, pepel, mulji in moka iz usnja, če vsebujejo kromove (VI) spojine ali biocide (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3100)

A3100

Odrezki in drugi odpadki usnja ali usnjenih kompozitov, ki niso primerni za proizvodnjo usnjenih izdelkov in vsebujejo kromove (VI) spojine ali biocide (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3090)

A3110

Krznarski odpadki, ki vsebujejo kromove(VI) spojine ali biocide ali kužne snovi (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3110)

A3120

Kosmi — lahka frakcija iz dezintegratorjev (šrederjev)

A3130

Odpadne organofosforjeve spojine

A3140

Odpadki nehalogeniranih organskih topil, z izjemo odpadkov iz seznama B

A3150

Odpadki halogeniranih organskih topil

A3160

Odpadki halogeniranih ali nehalogeniranih nevodnih destilacijskih ostankov, ki nastanejo pri regeneraciji organskih topil

A3170

Odpadki pri proizvodnji alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (kot klorometan, dikloroetan, vinilklorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

A3180

Odpadki, snovi in izdelki, ki vsebujejo poliklorirane bifenile (PCB), poliklorirane terfenile (PCT), poliklorirane naftalene (PCN) ali polibromirane bifenile (PBB) ali analogne polibromirane spojine, ali sestojijo iz njih oziroma so z njimi onesnaženi, in sicer v koncentracijah 50 mg/kg ali več (6)

A3190

Katranski odpadki (z izjemo asfaltnega betona) iz čiščenja, destilacije in kakršne koli pirolize organskih snovi

A3200

Bituminozni material (odpadki asfalta iz gradnje in vzdrževanja cest, ki vsebuje katran (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2130)

Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine

A4010

Odpadki pri proizvodnji, pripravi ali uporabi farmacevtskih izdelkov, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B

A4020

Medicinski in podobni odpadki, torej odpadki iz medicinske, negovalne, zobozdravniške, veterinarske ali podobne dejavnosti, ter odpadki iz bolnišnic ali podobnih ustanov pri preiskavah ali zdravljenju pacientov ali pri raziskovalnem delu

A4030

Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi biocidov ali fitofarmacevtskih izdelkov, vključno z odpadnimi pesticidi in herbicidi, ki ne ustrezno specifikacijam, jim je potekel rok uporabe (7) ali so neprimerni za prvotno predvideno uporabo

A4040

Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi kemičnih sredstev za zaščito lesa (8)

A4050

Odpadki, ki vsebujejo naslednje snovi ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi:

—	anorganski cianidi, z izjemo trdnih ostankov, ki vsebujejo žlahtne kovine s sledovi anorganskih cianidov

—	organski cianidi

A4060

Odpadne mešanice in emulzije olja/voda, ogljikovodiki/voda

A4070

Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi črnil, barvil, pigmentov, barv, lakov in firnežev, z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B4010)

A4080

Odpadki eksplozivne narave (z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B)

A4090

Odpadne kisle ali bazične raztopine, z izjemo tistih, ki so navedene v ustreznem vpisu na seznamu B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B2120)

A4100

Odpadki iz industrijskih naprav za čiščenje odpadnih plinov, z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B

A4110

Odpadki, ki vsebujejo naslednje snovi ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi:

—	katero koli snovjo, ki je kemično sorodna polikloriranemu dibenzo-furanu

—	katero koli snovjo, ki je kemično sorodna polikloriranemu dibenzo-dioksinu

A4120

Odpadki, ki vsebujejo perokside ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi

A4130

Odpadne embalaže in posode, ki vsebujejo snovi iz Priloge I, v dovolj velikih koncentracijah, da kažejo nevarne lastnosti iz Priloge III

A4140

Odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ki ne ustrezajo specifikacijam ali jim je potekel rok (9) oziroma so onesnaženi z njimi in spadajo v kategorije iz Priloge I ter kažejo nevarne lastnosti iz Priloge III

A4150

Odpadne kemične snovi iz dejavnosti v zvezi z raziskavami, razvojem ali poučevanjem, ki niso identificirane in/ali so nove in katerih učinki na zdravje ljudi in/ali okolje še niso znani

A4160

Izrabljeno aktivno oglje, ki ni vključeno na seznam B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B2060)

Seznam B (Priloga IX k Baselski konvenciji)

Kovinski odpadki in odpadki, ki vsebujejo kovine

B1010

Odpadki kovin in kovinskih zlitin v kovinski, nedisperzni obliki

—	Žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, ne pa živo srebro)

—	Odpadno železo in jeklo

—	Odpadni baker

—	Odpadni nikelj

—	Odpadni aluminij

—	Odpadni cink

—	Odpadni kositer

—	Odpadni volfram

—	Odpadni molibden

—	Odpadni tantal

—	Odpadni magnezij

—	Odpadni kobalt

—	Odpadni bizmut

—	Odpadni titan

—	Odpadni cirkonij

—	Odpadni mangan

—	Odpadni germanij

—	Odpadni vanadij

—	Odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	Odpadni torij

—	Odpadne redkozemeljske kovine

—	Odpadni krom

B1020

Čiste, nekontaminirane odpadne kovine, vključno z zlitinami, v masivni obdelani obliki (pločevina, plošče, grede, palice itd.)

—	Odpadni antimon

—	Odpadni berilij

—	Odpadni kadmij

—	Odpadni svinec (z izjemo svinčevih akumulatotjev)

—	Odpadni selen

—	Odpadni telur

B1030

Ostanki, ki vsebujejo težko taljive kovine

B1031

Odpadki molibdena, volframa, titana, tantala, niobija in renija ter njihovih zlitin v kovinski disperzni obliki (kovinski prah), z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu A pod vpisom A1050, galvanski mulji

B1040

Odpadne elektroenergetske naprave, ki niso toliko onesnažene z mazalnim oljem, PCB ali PCT, da bi zaradi tega bile nevarne

B1050

Mešane neželezne kovine, težka frakcija iz dezintegracije, ki ne vsebujejo snovi iz Priloge I v takih koncentracijah, da bi začele kazati lastnosti iz Priloge III (10)

B1060

Odpadki selena in telutja v elementni kovinski obliki, vključno s prahom

B1070

Odpadki bakra in bakrovih zlitin v disperzni obliki, razen če vsebujejo sestavine iz Priloge I v tolikšni meri, da kažejo lastnosti iz Priloge III

B1080

Cinkov pepel in ostanki cinka, vključno z ostanki cinkovih zlitin v disperzni obliki, razen če vsebujejo sestavine iz Priloge I v tako visoki koncentraciji, da kažejo lastnosti iz Priloge III ali nevarne lastnosti iz H4.3 (11)

B1090

Odpadki baterij, ki ustrezajo specifikacijam, razen svinčevih, kadmijevih ali živosrebrovih baterij

B1100

Odpadki pri taljenju in čiščenju kovin, ki vsebujejo kovine:

—	Odpadki trdega cinka

—	Žlindre in posnemki, ki vsebujejo cink

—	Penasta žlindra pri galvanskem pocinkanju (>90 % Zn)

—	Gošča z dna kopeli pri galvanskem pocinkanju (>92 % Zn)

—	Ostanki cinka pri tlačnem litju (>85 % Zn)

—	Ostanki cinka pri vročem pocinkanju (>92 % Zn)

—	Posnemki cinka

—	Posnemki aluminija, brez solne žlindre

—	Žlindra iz proizvodnje bakra, namenjena za nadaljnjo predelavo ali prečiščevanje, ki ne vsebuje arzena, svinca ali kadmija v tolikšni meri, da bi kazala nevarne lastnosti iz Priloge III

—	Odpadki ognjevzdržnih obzidav, vključno s talilnimi lonci, ki izvirajo iz talilnic bakra

—	Žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	Žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kot 0,5 odstotkov kositra

B1110

Električni in elektronski sklopi

—	Elektronski sklopi, sestavljeni samo iz kovin ali zlitin

—

Odpadki ali ostanki električnih in elektronskih sklopov (12) (vključno s ploščami s tiskanim vezjem), ki ne vsebujejo sestavin, kot so akumulatorji in druge baterije na seznamu A, živosrebrna stikala, steklo katodnih cevi in druga stekla z aktivnimi oblogami ter kondenzatorji, ki vsebujejo PBC, in niso onesnaženi s sestavinami, navedenimi v Prilogi I (kot so npr. kadmij, živo srebro, svinec, poliklorirani bifenili PCB) oziroma so bile te sestavine iz njih odstranjene do te mere, da nimajo nobene od lastnosti iz Priloge III (glej ustrezen vpis na sezamu A, A 1180)

—	Električni in elektronski sklopi (vključno plošče s tiskanim vezjem, elektronskimi sestavinami in žicami), predvidenimi za neposredno ponovno uporabo (13) in ne za recikliranje ali dokončno odstranitev (14)

B1115

Odpadni kovinski kabli, prevlečeni ali izolirani s plastično maso, ki niso zajeti na seznamu A A1190, razen tistih, ki so namenjeni za ukrepe iz Priloge 1VA ali katere koli druge postopke odstranjevanja, ki na vseh stopnjah vključujejo nenadzorovano toplotno obdelavo, kot je sežiganje na prostem

B1120

Izrabljeni katalizatorji, z izjemo tekočin, ki se uporabljajo kot katalizatorji, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi:

—

Prehodne kovine, z izjemo odpadnih katalizatotjev (izrabljeni katalizatorji, tekoči rabljeni katalizatorji ali drugi katalizatorji)

iz seznama A

—

Skandij

—

Vanadij

—

Mangan

—

Kobalt

—

Baker

—

Itrij

—

Niobij

—

Hafnij

—

Volfram

—

Titan

—

Krom

—

Železo

—

Nikelj

—

Cink

—

Cirkonij

—

Molibden

—

Tantal

—

Renij

—

Lantanoidi (redke zemeljske kovine)

—

antan

—

Prazeodin

—

Samarij

—

Gadolinij

—

Disprozij

—

Erbij

—

Iterbij

—

Cerij

—

Neodim

—

Evropij

—

Terbij

—

Holmij

—

Tulij

—

Lutecij

B1130

Očiščeni izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo žlahtne kovine

B1140

Ostanki, v katerih so žlahtne kovine, ki so v trdni obliki in vsebujejo sledove anorganskih cianidov

B1150

Odpadki žlahtnih kovin in zlitin (zlato, srebro, platinske kovine, ne pa živo srebro) v disperzni in netekoči obliki z ustrezno embalažo in nalepko

B1160

Pepel po sežiganju plošč s tiskanim vezjem, ki vsebuje žlahtne kovine (glej ustrezen vpis na seznamu A, A1150)

B1170

Pepel po sežiganju fotografskega filma, ki vsebuje žlahtne kovine

B1180

Odpadni fotografski filmi, ki vsebujejo srebrove halogenide in kovinsko srebro

B1190

Odpadni fotografski papir, ki vsebuje srebrove halogenide in kovinsko srebro

B1200

Granulirana žlindra pri proizvodnji železa in jekla

B1210

Žlindra pri proizvodnji železa in jekla, vključno z žlindrami, ki se uporabljajo kot vir Ti02 in vanadija

B1220

Žlindra pri proizvodnji cinka, z visoko vsebnostjo železa (nad 20%), kemično stabilizirana in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301) predvsem za uporabo v grad beništvu

B1230

Valjarniška škaja pri proizvodnji železa in jekla

B1240

Bakrov oksid kot valjarniška škaja

B1250

Odpadna izrabljena motorna vozila, ki ne vsebujejo tekočih ali drugih nevarnih sestavin

Odpadki, iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske materiale

B2010

Odpadki pri pridobivanju rud v nedisperzni obliki

—	Odpadki naravnega grafita

—	Odpadki glinastega skrilavca, tudi grobo obsekani ali zgolj z žaganjem ali drugače razrezani

—	Odpadki sljude

—	Odpadki levcita, nefelina ali nefelinovega sienita

—	Odpadki glinenca

—	Odpadki fluorita

—	Odpadki kremena v trdni obliki, razen tistih, ki se uporabljajo v livarstvu

B2020

Stekleni odpadki v nedisperzni obliki:

—	Odpadno steklo in steklene črepinje, razen stekla katodnih cevi in drugih stekel z aktivno oblogo

B2030

Keramični odpadki v nedisperzni obliki:

—	Odpadki in črepinje kermeta (kovinskokeramični kompoziti)

—	Keramična vlakna, ki niso navedena ali vključena drugje

B2040

Drugi odpadki iz pretežno anorganskih sestavin

—	Delno prečiščen kalcijev sulfat po razžvepljevanju dimnih plinov

—	Odpadne mavčne plošče iz porušenih zgradb

—	Žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kot brusivo

—	Žveplo v trdni obliki

—	Apnenec iz proizvodnje kalcijevega cianamida (s pH manj kot 9)

—	Natrijev klorid, kalijev klorid in kalcijev klorid

—	Karborund (silicijev karbid)

—	Lomljeni beton

—	Odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

B2050

Elektrofiltrski pepel iz termoelektrarn na premog, ki ni vključen na seznam A (glej ustrezen vpis na seznamu A, A2060)

B2060

Izrabljeno aktivno oglje, ki nima nobene od sestavin iz Priloge I do te mere, da bi kazalo lastnosti iz Priloge III, na primer oglje, ki nastane pri obdelavi pitne vode, predelavah v živilski industriji in proizvodnje vitaminov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4160)

B2070

Mulj kalcijevega fluorida

B2080

Odpadna sadra pri industrijskih kemičnih procesih, ki ni vključena na seznam A (glej ustrezen vpis na seznamu A, A2040)

B2090

Odpadne anode pri proizvodnje jekla in aluminija, izdelane iz naftnega koksa ali bitumna in očiščene v skladu z običajnimi industrijskimi specifikacijami (razen anod iz klor-alkalijske elektrolize in iz metalurške industrije)

B2100

Odpadni aluminijevi hidrati, odpadni aluminijev oksid in ostanki pri proizvodnje aluminijevega oksida, razen materialov, ki se uporabljajo za čiščenje plinov, flokulacijo in postopke filtriranja

B2110

Ostanki boksita („rdeče blato“) (vrednost pH uravnana na manj kot 11,5)

B2120

Odpadne kisle ali bazične raztopine z vrednostjo pH več kot dva in manj kot 11,5, ki niso jedke ali drugače nevarne (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4090)

B2130

Bituminozni material (odpadki asfalta) iz gradnje in vzdrževanja cest, ki ne vsebuje katrana (15) (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3200)

Odpadki, iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske materiale

B3010

Odpadki trdne plastike

Naslednji plastični ali mešani plastični materiali, če niso mešani z drugimi odpadki in so pripravljeni po specifikaciji:

—

Odpadna plastika nehalogeniranih polimerov in kopolimerov, vključno z naslednjimi snovmi, vendar brez omejitve samo nanje (16):

—

etilen

—

stiren

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	akrilonitril

—

butadien

—	poliacetali

—

poliamidi

—	polibutilen tereftalat

—	polikarbonati

—

polietri

—	polifenilen sulfidi

—	akrilni polimeri

—	alkani C10-C13 (mehčala)

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	polisiloksani

—	polimetil metakrilat

—	polivinil alkohol

—	polivinil butiral

—	polivinil acetat

—

Odpadne utrjene smole ali kondenzacijski proizvodi, vključno z naslednjim:

—	sečninsko formaldehidne smole

—	fenolformaldehidne smole

—	melaminformaldehidne smole

—	epoksi smole

—	alkidne smole

—

poliamidi

—

Naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (17):

—	Perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	Perfluoroalkoksialkan

—	Tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	Tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	Polivinilfluorid (PVF)

—	Polivinilidenfluorid (PVDF)

B3020

Odpadki papirja, lepenke in papirnih izdelkov

Naslednji materiali, če niso mešani z nevarnimi snovmi:

Odpadki in izmet papirja kartona in lepenke iz:

—	nebeljenega papirja ali kartona ali nebeljenega ovalovljenega papirja ali kartona

—	drugega papirja ali kartona, izdelanega predvsem iz beljene lesne celulozne vlaknine, ki ni obarvana v snovi

—	papirja ali kartona in lepenke, izdelanega predvsem iz lesovine (npr. časopisi, revije in podoben potiskan material)

—

drugega, vključno z naslednjim, vendar ne omejeno samo na:

1)	karton, lepenka, zlepljeni karton;

2)	neprebrani izmet

B3030

Tekstilni odpadki

Naslednji materiali, če niso mešani z drugimi odpadki in so pripravljeni po specifikaciji:

—

Svileni odpadki (vključno s kokoni, neprimernimi za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi svilenimi materiali)

—	nemikani in nečesani

—

drugi

—

Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadki preje, z izjemo razvlaknjenih tekstilnih materialov

—	izčeski volne ali fine živalske dlake

—	drugi odpadki volne ali fine živalske dlake

—	odpadki grobe živalske dlake

—

Bombažni odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali)

—	odpadki preje (vključno z odpadki niti)

—	razvlaknjeni tekstilni materiali

—

drugo

—	Laneno hodnično predivo in odpadki

—	Hodnično predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) konoplje (Cannabis sativa L.)

—	Hodnično predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz jute in drugih tekstilnih vlaken iz ličja (razen lanu, konoplje in ramije)

—	Hodnično predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) sisala in drugih tekstilnih vlaken iz različnih agav

—	Hodnično predivo, izčeski in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) kokosa

—	Hodnično predivo, izčeski in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz abake (manilskih vlaken Musa textilis Nee)

—	Hodnično predivo, izčeski in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) ramije in drugih rastlinskih tekstilnih vlaken, ki niso navedena ali vključena drugje

—

Odpadki (vključno z izčeski, odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) kemičnih vlaken

—	sintetičnih kemičnih vlaken

—	kemičnih vlaken iz naravnih polimerov

—	Rabljena oblačila in drugi rabljeni tekstilni izdelki

—

Krpe, končki različnih vrvic, motvoza, vrvi, vrvja in vrvnih kablov ter rabljeni izdelki iz različnih vrvic, motvozov, vrvi, vrvja in vrvnih kablov

—

sortirano

—

drugo

B3035

Odpadki tekstilnih talnih oblog in preprog

B3040

Odpadki gume

Naslednji materiali, če niso mešani z drugimi odpadki:

—	Odpadki in ostanki trde gume (npr. ebonit)

—	Drugi odpadki iz gume (razen odpadkov, ki so navedeni drugje)

B3050

Odpadki iz neobdelane plute in lesa

—	Odpadki in ostanki lesa, če so stisnjeni v polena, brikete, pelete in podobne oblike ali ne

—	Odpadki iz plute: drobljena, zrnata ali mleta pluta

B3060

Odpadki iz agroživilskih industrij, če niso kužni:

—	Vinske droži

—	Posušeni in sterilizirani rastlinski odpadki, ostanki in stranski proizvodi, če so v obliki peletov ali ne ali če se uporabljajo za živalsko krmo, ki niso navedeni ali vključeni drugam

—	Degras: ostanki pri predelavi maščob ali živalskih ali rastlinskih voskov

—	Odpadki kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, zgolj pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali razklejeni

—	Ribji odpadki

—	Lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava

—	Drugi odpadki iz agroživilske industrije z izjemo stranskih proizvodov, ki izpolnjujejo nacionalne in mednarodne zahteve in standarde za prehrano ljudi in živali

B3065

Odpadki jedilnih maščob živalskega in rastlinskega porekla (npr. olja za cvrtje), če ne kažejo lastnosti iz Priloge III

B3070

Naslednji odpadki:

—	Odpadki človeških las

—	Odpadki slame

—	Dezaktivirani micelij iz proizvodnje penicilina, namenjen za živalsko krmo

B3080

Odpadni obrezki in odpadki gume

B3090

Obrezki in drugi odpadki usnja ali usnjenih kompozitov, ki niso primerni za proizvodnjo usnjenih izdelkov, z izjemo muljev iz proizvodnje usnja, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3100)

B3100

Prah, pepel, mulji ali moka usnja, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3090)

B3110

Krznarski odpadki, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov ali kužnih snovi (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3110)

B3120

Odpadki živilskih barvil

B3130

Odpadni polimerni etri in odpadni nenevarni monomerni etri, ki ne morejo tvoriti peroksidov

B3140

Odpadne pnevmatike, z izjemo tistih, ki so namenjene za postopke, navedene na seznamu IVA

Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine

B4010

Odpadki, ki sestojijo pretežno iz disperzijskih barv na vodni osnovi, črnil in strjenih lakov in ne vsebujejo organskih topil, težkih kovin ali biocidov v tolikšni meri, da bi bili nevarni (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4070)

B4020

Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi smol, lateksa, mehčal, klejev/lepil, ki niso na seznamu A in ne vsebujejo topil ter drugih onesnaževal, v tolikšni meri, da bi kazali lastnosti iz Priloge III, temveč so npr. na vodni osnovi, ali lepila na osnovi kazeina, škroba, dekstrina, celuloznih etrov, polivinil alkoholov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3050)

B4030

Rabljeni fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki niso na seznamu A

DEL 2

Odpadki na seznamu v Prilogi k Sklepu 2000/532/ES (18)

01	ODPADKI PRI ISKANJU IN PRIDOBIVANJU TER PREDELAVI MINERALNIH SUROVIN
01 01	odpadki pri pridobivanju mineralnih surovin
01 01 01	odpadki pri pridobivanju kovinskih mineralnih surovin
01 01 02	odpadki pri pridobivanju nekovinskih mineralnih surovin
01 03	odpadki pri fizikalni in kemični predelavi mineralnih surovin, ki vsebujejo kovine
01 03 04*	kisli ostanki po predelavi kovinskih sulfidov
01 03 05*	drugi ostanki, ki vsebujejo nevarne snovi
01 03 06	ostanki, ki niso zajeti v 01 03 04 in 01 03 05
01 03 07*	drugi odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi kovine vsebujočih mineralnih surovin, ki vsebujejo nevarne snovi
01 03 08	prašni in praškasti odpadki, ki niso zajeti v 01 03 07
01 03 09	rdeče blato iz proizvodnje glinice, ki ni zajeto v 01 03 07
01 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
01 04	odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi mineralnih surovin, ki ne vsebujejo kovin
01 04 07*	odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi mineralnih surovin, ki ne vsebujejo kovin in vsebujejo nevarne snovi
01 04 08	odpadni gramoz in tolčenec, ki nista zajeta v 01 04 07
01 04 09	odpadni pesek in glina
01 04 10	prašni in praškasti odpadki, ki niso zajeti v 01 04 07
01 04 11	odpadki pri predelavi kalijeve in kamene soli, ki niso zajeti v 01 04 07
01 04 12	ostanki in drugi odpadki pri pranju in čiščenju mineralnih surovin, razen tistih, ki niso zajeti v 01 04 07 in 01 04 11
01 04 13	odpadki pri klesanju in žaganju kamna, ki niso zajeti v 01 04 07
01 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
01 05	vrtalni mulji in drugi odpadki pri vrtanju
01 05 04	vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju sladkovodnih vrtin
01 05 05*	vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo olja
01 05 06*	vrtalni mulji in drugi odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo nevarne snovi
01 05 07	vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo barit in niso zajeti v 01 05 05 in 01 05 06
01 05 08	vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo klorid in niso zajeti v 01 05 05 in 01 05 06
01 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02	ODPADKI IZ KMETIJSTVA, VRTNARSTVA, RIBOGOJSTVA, GOZDARSTVA, LOVA IN RIBOLOVA TER PRIPRAVE IN PREDELAVE HRANE
02 01	odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribolova
02 01 01	mulji pri pranju in čiščenju
02 01 02	odpadki živalskega tkiva
02 01 03	odpadki rastlinskega tkiva
02 01 04	odpadki plastike(razen embalaže)
02 01 06	živalski iztrebki, urin in gnoj (vključno z onesnaženo slamo), odpadne vode, ločeno zbrane in obdelane zunaj kraja nastanka
02 01 07	odpadki pri izkoriščanju gozdov
02 01 08*	agrokemični odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
02 01 09	agrokemični odpadki, ki niso zajeti v 02 01 08
02 01 10	odpadne kovine
02 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 02	odpadki pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih živil živalskega izvora
02 02 01	mulji pri pranju in čiščenju
02 02 02	odpadki živalskega tkiva
02 02 03	snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
02 02 04	mulji pri obdelavi odpadnih vod na kraju nastanka
02 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 03	odpadki pri pripravi in predelavi sadja, vrtnin, žita, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; odpadki pri konzerviranju, pri proizvodnji kvasa in kvasnega ekstrakta, pri pripravi in fermentaciji melase
02 03 01	mulji pri pranju, čiščenju, lupljenju, centrifugiranju in ločevanju
02 03 02	odpadki konzervansov
02 03 03	odpadki pri ekstrakciji s topili
02 03 04	snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
02 03 05	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
02 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 04	odpadki pri proizvodnji sladkorja
02 04 01	zemlja pri čiščenju in pranju sladkorne pese
02 04 02	kalcijev karbonat, ki ne ustreza specifikacijam
02 04 03	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
02 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 05	odpadki pri proizvodnji mlečnih izdelkov
02 05 01	snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
02 05 02	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
02 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 06	odpadki pri proizvodnji pekarskih in slaščičarskih izdelkov
02 06 01	snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
02 06 02	odpadki konzervansov
02 06 03	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
02 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
02 07	odpadki pri proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen kave, čaja in kakava)
02 07 01	odpadki pri pranju, čiščenju in mehanskem drobljenju surovin
02 07 02	odpadki pri destilaciji žganih pijač
02 07 03	odpadki pri kemični obdelavi
02 07 04	snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
02 07 05	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
02 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
03	ODPADKI PRI PREDELAVI LESA IN PROIZVODNJI PLOŠČ, POHIŠTVA, PAPIRNE SNOVI, PAPIRJA IN LEPENKE
03 01	odpadki pri predelavi lesa ter proizvodnji plošč in pohištva
03 01 01	odpadno lubje in pluta
03 01 04*	žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir, ki vsebujejo nevarne snovi
03 01 05	žagovina, oblanci, odrezki, les, iverne plošče in furnir, ki niso zajeti v 03 01 04
03 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
03 02	odpadki pri zaščiti lesa
03 02 01*	nehalogenirana organska sredstva za zaščito lesa
03 02 02*	klorirana organska sredstva za zaščito lesa
03 02 03*	organokovinska sredstva za zaščito lesa
03 02 04*	anorganska sredstva za zaščito lesa
03 02 05*	druga sredstva za zaščito lesa, ki vsebujejo nevarne snovi
03 02 99	sredstva za zaščito lesa, ki niso navedena drugje
03 03	odpadki pri proizvodnji in predelavi celuloznih vlaknin papirja, kartona in lepenke
03 03 01	odpadno lubje in les
03 03 02	sulfitne gošče in mulji pri regeneraciji kemikalij iz kuhalne lužnice
03 03 05	mulji iz razsivitve pri recikliranju starega papirja
03 03 07	mehansko ločeni izvržek pri razpuščanju starega papirja in kartona
03 03 08	odpadki pri prebiranju papirja in kartona, namenjenega za recikliranje
03 03 09	odpadna kavsticirna gošča
03 03 10	vlakninski izvržek, mulji, ki vsebujejo vlakna, polnila in premaze in nastajajo pri mehanskem ločevanju
03 03 11	mulji pri interni obdelavi odpadnih vod, ki niso zajeti v 03 03 10
03 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
04	ODPADKI PRI PROIZVODNJI USNJA, KRZNA IN TEKSTILA
04 01	odpadki pri proizvodnji usnja in krzna
04 01 01	mezdra in odpadni luženi cepljenec
04 01 02	odpadki pri luženju
04 01 03*	odpadki pri razmaščanju, ki vsebujejo topila, brez tekoče faze
04 01 04	strojilna juha, ki vsebuje krom
04 01 05	strojilna juha brez kroma
04 01 06	mulji, ki vsebujejo krom, zlasti iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
04 01 07	mulji, ki ne vsebujejo kroma, zlasti iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
04 01 08	odpadki strojenega usnja, ki vsebujejo krom (ostružki, odrezki, prah po brušenju)
04 01 09	odpadki pri plemenitenju in dodelavi krzna in usnja
04 01 99	drugi tovrstni odpadki
04 02	odpadki pri proizvodnji tekstila
04 02 09	odpadki kompozitnih (sestavljenih, spojenih, združenih) materialov (impregnirane tekstilije, elastomer, plastomer)
04 02 10	organske snovi iz proizvodov naravnega izvora (npr. masti, vosek)
04 02 14*	odpadki pri dodelavi in plemenitenju, ki vsebujejo organska topila
04 02 15	odpadki pri dodelavi in plemenitenju, ki niso zajeti v 04 02 14
04 02 16*	barvila in pigmenti, ki vsebujejo nevarne snovi
04 02 17	barvila in pigmenti, ki niso zajeti v 04 02 16
04 02 19*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
04 02 20	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 04 02 19
04 02 21	odpadki neobdelanih tekstilnih vlaken
04 02 22	odpadki obdelanih tekstilnih vlaken
04 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
05	ODPADKI PRI RAFINACIJI NAFTE, ČIŠČENJU ZEMELJSKEGA PLINA IN PIROLIZI PREMOGA
05 01	odpadki pri rafinaciji nafte
05 01 02*	mulji pri razsoljevanju
05 01 03*	mulji z dna rezervoarjev
05 01 04*	kisli alkilni mulji
05 01 05*	razlito olje
05 01 06*	mulji iz tehnoloških procesov in vzdrževanja naprav, ki vsebujejo olje
05 01 07*	kisli katrani
05 01 08*	drugi katrani
05 01 09*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebuje nevarne snovi
05 01 10	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 05 01 09
05 01 11*	odpadki pri čiščenju goriv z bazami
05 01 12*	olja, ki vsebujejo kisline
05 01 13	mulji pri pripravi kotelne vode
05 01 14	odpadki iz hladilnih kolon
05 01 15*	izrabljene filtrirne zemlje
05 01 16	odpadki, ki vsebujejo žveplo in nastanejo pri razžvepljevanju naftnih derivatov
05 01 17	bitumen
05 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
05 06	odpadki iz pirolize premoga
05 06 01*	kisli katrani
05 06 03*	drugi katrani
05 06 04	odpadki iz hladilnih kolon
05 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
05 07	odpadki pri čiščenju in transportu zemeljskega plina
05 07 01*	odpadki, ki vsebujejo živo srebro
05 07 02	odpadki, ki vsebujejo žveplo
05 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06	ODPADKI IZ ANORGANSKIH KEMIČNIH PROCESOV
06 01	odpadki pri proizvodnji, pripravi, distribuciji in uporabi (PPDU) kislin
06 01 01*	žveplova(VI) kislina in žveplova(IV) kislina
06 01 02*	klorovodikova kislina
06 01 03*	fluorovodikova kislina
06 01 04*	fosforjeva(V) kislina in fosforjeva(III) kislina
06 01 05*	dušikova(V) kislina in dušikova(III) kislina
06 01 06*	druge kisline
06 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 02	odpadki pri PPDU baz
06 02 01*	kalcijev hidroksid
06 02 03*	amoniak (raztopina)
06 02 04*	natrijev in kalijev hidroksid
06 02 05*	druge baze
06 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 03	odpadki pri PPDU soli in njihovih raztopin ter kovinskih oksidov
06 03 11*	trdne soli in raztopine, ki vsebujejo cianide
06 03 13*	trdne soli in raztopine, ki vsebujejo težke kovine
06 03 14	trdne soli in raztopine, ki niso zajete v 06 03 11 in 06 03 13
06 03 15*	kovinski oksidi, ki vsebujejo težke kovine
06 03 16	kovinski oksidi, ki niso zajeti v 06 03 15
06 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 04	odpadki, ki vsebujejo kovine in niso zajeti v 06 03
06 04 03*	odpadki, ki vsebujejo arzen
06 04 04*	odpadki, ki vsebujejo živo srebro
06 04 05*	odpadki, ki vsebujejo druge težke kovine
06 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 05	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka
06 05 02*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
06 05 03	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 06 05 02
06 06	odpadki pri PPDU žveplo vsebujočih kemikalij, iz kemijskih procesov žvepla in iz razžvepljevanja
06 06 02*	odpadki, ki vsebujejo nevarne sulfide
06 06 03	odpadki, ki vsebujejo sulfide in niso zajeti v 06 06 02
06 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 07	odpadki pri PPDU halogenov in iz kemijskih procesov halogenov
06 07 01*	elektrolizni odpadki, ki vsebujejo azbest
06 07 02*	aktivno oglje iz proizvodnje klora
06 07 03*	mulj barijevega sulfata, ki vsebuje živo srebro
06 07 04*	raztopine in kisline, npr. kontaktna kislina
06 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 08	odpadki pri PPDU silicija in silicijevih spojin
06 08 02*	odpadki, ki vsebujejo nevarne klorosilane
06 08 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 09	odpadki pri PPDU fosfor vsebujočih kemikalij in iz kemičnih procesov fosforja
06 09 02	žlindra, ki vsebuje fosfor
06 09 03*	reakcijski odpadki na osnovi kalcija, ki vsebujejo nevarne snovi ali pa so onesnaženi z njimi
06 09 04	reakcijski odpadki na osnovi kalcija, ki niso zajeti v 06 09 03
06 09 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 10	odpadki pri PPDU dušik vsebujočih kemikalij, iz kemičnih procesov dušika in iz proizvodnje umetnih gnojil
06 10 02*	odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
06 10 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 11	odpadki pri proizvodnje anorganskih pigmentov in sredstev za motnjenje
06 11 01	reakcijski odpadki na osnovi kalcija iz proizvodnje titanovega dioksida
06 11 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
06 13	odpadki iz anorganskih kemičnih procesov, ki niso navedeni drugje
06 13 01*	anorganska sredstva za zaščito rastlin, sredstva za zaščito lesa in drugi biocidi
06 13 02*	izrabljeno aktivno oglje (razen 06 07 02)
06 13 03	industrijske saje
06 13 04*	odpadki pri predelavi azbesta
06 13 05*	dimniške saje
06 13 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07	ODPADKI IZ ORGANSKIH KEMIČNIH PROCESOV
07 01	odpadki pri proizvodnje, pripravi, distribuciji in uporabi (PPDU) organskih osnovnih kemikalij
07 01 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 01 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 01 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 01 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 01 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 01 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 01 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 01 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 01 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 01 11
07 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 02	odpadki pri PPDU plastike, sintetične gume in umetnih vlaken
07 02 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 02 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 02 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 02 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 02 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 02 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 02 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 02 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 02 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 02 11
07 02 13	odpadna plastika
07 02 14*	odpadki aditivov, ki vsebujejo nevarne snovi
07 02 15	odpadki aditivov, ki niso zajeti v 07 02 14
07 02 16*	odpadki, ki vsebujejo nevarne silikone
07 02 17	odpadki, ki vsebujejo silikone in niso zajeti v 07 02 16
07 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 03	odpadki pri PPDU organskih barvil in pigmentov (razen 0611)
07 03 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 03 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 03 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 03 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 03 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 03 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 03 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 03 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 03 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 03 11
07 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 04	odpadki pri PPDU organskih sredstev za zaščito rastlin (razen 02 01 08 in 02 01 09), sredstev za zaščito lesa (razen 03 02) in drugih biocidov
07 04 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 04 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 04 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 04 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 04 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 04 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 04 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 04 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 04 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 04 11
07 04 13*	trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
07 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 05	odpadki pri PPDU farmacevtskih izdelkov
07 05 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 05 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 05 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 05 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 05 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 05 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 05 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 05 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 05 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 05 11
07 05 13*	trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
07 05 14	trdni odpadki, ki niso zajeti v 07 05 13
07 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 06	odpadki pri PPDU maščob, maziv, mil, pralnih sredstev, razkužil in kozmetičnih sredstev
07 06 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 06 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 06 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 06 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 06 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 06 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 06 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 06 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 06 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 06 11
07 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
07 07	odpadki pri PPDU finih kemikalij in kemičnih proizvodov, ki niso navedeni drugje
07 07 01*	vodne izpiralne tekočine in matične lužnice
07 07 03*	halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 07 04*	druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice
07 07 07*	halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki
07 07 08*	drugi destilacijski in reakcijski ostanki
07 07 09*	halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 07 10*	druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti
07 07 11*	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
07 07 12	mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju samem, ki niso zajeti v 07 07 11
07 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
08	ODPADKI PRI PPDU PREVLEK (BARV, LAKOV IN EMAJLOV), LEPIL, TESNILNIH MAS IN TISKARSKIH ČRNIL
08 01	odpadki pri PPDU in odstranjevanju barv in lakov
08 01 11*	odpadne barve in laki, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 01 12	odpadne barve in laki, ki niso zajeti v 08 01 11
08 01 13*	mulji barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 01 14	mulji barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 01 13
08 01 15*	vodni mulji, ki vsebujejo barve ali lake in organska topila ali druge nevarne snovi
08 01 16	vodni mulji, ki vsebujejo barve ali lake in niso zajeti v 08 01 15
08 01 17*	odpadki pri odstranjevanju barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 01 18	odpadki pri odstranjevanju barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 01 17
08 01 19*	vodne suspenzije barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 01 20	vodne suspenzije barv ali lakov, ki niso za ete v 08 01 19
08 01 21*	odpadki sredstev za odstranjevanje barv ali lakov
08 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
08 02	odpadki pri PPDU drugih prevlek (vključno s keramičnimi materiali)
08 02 01	odpadni praškasti materiali za prevleke
08 02 02	vodni mulji, ki vsebujejo keramične materiale
08 02 03	vodne suspenzije, ki vsebujejo keramične materiale
08 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
08 03	odpadki pri PPDU tiskarskih barv
08 03 07	vodni mulji, ki vsebujejo tiskarske barve
08 03 08	vodne odpadne raztopine, ki vsebujejo tiskarske barve
08 03 12*	odpadne tiskarske barve, ki vsebujejo nevarne snovi
08 03 13	odpadne tiskarske barve, ki niso zajete v 08 03 12
08 03 14*	mulji tiskarskih barv, ki vsebujejo nevarne snovi
08 03 15	mulji tiskarskih barv, ki niso zajeti v 08 03 14
08 03 16*	odpadne raztopine za jedkanje
08 03 17*	odpadni tiskarski tonerji, ki vsebujejo nevarne snovi
08 03 18	odpadni tiskarski tonerji, ki niso zajeti v 08 03 17
08 03 19*	disperzijsko olje
08 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
08 04	odpadki PPDU lepil in tesnilnih mas (vključno s sredstvi za hidrofobiranje)
08 04 09*	odpadna lepila in tesnilne mase, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 04 10	odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso zajete v 08 04 09
08 04 11*	mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
08 04 12	mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 11
08 04 13*	vodni mulji, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in organska topila ali druge nevarne snovi
08 04 14	vodni mulji, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in niso zajeti v 08 04 13
08 04 15*	vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in organska topila ali druge nevarne snovi
08 04 16	vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in niso zajeti v 08 04 15
08 04 17*	smolno olje
08 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
08 05	drugi tovrstni odpadki, ki niso navedeni v 08
08 05 01*	odpadni izocianati
09	ODPADKI IZ FOTOGRAFSKE INDUSTRIJE
09 01	odpadki iz fotografske industrije
09 01 01*	raztopine razvijalcev in aktivatorjev na vodni osnovi
09 01 02*	raztopine razvijalcev za ofsetne plošče na vodni osnovi
09 01 03*	raztopine razvijalcev na osnovi topil
09 01 04*	fiksirne raztopine
09 01 05*	bledilne in bledilno-fiksirne raztopine
09 01 06*	odpadki, ki vsebujejo srebro in nastanejo pri lastni obdelavi fotografskih odpadkov
09 01 07	filmi in fotografski papir, ki vsebujejo srebro in srebrove spojine
09 01 08	filmi in fotografski papir, ki ne vsebujejo srebra ali srebrovih spojin
09 01 10	fotoaparati za enkratno uporabo, brez baterij
09 01 11*	fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki so zajeti v 16 06 01, 16 01 02 ali 16 06 03
09 01 12	fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki niso zajeti v 09 01 11
09 01 13*	odpadne vodne raztopine pri regeneraciji srebra na kraju samem, ki niso zajete v 09 01 06
09 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10	ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV
10 01	odpadki iz termoenergetskih objektov in drugih kurilnih naprav (razen 19)
10 01 01	pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu v 10 01 04)
10 01 02	elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog
10 01 03	elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na šoto in neobdelan les
10 01 04*	elektrofiltrski pepel in kotlovski prah iz kurilnih naprav na kurilno olje
10 01 05	trdni odpadki na osnovi kalcijevih spojin pri razžvepljevanju dimnih plinov
10 01 07	mulji na osnovi kalcijevih spojin pri razžvepljevanja dimnih plinov
10 01 09*	žveplova kislina
10 01 13*	elektrofiltrski pepel iz emulgiranih ogljikovodikov, uporabljenih kot gorivo
10 01 14*	pepel, žlindra in kotlovski prah iz sosežiga, ki vsebujejo nevarne snovi
10 01 15	pepel, žlindra in kotlovski prah iz sosežiga, ki niso zajeti v 10 01 14
10 01 16*	elektrofiltrski pepel iz sosežiga, ki vsebuje nevarne snovi
10 01 17	elektrofiltrski pepel iz sosežiga, ki ni zajet v 10 01 16
10 01 18*	odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 01 19	odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 01 05, 10 01 07 in 10 01 18
10 01 20*	mulji iz čiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi
10 01 21	mulji iz čiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 10 01 20
10 01 22*	vodni mulji pri čiščenju kotlov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 01 23	vodni mulji pri čiščenju kotlov, ki niso zajeti v 10 01 22
10 01 24	peski s kurišč s fluidizirano plastjo
10 01 25	odpadki pri skladiščenju in pripravi goriv v elektrarnah na premog
10 01 26	odpadki pri obdelavi hladilne vode
10 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 02	odpadki iz železarske in jeklarske industrije
10 02 01	odpadki pri predelavi žlindre
10 02 02	nepredelana žlindra
10 02 07*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 02 08	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 02 07
10 02 10	valjarniška škaja
10 02 11*	odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 02 12	odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 02 11
10 02 13*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 02 14	mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 02 13
10 02 15	drugi mulji in filtrne pogače
10 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 03	odpadki iz pirometalurgije aluminija
10 03 02	anodni odpadki
10 03 04*	žlindre iz primarne proizvodnje
10 03 05	odpadna glinica
10 03 08*	solne žlindre iz proizvodnje sekundarnega aluminija
10 03 09*	črni posnemki iz proizvodnje sekundarnega aluminija
10 03 15*	posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo gorljive pline v nevarnih količinah 10 03 16
posnemki,	ki niso zajeti v 10 03 15
10 03 17*	odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo katran
10 03 18	odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo ogljik in niso zajeti v 10 03 17
10 03 19*	dimnina, ki vsebuje nevarne snovi
10 03 20	dimnina, ki ni zajeta v 10 03 19
10 03 21*	drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi
10 03 22	drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki niso zajeti v 10 03 21
10 03 23*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 03 24	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 03 23
10 03 25*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 03 26	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 03 25
10 03 27*	odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 03 28	odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 03 27
10 03 29*	odpadki pri obdelavi solnih žlinder in črnih posnemkov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 03 30	odpadki pri obdelavi solnih žlinder in črnih posnemkov, ki niso zajeti v 10 03 29
10 03 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 04	odpadki iz pirometalurgije svinca
10 04 01*	žlindee iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 04 02*	posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 04 03*	kalcijev arzenat
10 04 04*	dimnina
10 04 05*	drugi delci in prah
10 04 06*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
10 04 07*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
10 04 09*	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 04 10	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 04 09
10 04 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 05	odpadki iz pirometalurgije cinka
10 05 01	žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 05 03*	dimnina
10 05 04	drugi delci in prah
10 05 05*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
10 05 06*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
10 05 08*	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 05 09	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 05 08
10 05 10*	posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah
10 05 11	posnemki, ki niso zajeti v 10 05 10
10 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 06	odpadki iz pirometalurgije bakra
10 06 01	žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 06 02	posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 06 03*	dimnina
10 06 04	drugi delci in prah
10 06 06*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
10 06 07*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
10 06 09*	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 06 10	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 06 09
10 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 07	odpadki iz pirometalurgije srebra, zlata in platine
10 07 01	žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 07 02	posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 07 03	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
10 07 04	drugi delci in prah
10 07 05	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
10 07 07*	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 07 08	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 07 07
10 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 08	odpadki iz pirometalurgije drugih neželeznih kovin
10 08 04	delci in prah
10 08 08*	solna žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine
10 08 09	druge žlindre
10 08 10*	posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah
10 08 11	posnemki, ki niso zajeti v 10 08 10
10 08 12*	odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo katran
10 08 13	odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo ogljik ter niso zajeti v 10 08 12
10 08 14	anodni odpadki
10 08 15*	dimnina, ki vsebuje nevarne snovi
10 08 16	druga dimnina, ki ni zajeta v 10 08 15
10 08 17*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 08 18	mulji in filtrne pogačepri obdelavi dimnih plinov in niso zajeti v 10 08 17
10 08 19*	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje
10 08 20	odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 08 19
10 08 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 09	odpadki iz železolivarn
10 09 03	pečna žlindra
10 09 05*	neuporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi
10 09 06	neuporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajete v 10 09 05
10 09 07*	uporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi
10 09 08	uporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajete v 10 09 07
10 09 09*	dimnina, ki vsebuje nevarne snovi
10 09 10	druga dimnina, ki ni zajeta v 10 09 09
10 09 11*	drugi delci, ki vsebujejo nevarne snovi
10 09 12	drugi delci, ki niso zajeti v 10 09 11
10 09 13*	odpadna veziva, ki vsebujejo nevarne snovi
10 09 14	odpadna veziva, ki niso zajeta v 10 09 13
10 09 15*	odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki vsebujejo nevarne snovi
10 09 16	odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki niso zajeta v 10 09 15
10 09 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 10	odpadki iz livarn neželeznih kovin
10 10 03	pečna žlindra
10 10 05*	neuporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi
10 10 06	neuporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajeta v 10 10 05
10 10 07*	uporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi
10 10 08	uporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajeta v 10 10 07
10 10 09*	dimnina, ki vsebuje nevarne snovi
10 10 10	druga dimnina, ki ni zajeta v 10 10 09
10 10 11*	drugi delci, ki vsebujejo nevarne snovi
10 10 12	drugi delci, ki niso zajeti v 10 10 11
10 10 13*	odpadna veziva, ki vsebujejo nevarne snovi
10 10 14	odpadna veziva, ki niso zajeta 10 10 13
10 10 15*	odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki vsebujejo nevarne snovi
10 10 16	odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki niso zajeta v 10 10 15
10 10 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 11	odpadki pri proizvodnji stekla in steklenih izdelkov
10 11 03	odpadni materiali iz steklenih vlaken
10 11 05	delci in prah
10 11 09*	odpadna zmes pred taljenjem, ki vsebuje nevarne snovi
10 11 10	odpadna zmes pred taljenjem, ki ni zajeta v 10 11 09
10 11 11*	odpadno steklo v obliki majhnih delcev in prahu, ki vsebuje težke kovine (npr. steklo katodnih cevi)
10 11 12	odpadno steklo, ki ni zajeto v 10 11 11
10 11 13*	mulji pri poliranju in brušenju stekla, ki vsebujejo nevarne snovi
10 11 14	mulji pri poliranju in brušenju stekla, ki niso zajeti v 10 11 13
10 11 15*	trdni odpadki pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 11 16	trdni odpadki pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 11 15
10 11 17*	mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 11 18	mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 11 17
10 11 19*	trdni odpadki pri obdelavi odplak na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
10 11 20	trdni odpadki pri obdelavi odplak, ki niso zajeti v 10 11 19
10 11 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 12	odpadki pri proizvodnji keramičnih izdelkov, opeke, ploščic in izdelkov iz kamenine
10 12 01	odpadna zmes pred žganjem
10 12 03	delci in prah
10 12 05	mulji in filtrne pogače po obdelavi odpadnih plinov
10 12 06	zavržene forme
10 12 08	odpadni keramični izdelki, opeke, ploščice in izdelki iz kamenine (po žganju)
10 12 09*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 12 10	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 12 09
10 12 11*	odpadki pri glaziranju, ki vsebujejo težke kovine
10 12 12	odpadki pri glaziranju, ki niso zajeti v 10 12 11
10 12 13	mulji pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka
10 12 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 13	odpadki pri proizvodnji cementa, apna, mavca in njihovih izdelkov
10 13 01	odpadna surova zmes pred žganjem
10 13 04	odpadki pri žganju in gašenju apna
10 13 06	delci in prah (razen 10 13 12 in 10 13 13)
10 13 07	mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
10 13 09*	odpadki pri proizvodnji azbestcementa, ki vsebujejo azbest
10 13 10	odpadki pri proizvodnji azbestcementa, ki niso zajeti v 10 13 09
10 13 11	odpadki pri proizvodnji kompozitnih materialov na osnovi cementa, ki niso zajeti v 10 13 09 in 10 13 10
10 13 12*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi
10 13 13	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 13 12
10 13 14	odpadni beton in mulji iz betona
10 13 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
10 14	odpadki iz krematorijev
10 14 01*	odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo živo srebro
11	ODPADKI PRI KEMIČNI POVRŠINSKI OBDELAVI IN PREVLEČENJU KOVIN TER DRUGIH MATERIALOV HIDROMETALURGIJA NEŽELEZNIH KOVIN
11 01	odpadki iz kemične površinske obdelave in prevlečenja kovin ter drugih materialov (npr. galvaniziranja, cinkanja, luženja, dekapiranja, fosfatiranja, alkalnega razmaščanja in eloksiranja)
11 01 05*	kisle lužilne raztopine
11 01 06*	kisline, ki niso zajete drugje
11 01 07*	alkalne lužilne raztopine
11 01 08*	mulji pri fosfatiranju
11 01 09*	mulji in filtrne pogače, ki vsebujejo nevarne snovi
11 01 10	mulji in filtrne pogače, ki niso zajeti v 11 01 09
11 01 11*	izpiralne tekočine na vodni osnovi, ki vsebujejo nevarne snovi
11 01 12	izpiralne tekočine na vodni osnovi, ki niso zajete v 11 01 11
11 01 13*	odpadki pri razmaščanju, ki vsebujejo nevarne snovi
11 01 14	odpadki pri razmaščanju, ki niso zajeti v 11 01 13
11 01 15*	eluati in mulji iz membranskih ali ionskoizmenjalnih sistemov, ki vsebujejo nevarne snovi
11 01 16*	nasičene ali izrabljene ionskoizmenjalne smole
11 01 98*	drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
11 01 99	drugi tovrstni odpadki
11 02	odpadki iz procesov hidrometalurgije barvnih kovin
11 02 02*	mulji pri hidrometalurgiji cinka (vključno z jarositom in goethitom)
11 02 03	odpadki pri proizvodnji anod za vodne elektrolizne procese
11 02 05*	odpadki pri hidrometalurgiji bakra, ki vsebujejo nevarne snovi
11 02 06	odpadki pri hidrometalurgiji bakra, ki niso zajeti v 11 02 05
11 02 07*	drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
11 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
11 03	mulji in trdne snovi iz postopkov utrjevanja
11 03 01*	odpadki, ki vsebujejo cianid
11 03 02*	drugi odpadki
11 05	odpadki pri vročem cinkanju
11 05 01	trdi cink
11 05 02	cinkov pepel
11 05 03*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
11 05 04*	izrabljena talila
11 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
12	ODPADKI PRI OBLIKOVANJU IN FIZIKALNI TER MEHANSKI POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN IN PLASTIKE
12 01	odpadki pri oblikovanju in fizikalni ter mehanski površinski obdelavi kovin in plastike
12 01 01	opilki in ostružki železa
12 01 02	prah in delci železa
12 01 03	opilki in ostružki neželeznih kovin
12 01 04	prah in delci neželeznih kovin
12 01 05	drobci in ostružki plastike
12 01 06*	strojna olja na osnovi mineralnih olj, ki vsebujejo halogene (razen emulzij in raztopin)
12 01 07*	strojna olja na osnovi mineralnih olj, ki ne vsebujejo halogenov (razen emulzij in raztopin)
12 01 08*	strojne emulzije in raztopine, ki vsebujejo halogene
12 01 09*	strojne emulzije in raztopine, ki ne vsebujejo halogenov
12 01 10*	sintetična strojna olja
12 01 12*	izrabljeni voski in maščobe
12 01 13	odpadki pri varjenju
12 01 14*	strojni mulji, ki vsebujejo nevarne snovi
12 01 15	strojni mulji, ki niso zajeti v 12 01 14
12 01 16*	odpadki pri peskanju, ki vsebujejo nevarne snovi
12 01 17	odpadki pri peskanju, ki niso zajeti v 12 01 16
12 01 18*	kovinski mulji (pri brušenju, honanju in lepanju), ki vsebujejo olje
12 01 19*	lahko biorazgradljiva strojna olja
12 01 20*	izrabljena brusila in brusiva, ki vsebujejo nevarne snovi
12 01 21	izrabljena brusila in brusiva, ki niso zajeta v 12 01 20
12 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
12 03	odpadki pri razmaščanju z vodo in paro (razen 11)
12 03 01*	vodne izpiralne tekočine
12 03 02*	odpadki pri razmaščanju s paro
13	ODPADKI OLJ IN TEKOČIH GORIV (RAZEN JEDILNIH OLJ IN ODPADKOV OLJ, KI SO ZAJETI V POGLAVJIH 05, 12 IN 19)
13 01	odpadna hidravlična olja
13 01 01*	hidravlična olja, ki vsebujejo PCB (19)
13 01 04*	klorirane emulzije
13 01 05*	neklorirane emulzije
13 01 09*	klorirana hidravlična olja na osnovi mineralnih olj
13 01 10*	neklorirana hidravlična olja na osnovi mineralnih olj
13 01 11*	sintetična hidravlična olja
13 01 12*	lahko biorazgradljiva hidravlična olja
13 01 13*	druga hidravlična olja
13 02	odpadna motorna, strojna in mazalna olja
13 02 04*	klorirana motorna, strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj
13 02 05*	neklorirana motorna, strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj
13 02 06*	sintetična motorna, strojna in mazalna olja
13 02 07*	lahko biorazgradljiva motorna, strojna in mazalna olja
13 02 08*	druga motorna, strojna in mazalna olja
13 03	odpadna izolirna olja in olja za prenos toplote
13 03 01*	izolirna olja in olja za prenos toplote, ki vsebujejo PCB
13 03 06*	klorirana izolirna olja in olja prenos toplote na osnovi mineralnih olj, ki niso zajeta v 13 03 01
13 03 07*	neklorirana izolirna olja in olja za prenos toplote na osnovi mineralnih olj
13 03 08*	sintetična izolirna olja in olja za prenos toplote
13 03 09*	lahko biorazgradljiva izolirna olja in olja za prenos toplote
13 03 10*	druga izolirna olja in olja za prenos toplote
13 04	kalužna olja
13 04 01*	kalužna olja iz rečne plovbe
13 04 02*	kalužna olja iz odtočnih kanalov na pomolih
13 04 03*	kalužna olja iz druge plovbe
13 05	vsebina izločevalnikov olja in vode
13 05 01*	trdne snovi iz peskolovov in izločevalnikov olja in vode
13 05 02*	mulji iz izločevalnikov olja in vode
13 05 03*	mulji iz oljnih lovilnikov
13 05 06*	olja iz izločevalnikov olja in vode
13 05 07*	oljnata voda iz ločevalnikov olja in vode
13 05 08*	mešanice odpadkov iz peskolovov in izločevalnikov olja in vode
13 07	odpadki tekočih goriv
13 07 01*	kurilno olje in dizelsko gorivo
13 07 02*	bencin
13 07 03*	druga goriva (vključno z mešanicami)
13 08	drugi oljni odpadki
13 08 01*	mulji ali emulzije pri razsoljevanju
13 08 02*	druge emulzije
13 08 99*	odpadki, ki niso navedeni drugje
14	ODPADKI ORGANSKIH TOPIL, HLADIL IN POTISNIH PLINOV (RAZEN 07 IN 08)
14 06	odpadki organskih topil, hladil in potisnih plinov za pene in aerosole
14 06 01*	fluorokloroogljikovodiki, HCFC, HFC
14 06 02*	druga halogenirana topila in mešanice topil
14 06 03*	druga topila in mešanice topil
14 06 04*	mulji ali trdni odpadki, ki vsebujejo halogenirana topila
14 06 05*	mulji ali trdni odpadki, ki vsebujejo druga topila
15	ODPADNA EMBALAŽA, ABSORBENTI, KRPE ZA BRISANJE, FILTRIRNA SREDSTVA IN ZAŠČITNA OBLEKA, KI NISO NAVEDENI DRUGJE
15 01	embalaža (vključno z embalažo, ločeno zbrano kot komunalni odpadek)
15 01 01	embalaža iz papirja in lepenke
15 01 02	embalaža iz plastike
15 01 03	lesena embalaža
15 01 04	kovinska embalaža
15 01 05	embalaža iz kompozitov
15 01 06	mešana embalaža
15 01 07	steklena embalaža
15 01 09	embalaža iz tekstila
15 01 10*	embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z njimi
15 01 11*	kovinska embalaža, ki vsebuje nevarno trdno matrico (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami
15 02	absorbenti, filtrirna sredstva, krpe za brisanje in zaščitna obleka
15 02 02*	absorbenti, filtrirna sredstva (vključno z oljnimi filtri, ki niso navedeni drugje), krpe za brisanje in zaščitna obleka, ki so onesnaženi z nevarnimi snovmi
15 02 03	absorbenti, filtrirna sredstva, krpe za brisanje in zaščitna obleka, ki niso zajeti v 15 02 02
16	ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE V SEZNAMU
16 01	izrabljena motorna vozila za različne vrste transporta, vključno z mobilnimi stroji in odpadki pri razstavljanju izrabljenih vozil in vzdrževanju vozil (razen 13, 14, 16 06 in 16 08)
16 01 03	izrabljene avtomobilske pnevmatike
16 01 04*	izrabljena vozila
16 01 06	izrabljena vozila, ki ne vsebujejo niti tekočin niti drugih nevarnih sestavin
16 01 07*	oljni fitri
16 01 08*	sestavine, ki vsebujejo živo srebro
16 01 09*	sestavine, ki vsebujejo PCB
16 01 10*	eksplozivne sestavine (npr. zračne blazine)
16 01 11*	zavorne obloge, ki vsebujejo azbest
16 01 12	zavorne obloge, ki niso zajete v 16 01 11
16 01 13*	zavorne tekočine
16 01 14*	tekočine proti zmrzovanju, ki vsebujejo nevarne snovi
16 01 15	tekočine proti zmrzovanju, ki niso zajete v 16 01 14
16 01 16	rezervoarji za utekočinjen plin
16 01 17	železne kovine
16 01 18	neželezne kovine
16 01 19	plastika
16 01 20	steklo
16 01 21*	nevarne sestavine, ki niso zajete v 16 01 07 do 16 01 11 ter 16 01 13 in 16 01 14
16 01 22	sestavine, ki niso navedene drugje
16 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
16 02	odpadki iz električne in elektronske opreme
16 02 09*	transformatorji in kondenzatorji, ki vsebujejo PCB
16 02 10*	rabljene naprave, ki vsebujejo PCB ali so onesnažene z njimi in niso zajete v 16 02 09
16 02 11*	rabljene naprave, ki vsebujejo fluorokloroogljikovodike, HCFC in HFC
16 02 12*	rabljene naprave, ki vsebujejo prosti azbest
16 02 13*	rabljene naprave, ki vsebujejo nevarne sestavine (20) in niso zajete v 16 02 09 do 16 02 12
16 02 14	rabljene naprave, ki niso zajete v 16 02 09 do 16 02 13
16 02 15*	nevarne sestavine, odstranjene iz rabljenih naprav
16 02 16	sestavine, odstranjene iz rabljenih naprav, ki niso zajete v 16 02 15
16 03	izvržene šarže in neuporabljeni proizvodi
16 03 03*	anorganski odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
16 03 04	anorganski odpadki, ki niso zajeti v 16 03 03
16 03 05*	organski odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
16 03 06	organski odpadki, ki niso zajeti v 16 03 05
16 04	eksplozivni odpadki
16 04 01 *	odpadno strelivo
16 04 02*	odpadni pirotehnični izdelki
16 04 03*	drugi eksplozivni odpadki
16 05	plini v tlačnih posodah in rabljene kemikalije
16 05 04*	plini v tlačnih posodah (vključno s haloni), ki vsebujejo nevarne snovi
16 05 05	plini v tlačnih posodah, ki niso zajeti v 16 05 04
16 05 06*	laboratorijske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo, vključno z mešanicami laboratorijskih kemikalij
16 05 07*	rabljene anorganske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo
16 05 08*	rabljene organske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo
16 05 09	rabljene kemikalije, ki niso zajete v 16 05 06, 16 05 07 ali 16 05 08
16 06	baterije in akumulatorji
16 06 01*	svinčeve baterije
16 06 02*	nikelj-kadmijeve baterije
16 06 03*	baterije, ki vsebujejo živo srebro
16 06 04	alkalne baterije (razen 16 06 03)
16 06 05	druge baterije in akumulatorji
16 06 06*	ločeno zbrani elektroliti iz baterij in akumulatorjev
16 07	odpadki pri čiščenju transportnih in skladiščnih rezervoarjev in sodov (razen 05 in 13)
16 07 08*	odpadki, ki vsebujejo olje
16 07 09*	odpadki, ki vsebujejo druge nevarne snovi
16 07 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
16 08	izrabljeni katalizatorji
16 08 01	izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo zlato, srebro, renij, rodij, paladij, iridij ali platino (razen 16 08 97)
16 08 02*	izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo nevarne prehodne kovine (21) ali njihove spojine
16 08 03	izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo prehodne kovine ali njihove spojine, ki niso zajeti drugje
16 08 04	izrabljeni katalizatorji za katalitično krekiranje (razen 16 08 07)
16 08 05*	izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo fosforjevo kislino
16 08 06*	izrabljene tekočine, ki se uporabljajo kot katalizatorji
16 08 07*	izrabljeni katalizatorji, onesnaženi z nevarnimi snovmi
16 09	oksidativne snovi
16 09 01*	permanganati, npr. kalijev permanganat
16 09 02*	kromati, npr. kalijev kromat, kalijev ali natrijev dikromat
16 09 03*	peroksidi, npr. vodikov peroksid
16 09 04*	oksidativne snovi, ki niso navedene drugje
16 10	vodni tekoči odpadki, namenjeni obdelavi zunaj kraja nastanka
16 10 01*	vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
16 10 02	vodni tekoči odpadki, ki niso zajeti v 16 10 01
16 10 03*	vodni koncentrati, ki vsebujejo nevarne snovi
16 10 04	vodni koncentrati, ki niso zajeti v 16 10 03
16 11	Odpadne obloge in ognjevzdržni materiali
16 11 01*	obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov na osnovi ogljika, ki vsebujejo nevarne snovi
16 11 02	obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov na osnovi ogljika, ki niso zajeti v 16 11 01
16 11 03*	druge obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov, ki vsebujejo nevarne snovi
16 11 04	druge obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov, ki niso zajeti v 16 11 03
16 11 05*	obzidave in ognjevzdržni materiali iz nemetalurških procesov, ki vsebujejo nevarne snovi
16 11 06	obzidave in ognjevzdržni materiali iz nemetalurških procesov, ki niso zajeti v 16 11 05
17	GRADBENI ODPADKI IN ODPADKI PRI RUŠENJU OBJEKTOV (VKLJUČNO Z IZKOPNINAMI Z ONESNAŽENIH LOKACIJ)
17 01	beton, opeka, ploščice in keramika
17 01 01	beton
17 01 02	opeka
17 01 03	ploščice in keramika
17 01 06*	mešanice ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic ali keramike, ki vsebujejo nevarne snovi
17 01 07	mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso zajete v 17 01 06
17 02	les, steklo in plastika
17 02 01	les
17 02 02	steklo
17 02 03	plastika
17 02 04*	steklo, plastika in les, ki vsebujejo nevarne snovi ali so onesnaženi z njimi
17 03	bitumenske mešanice, premogov katran in proizvodi, ki vsebujejo katran
17 03 01*	bitumenske mešanice, ki vsebujejo premogov katran
17 03 02	bitumenske mešanice, ki niso zajete v 17 03 01
17 03 03*	premogov katran in proizvodi, ki vsebujejo katran
17 04	kovine (vključno z zlitinami)
17 04 01	baker, bron, medenina
17 04 02	aluminij
17 04 03	svinec
17 04 04	cink
17 04 05	železo in jeklo
17 04 06	kositer
17 04 07	mešane kovine
17 04 09*	kovinski odpadki, onesnaženi z nevarnimi snovmi
17 04 10*	kabli, ki vsebujejo olje, premogov katran in druge nevarne snovi
17 04 11	kabli, ki niso zajeti v 17 04 10
17 05	zemlja (vključno z izkopninami z onesnaženih lokacij), kamenje in izkopnine pri bagranju
17 05 03*	zemlja in kamenje, ki vsebujejo nevarne snovi
17 05 04	zemlja in kamenje, ki niso zajeti v 17 05 03
17 05 05*	izkopnine pri bagranju, ki vsebujejo nevarne snovi
17 05 06	izkopnine pri bagranju, ki niso zajete v 17 05 05
17 05 07*	tolčenec iz železniških nasipov, ki vsebuje nevarne snovi
17 05 08	tolčenec iz železniških nasipov, ki ni zajet v 17 05 07
17 06	izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest
17 06 01*	izolirni materiali, ki vsebujejo azbest
17 06 03*	drugi izolirni materiali, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali vsebujejo nevarne snovi
17 06 04	izolirni materiali, ki niso zajeti v 17 06 01 in 17 06 03
17 06 05*	gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest
17 08	gradbeni materiali na osnovi mavca
17 08 01*	gradbeni materiali na osnovi mavca, ki so onesnaženi z nevarnimi snovmi
17 08 02	gradbeni materiali na osnovi mavca, ki niso zajeti v 17 08 01
17 09	drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov
17 09 01*	gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki vsebujejo živo srebro
17 09 02*	gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki vsebujejo PCB (npr. tesnilne mase, ki vsebujejo PCB, talne obloge na osnovi smol, ki vsebujejo PCB, zasteklitve z izolirnimi stekli, ki vsebujejo PCB, in kondenzatorji, ki vsebujejo PCB)
17 09 03*	drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (vključno z mešanimi odpadki), ki vsebujejo nevarne snovi
17 09 04	mešani gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki niso zajeti v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03
18	ODPADKI PRI ZDRAVSTVENI IN VETERINARSKI OSKRBI TER RAZISKAVAH (BREZ ODPADKOV IZ KUHINJ IN RESTAVRACIJ, KI NE IZVIRAJO IZ NEPOSREDNE ZDRAVSTVENE OSKRBE)
18 01	odpadki iz porodništva, diagnostike, zdravljenja ali preprečevanja bolezni pri ljudeh
18 01 01	ostri predmeti (razen 18 01 03)
18 01 02	telesni deli in organi, vključno z vrečkami krvi in konzervirano krvjo (razen 18 01 03)
18 01 03*	odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odlaganju
18 01 04	odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odlaganju (npr. obveze, mavčni povoji, oblačila za enkratno uporabo, plenice)
18 01 06*	kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo
18 01 07	kemikalije, ki niso zajete v 18 01 06
18 01 08*	citotoksična in citostatična zdravila
18 01 09	zdravila, ki niso zajeta v 18 01 08
18 01 10*	odpadki amalgama iz zobozdravstva
18 02	odpadki iz raziskav, diagnostike, zdravljenja in preprečevanja bolezni pri veterinarski dejavnosti
18 02 01	ostri predmeti (razen 18 02 02)
18 02 02*	odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odlaganju
18 02 03	odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odlaganju
18 02 05*	kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo
18 02 06	kemikalije, ki niso zajete v 18 02 05
18 02 07*	citotoksična in citostatična zdravila
18 02 08	zdravila, ki niso zajeta v 18 02 07
19	ODPADKI IZ NAPRAV ZA OBDELAVO ODPADKOV, NAPRAV ZA OBDELAVO ČIŠČENJA ODPADNIH VOD ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER OBJEKTOV ZA OSKRBO S PITNO VODO IN VODO ZA INDUSTRIJSKO UPORABO
19 01	odpadki pri sežiganju ali pirolizi odpadkov
19 01 02	železni deli, odstranjeni iz pepela
19 01 05*	filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov
19 01 06*	tekoči vodni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov in drugi vodni tekoči odpadki
19 01 07*	trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov
19 01 10*	izrabljeno aktivno oglje pri obdelavi dimnih plinov
19 01 11*	pepel in žlindra, ki vsebujeta nevarne snovi
19 01 12	pepel in žlindra, ki nista zajeta v 19 01 11
19 01 13*	elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi
19 01 14	elektrofiltrski pepel, ki ni zajet v 19 01 13
19 01 15*	kotlovski prah, ki vsebuje nevarne snovi
19 01 16	kotlovski prah, ki ni zajet v 19 01 15
19 01 17*	pirolizni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
19 01 18	pirolizni odpadki, ki niso zajeti v 19 01 17
19 01 19	pesek kurišč s fluidizirano plastjo
19 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 02	odpadki pri fizikalno-kemični obdelavi industrijskih odpadkov (vključno z odstranjevanjem kromatov in cianidov ter nevtralizacijo)
19 02 03	pomešani odpadki, ki sestojijo samo iz nenevarnih odpadkov
19 02 04*	pomešani odpadki, ki vsebujejo vsaj en nevaren odpadek
19 02 05*	mulji pri fizikalno-kemični obdelavi, ki vsebujejo nevarne snovi
19 02 06	mulji pri fizikalno-kemični obdelavi, ki niso zajeti v 19 02 05
19 02 07*	olja in koncentrati iz procesov ločevanja
19 02 08*	tekoči gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
19 02 09*	trdni gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
19 02 10	gorljivi odpadki, ki niso zajeti v 19 02 08 in 19 02 09
19 02 11*	drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi
19 02 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 03	stabilizirani/solidificirani odpadki (22)
19 03 04*	odpadki, označeni kot nevarni, delno (23) stabilizirani
19 03 05	stabilizirani odpadki, ki niso zajeti v 19 03 04
19 03 06*	odpadki, označeni kot nevarni, solidificirani
19 03 07	solidificirani odpadki, ki niso zajeti v 19 03 06
19 04	vitrificirani odpadki in odpadki iz vitrifikacije
19 04 01	vitrificirani odpadki
19 04 02*	elektrofiltrski pepel in drugi odpadki pri obdelavi dimnih plinov
19 04 03*	nevitrificirana trdna faza
19 04 04	vodni tekoči odpadki pri pripravi vitrificiranih odpadkov
19 05	odpadki pri aerobni obdelavi trdnih odpadkov
19 05 01	nekompostirana frakcija komunalnih in podobnih odpadkov
19 05 02	nekompostirana frakcija živalskih in rastlinskih odpadkov
19 05 03	kompost, ki ne ustreza specifikacijam
19 05 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 06	odpadki pri anaerobni obdelavi odpadkov
19 06 03	tekočine pri anaerobni obdelavi komunalnih odpadkov
19 06 04	pregnito blato pri anaerobni obdelavi komunalnih odpadkov
19 06 05	tekočine pri anaerobni obdelavi živalskih in rastlinskih odpadkov
19 06 06	tekočine pri anaerobni obdelavi živalskih in rastlinskih odpadkov
19 06 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 07	izcedne vode z odlagališč
19 07 02*	izcedne vode z odlagališč, ki vsebujejo nevarne snovi
19 07 03	izcedne vode z odlagališč, ki niso zajete v 19 07 02
19 08	odpadki iz naprav za obdelavočiščenja odpadnih vod, ki niso navedeni drugje
19 08 01	ostanki na grabljah in sitih
19 08 02	odpadki iz peskolovov
19 08 05	mulji pri obdelavi komunalnih odplak
19 08 06*	nasičene ali izrabljene smole ionskih izmenjevalcev
19 08 07*	raztopine in mulji pri regeneraciji ionskih izmenjevalcev
19 08 08*	odpadki iz membranskih sistemov čiščenja, ki vsebujejo težke kovine
19 08 09	mešanice masti in olj iz oljnih izločevalnikov, ki vsebujejo le jedilna olja in maščobe
19 08 10*	mešanice masti in olj iz oljnih izločevalnikov, ki niso zajete v 19 08 09
19 08 11*	mulji pri biološki obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi
19 08 12	mulji pri biološki obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 19 08 11
19 08 13*	mulji pri kakšni drugi obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi
19 08 14	mulji pri kakšni drugi obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 19 08 13
19 08 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 09	odpadki pri pripravi pitne in tehnološke vode
19 09 01	trdni odpadki pri primarni filtraciji in ostanki na sitih
19 09 02	mulji pri bistrenju
19 09 03	mulji pri dekarbonatizaciji
19 09 04	izrabljeno aktivno oglje
19 09 05	nasičene ali izrabljene smole ionskih izmenjalcev
19 09 06	raztopine in mulji pri regeneraciji ionskih izmenjalcev
19 09 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 10	odpadki pri dezintegraciji odpadkov, ki vsebujejo kovine
19 10 01	odpadki železa in jekla
19 10 02	odpadki neželeznih kovin
19 10 03*	lahka frakcija iz dezintegratorjev in prah, ki vsebujeja nevarne snovi
19 10 04	lahka frakcija iz dezintegratorjev in prah, ki nista zaea v 19 10 03
19 10 05*	druge frakcije, ki vsebujejo nevarne snovi
19 10 06	druge frakcije, ki niso zajete v 19 10 05
19 11	odpadki pri regeneraciji olj
19 11 01*	izrabljene filtrirne zemlje
19 11 02*	kisli katrani
19 11 03*	vodni tekoči odpadki
19 11 04*	odpadki, ki nastanejo pri čiščenju goriva z bazami
19 11 05*	mulji pri obdelavičiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
19 11 06	mulji pri obdelavičiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 19 11 05
19 11 07*	odpadki pri čiščenju dimnih plinov
19 11 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
19 12	odpadki pri mehanski obdelavi odpadkov (kot so npr. sortiranje, drobljenje, stiskanje, peletiranje), ki niso navedeni drugje
19 12 01	papir in lepenka
19 12 02	železne kovine
19 12 03	neželezne kovine
19 12 04	plastika in guma
19 12 05	steklo
19 12 06*	les, ki vsebuje nevarne snovi
19 12 07	les, ki ni zajet v 19 02 06
19 12 08	tekstilije
19 12 09	mineralne surovine (npr. pesek, kamenje)
19 12 10	gorljivi odpadki (iz odpadkov pridobljeno gorivo)
19 12 11*	drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov) pri mehanski obdelavi odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi
19 12 12	drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov) pri mehanski obdelavi odpadkov, ki niso zajeti v 19 12 11
19 13	odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje in podtalnice
19 13 01*	trdni odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje, ki vsebujejo nevarne snovi
19 13 02	trdni odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje, ki niso zajeti v 19 13 01
19 13 03*	mulji pri sanaciji onesnažene zemlje, ki vsebujejo nevarne snovi
19 13 04	mulji pri sanaciji onesnažene zemlje, ki niso zajeti v 19 13 03
19 13 05*	mulji pri sanaciji podtalnice, ki vsebujejo nevarne snovi
19 13 06	mulji pri sanaciji podtalnice, ki niso zajeti v 19 13 05
19 13 07*	vodni tekoči odpadki in vodni koncentrati pri sanaciji podtalnice, ki vsebujejo nevarne snovi
19 13 08	vodni tekoči odpadki in vodni koncentrati pri sanaciji podtalnice, ki niso zajeti v 19 13 07
20	KOMUNALNI ODPADKI (ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNI ODPADKI IZ OBRTI, INDUSTRIJE IN USTANOV), VKLJUČNO Z LOČENO ZBRANIMI FRAKCIJAMI
20 01	ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)
20 01 01	papir in lepenka
20 01 02	steklo
20 01 08	biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz menz
20 01 10	oblačila
20 01 11	tekstilije
20 01 13*	topila
20 01 14*	kisline
20 01 15*	alkalije
20 01 17*	fotokemikalije
20 01 19*	pesticidi
20 01 21*	fluorescenčne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro
20 01 23*	rabljene naprave, ki vsebujejo fluorokloroogljikovodike
20 01 25	jedilno olje in maščobe
20 01 26*	olje in maščobe, ki niso zajeti v 10 01 25
20 01 27*	barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi
20 01 28	barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni v 20 01 27
20 01 29*	čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi
20 01 30	čistila (detergenti), ki niso zajeta v 20 01 29
20 01 31*	citotoksična in citostatična zdravila
20 01 32	zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31
20 01 33*	baterije in akumulatorji, zajeti v 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije
20 01 34	baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33
20 01 35*	rabljene električne in elektronske naprave, ki niso zajete v 20 01 21 in 20 01 23 in vsebujejo nevarne snovi (24)
20 01 36	rabljene električne in elektronske naprave, ki niso zajete v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35
20 01 37*	les, ki vsebuje nevarne snovi
20 01 38	les, ki ni zajet v 20 01 37
20 01 39	plastika
20 01 40	kovine
20 01 41	odpadki pri čiščenju dimnikov
20 01 99	odpadki, ki niso navedeni drugje
20 02	odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)
20 02 01	biorazgradljivi odpadki
20 02 02	zemlja in kamenje
20 02 03	drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi
20 03	drugi komunalni odpadki
20 03 01	mešani komunalni odpadki
20 03 02	odpadki s tržnic
20 03 03	smeti pri čiščenju cest
20 03 04	blato iz greznic
20 03 06	odpadki pri čiščenju kanalizacijskihčiščenja odpadnih vod
20 03 07	kosovni odpadki
20 03 99	komunalni odpadki, ki niso navedeni drugje

DEL 3

Seznam A (Priloga II k Baselski konvenciji) (25)
Y46	Odpadki iz gospodinjstev (26)
Y47	Ostanki pri sežiganju odpadkov iz gospodinjstev
Semam B (Odpadki iz dodatka 4, dela II Sklepa OECD (27))
Odpadki, ki vsebujejo kovine
AA 010	261900	Žlindra, škaja in drugi odpadki pri proizvodnji železa in jekla (28)
AA 060	262050	Pepeli in ostanki, ki vsebujejo vanadij (26)
AA 190	810420 ex 810430	Odpadki magnezija in odpadni magnezij, ki so gorljivi, samovnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah
Ostanki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi
AB 030		Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi kovin
AB 070		Livarski pesek
AB 120	prej 281290 prej 3824	Anorganski halogenidi, ki niso navedeni ali vključeni drugje
AB 150	prej 382490	Neprečiščen kalcijev sulfit in kalcijev sulfat iz razžvepljevanja dimnih plinov
Odpadki iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi
AC 060	Prej 381900	Hidravlične tekočine
AC 070	prej 381900	Zavorne tekočine
AC 080	prej 382000	Tekočine proti zmrzovanju
AC 150		Fluorokloroogljikovodiki
AC 160		Haloni
AC 170	prej 440310	Odpadki obdelane plute in obdelanega lesa
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine
AD 090	prej 382490	Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi reprografskih in fotografskih kemikalij ter materialov, ki niso navedeni ali vključeni drugje
AD 100		Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi plastike
AD 120	prej 391400 prej 3915	Ionskoizmenjalne smole
AD 150		Naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtri (npr. biofiltri)
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi
RB 020	prej 6815	Keramična vlakna, ki imajo podobne fizikalno-kemijske lastnosti kot azbest

(1) Sklicevanja v seznamih A in B na Priloge I, III in IV se nanašajo na priloge k Baselski konvenciji.

(2) Upoštevajte, da zrcalna klasifikacijska številka na seznamu B (B1160) ne določa izjem.

(3) Ta klasifikacijska številka ne vključuje ostankov sklopov iz proizvodnje električne energije.

(4) PCB-ji imajo raven koncentracije 50 mg/kg ali več.

(5) PCB na ravni koncentracije 50 mg/kg ali več.

(6) Raven koncentracije 50 mg/kg se šteje kot mednarodno sprejemljiva raven za vse odpadke. Vendar so številne posamezne države uvedle nižje predpisane ravni (na primer 20 mg/kg) za posebne odpadke.

(7) „Potekel“ pomeni, da ni bilo uporabljeno v roku, ki ga je priporočil proizvajalec.

(8) Ta klasifikacijska številka ne vključuje lesa, obdelanega s kemičnimi sredstvi za zaščito lesa.

(9) „Potekel“ pomeni, da ni bilo uporabljeno v roku, ki ga je priporočil proizvajalec.

(10) Upoštevati je treba, da imajo lahko, celo pri začetno nizki ravni onesnaženosti s snovmi iz Priloge I, poznejši procesi, vključno z recikliranjem, za posledico posamezne frakcije, ki vsebujejo občutno večje koncentracije teh snovi.

(11) Status cinkovega pepela je sedaj v obravnavi, pri Konferenci ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) pa je bilo predloženo priporočilo, da cinkov pepel ne bi smel biti označen kot nevarno blago.

(12) Ta klasifikacijska številka ne vključuje ostankov iz proizvodnje električne energije.

(13) Ponovna uporaba lahko vključuje popravilo, obnovo ali nadgradnjo, vendar ne večjega ponovnega sestavljanja.

(14) V nekaterih državah se ti materiali, ki so predvideni za neposredno ponovno uporabo, ne štejejo kot odpadki.

(15) Koncentracija benzo[a]pirena ne sme biti 50 mg/kg ali več.

(16) Predpostavlja se, da so taki ostanki v celoti polimerizirani.

(17) — Odpadki, nastali pri končnih uporabnikih in niso vključeni v ta vpis. — Odpadki se ne mešajo. — Treba je upoštevati težave, ki nastanejo pri gorenju na prostem.

(18) Odpadki, označeni z zvezdico, se štejejo kot nevarni odpadki v skladu z Direktivo 91/689/EGS o nevarnih odpadkih. Pri označevanju odpadkov na seznamu spodaj se upošteva uvod k Prilogi Sklepa 2000/532/ES.

(19) Za namen tega seznama odpadkov se PCB opredeli kot v Direktivi Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31).

(20) Nevarne sestavine v električni in elektronski opremi lahko vključujejo akumulatorje in baterije, navedene v 16 06 in označene kot nevarne, živosrebrna stikala, steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo.

(21) Za namen te klasifikacijske številke so prehodne (tranzicijske) kovine: skandij, vanadij, mangan, kobalt, baker, irij, niobij, hafnij, volfram, titan, krom, železo, nikelj, cink, cirkonij, molibden in tantal. Te kovine ali njihove spojine so nevarne, če so uvrščene med nevarne snovi. Razvrstitev nevarnih snovi določi, katere od teh prehodnih kovin in njihovih spojin so nevarne.

(22) Procesi stabilizacije spremenijo nevarnost sestavin v odpadkih in s tem nevarne odpadke pretvorijo v nenevarne odpadke. Procesi solidifikacije spremenijo zgolj fizično stanje odpadkov (npr. tekočine v trdne snovi) z uporabo dodatkov (aditivov), ne spremenijo pa kemičnih lastnosti odpadkov.

(23) Odpadek se šteje kot delno stabiliziran, če se po procesu stabilizacije nevarne sestavine, ki niso bile v celoti spremenjene v nenevarne sestavine, lahko sprostijo v okolje na kratki, srednji ali dolgi rok.

(24) Nevarne sestavine v električni in elektronski opremi lahko vključujejo akumulatorje in baterije, navedene v 16 06 in označene kot nevarne, živosrebrna stikala, steklo iz katodnih cevi, drugo aktivirano steklo itd.

(25) Ta Seznam izhaja iz dodatka 4, del I sklepa OECD.

(26) Razen če niso ustrezno razvrščeni v eno klasifikacijsko številko v Prilogi III.

(27) Odpadki, oštevilčeni z AB 130, AC 250, AC 260 in AC 270, so bili črtani, ker so bili v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS, označeni kot nenevarni in torej za njih ne velja prepoved izvoza iz člena 35 te uredbe.

(28) Ta Seznam vključuje odpadke v obliki pepela, ostankov, žlindre, penaste žlindre, posnemkov, škaje, prahu, praška, muljev in pogače, razen če je material izrecno naveden drugje.

PRILOGA VI

Obrazec za objekte s predhodnim soglasjem (člen 14)

Pristojni organ	Objekt za predelavo				Identifikacija odpadkov	Obdobje veljavnosti		Skupna Predhodno dovoljena količina
	Ime in številka objekta za predelavo	Naslov	Postopek predelave (+ oznaka R)	Uporabljene tehnologije	(Klasifikacijska številka)	Od	Do	(kg/liter)

PRILOGA VII

PODATKI, KI SPREMLJAJO POŠILJKE ODPADKOV, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 3(2) IN (4)

PRILOGA VIII

SMERNICE ZA OKOLJU VARNO RAVNANJE (ČLEN 49)

I. Smernice, sprejete na podlagi Baselske konvencije:

1. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju z biomedicinskimi in zdravstvenimi odpadki (Yl, Y3) (1).

2. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju z odpadnimi svinčevimi-kislinskimi baterijami (1).

3. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju pri celotni in delni demontaži ladij (1).

4. Splošne tehnične smernice za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal (POP), jih vsebujejo ali so z njimi okuženi (2).

5. Tehnične smernice za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki so sestavljeni iz polikloriranih bifenilov (PCB), polikloriranih terfenilov (PCT) ali polibromiranih bifenilov (PBB), jih vsebujejo ali so z njimi okuženi (2).

6. Tehnične smernice za okolju prijazno recikliranje/pridobivanje kovin in spojin kovin (R4) (2).

II. Smernice, sprejete v OECD:

Tehnične smernice za okolju varno ravnanje s specifičnimi vrstami odpadkov: Rabljeni osebni računalniki in njihovi ostanki (3)

III. Smernice, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO)

Smernice o recikliranju ladij (4)

IV. Smernice, ki jih je sprejela skupina za srečanja Mednarodna organizacija dela (ILO)

Varnost in zdravje pri razstavljanju ladij: smernice za azijske države in Turčijo (5)

(1) Sprejeto na šesti Konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, ki je potekala od 9. do 13. decembra 2002.

(2) Sprejeto na Sedmi konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, 25.-29. oktober 2004.

(3) Sprejel Odbor za okoljsko politiko OECD februarja 2003 (dokument ENV/EPOC(WGWPR(2001)3/končen).

(4) Resolucija A.962, ki jo je sprejela Skupščina Mednarodne pomorske organizacije (IMO) na svojem 23. rednem zasedanju, ki je potekalo od 24. novembra do 5. decembra 2003.

(5) Za objavo odobril upravljavski organ Mednarodne organizacije dela (ILO) na svojem 289. zasedanju, ki je potekalo od 11. do 26. marca 2004.

PRILOGA IX

DODATNI VPRAŠALNIK ZA POROČANJE DRŽAV ČLANIC V SKLADU S ČLENOM 51(2)

Opomba za izpolnitev tabel:

Oznaki D (odstranjevanje) in R (predelava) sta tisti, ki sta navedeni v prilogah IIA in IIB k Direktivi 75/442/EGS.

Klasifikacijske številke odpadkov pri označevanju odpadkov so tiste, ki so navedene v prilogah III, IIIA, IIIB, N in NA te uredbe.

Tabela 1

PODATKI O IZJEMAH GLEDE IZVAJANJA NAČEL BLIŽINE, PREDNOSTI PREDELAVE IN SAMOZADOSTNOSTI (člen 11(3))

Identifikacija odpadkov (klasifikacijska številka)	Količina (kg/liter)	Ciljna država (De) / država odpreme (Di)	Postopek odstranjevanja koda D	Predložitev zadeve Komisiji (da/ne)

Tabela 2

UGOVORI ZOPER PREDVIDENE POŠILJKE ALI ODSTRANJEVANJE (člen 11(1)(g))

Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka	Količina (kg/litri)	Država tranzita (T)/država odpreme (Di)	RAZLOGI ZA UGOVOR (označite s kljukico **, kot je ustrezno)			OBJEKT
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka	Količina (kg/litri)	Država tranzita (T)/država odpreme (Di)	člen 11 (1)(g)(i)	člen 11(1)(g)(ii)	člen 11(1)(g)(iii)	Ime (v primeru člena 11(1)(g)(ii))	Postopek odstranjevanja Oznaka D

Tabela 3

UGOVORI ZOPER PREDVIDENE POŠILJKE ALI PREDELAVO (člen 12(1)(c))

Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka)	Količina (kg/litri)	Ciljna država	RAZLOGI ZA UGOVORE in podatki o ustrezni nacionalni zakonodaji	OBJEKT (v ciljni državi)
				Naziv	Postopek predelave Oznaka R

Tabela 4

PODATKI O ODLOČITVAH PRISTOJNIH ORGANOV ZA IZDAJO PREDHODNIH SOGLASIJ (člen 14)

Pristojni organ	Objekt za predelavo				Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka)	Obdobje veljavnosti		Preklic (datum)
Pristojni organ	Naziv in številka	Naslov	Postopek predelave Oznaka R	Uporabljene tehnologije		Od	Do	Preklic (datum)

Tabela 5

PODATKI O NEZAKONITIH POŠILJKAH ODPADKOV (1) (člena 24 in 50(1))

Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka)	Količina (kg/litri)	Ciljna država (De) in država odpreme (Di)	Opredelitev razloga nezakonitosti (možno napotilo na kršene člene)	Odgovorni za nezakonitost (označite s kljukico, kot je ustrezno)			Sprejeti ukrepi, vključno z možnimi kaznimi
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka)	Količina (kg/litri)	Ciljna država (De) in država odpreme (Di)		Prijavitelj	Prejemnik	Drugi	Sprejeti ukrepi, vključno z možnimi kaznimi

Tabela 6

PODATKI O KAKRŠNIH KOLI CARINSKIH URADIH, KI SO JIH DOLOČILE DRŽAVE ČLANICE ZA POŠILJKE ODPADKOV, KI VSTOPAJO V SKUPNOST ALI IZ NJE IZSTOPAJO (člen 55)

Carinski urad
Urad	Kraj	Nadzorovane države uvoza/izvoza

(1) Podatki o primerih, ki so bili v obdobju poročanja končani.

P6_TA(2005)0394

Pogodbena kakovost železniškega tovornega prometa ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodninah v primerih neizpolnjevanja s pogodbo določenih zahtev o kakovosti za železniški tovorni promet (KOM(2004)0144 - C6-0004/2004 - 2004/0050(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0144) (1),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0004/2004),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0171/2005),

1.	zavrne predlog Komisije;

2.	poziva Komis o, naj umakne svoj predlog;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2005)0395

Vseživljenjsko učenje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja (KOM(2004)0474 - C6-0095/2004 - 2004/0153(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0474) (1),

—	ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0095/2004),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0267/2005),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, pogojena s sklepi o naslednjem večletnem finančnem načrtu;

3.	poziva Komisijo, da po potrebi po sprejetju naslednjega večletnega finančnega načrta predstavi predlog za prilagoditev referenčnega finančnega zneska programa;

4.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2004)0153

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep Sveta 1999/382/ES (4) je vzpostavil drugo fazo delovnega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti „Leonardo da Vinci“.

(2)	Sklep št. 253/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavil drugo fazo akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja „Socrates“.

(3)	Odločba št. 2318/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je ustanovila večletni program (2004-2006)za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi (program e-učenja).

(4)	Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) je vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja.

(5)	Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) je vzpostavila enoten okvir Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass).

(6)	Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je vzpostavil program za izboljšanje kakovosti visokega izobraževanja in za spodbujanje medkulturnega razumevanja prek sodelovanja s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004-2008).

(7)	Velika neskladja v delovanju izobraževalnih sistemov v Evropski uniji, kakor je prikazano v poročilu PISA 2003, so zaskrbljujoča.

(8)	Bolonjska deklaracija, ki so jo 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen nastanku „Evropskega visokošolskega območja“ do leta 2010, kar zahteva podporo na ravni Skupnosti.

(9)

Evropski Svet je 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostnega gospodarskega razvoja z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo, Svet za izobraževanje pa povabil k splošnemu premisleku o dejanskih ciljih izobraževalnih sistemov, ki bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena s spoštovanjem nacionalnih raznolikosti.

(10)	Družba z naprednim znanjem je ključna za povečanje gospodarske rasti in stopnje zaposlenosti. Izobraževanje in usposabljanje sta temeljni prednostni nalogi Evropske unije pri doseganju lizbonskih ciljev.

11)	12. februarja 2001 je Svet sprejel poročilo o konkretnih bodočih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja. 14. junija 2002 je sprejel natančen delovni program nadaljnjega izvajanja teh ciljev, ki zahtevajo podporo na ravni Skupnosti.

(12)	Na Evropskem svetu v Göteborgu 15. in 16. junija 2001 so se dogovorili o strategiji za trajnostni razvoj in lizbonskem postopku za zaposlovanje, gospodarski reformi in socialni koheziji pa dodali okoljsko dimenzijo.

(13)

Evropski Svet je 15. in 16. marca 2002 v Barceloni postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Evropske Unije do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti, ter pozval k izboljšanju obvladovanja osnovnih znanj, še posebej z učenjem vsaj dveh tujih jezikov od malih nog.

(14)	Sporočilo Komisije z naslovom „Ustvariti evropski prostor vseživljenjskega učenja“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (10) potrjujeta, da je Vseživljenjsko učenje treba podkrepiti z dejanji in politikami, razvitimi znotraj okvirov programov Skupnosti za to področje.

(15)

V svoji resoluciji o gornjem sporočilu Komisije (11) je Parlament pozdravil pobudo Evropske investicijske banke (EIB) i2i, da razširi svoje pristojnosti na dodeljevanje študijskih posojil za izboljšanje izobraževalnih možnosti ter pozval Komisijo in države članice, da ukrenejo vse potrebno za enostavno pridobitev posojil EIB za Vseživljenjsko učenje.

(16)

Resolucija Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (12) je vzpostavila postopek izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Kopenhagenska deklaracija, ki so jo 30. novembra 2002 sprejeli ministri za izobraževanje 31 evropskih držav, je v ta postopek vključila socialne partnerje in države kandidatke.

(17)	Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za znanje in mobilnost navaja nenehno potrebo po dejavnostih na evropski ravni za izboljšanje prepoznavanja stopenj izobraženosti in usposobljenosti.

(18)	Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za vzpodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti določa postopke, ki jih je treba sprejeli na evropski ravni v obdobju med 2004 in 2006, in zahteva dejavnosti spremljanja.

(19)

Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov in jezikovne raznovrstnosti, vključno z uradnimi jeziki Skupnosti in njenimi regionalnimi in manjšinskimi jeziki, mora biti prednostna dejavnost Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Takšna dejavnost je zlasti pomembna v obmejnih regijah držav članic v povezavi z jeziki, ki se uporabljajo v sosednjih regijah drugih držav članic.

(20)

Vmesna ocenjevalna poročila obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci ter javno posvetovanje o prihodnjih dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja so razkrili močno in iz določenih vidikov rastočo potrebo po nadaljevanju sodelovanja in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Poudarjena je bila pomembnost ustvarjanja tesnejših vezi med programi Skupnosti in razvojem politik v izobraževanju in usposabljanju, izražena je bila želja po takem oblikovanju dejavnosti Skupnosti, ki bi se lahko bolje odzivalo na paradigmo vseživljenjskega učenja, in želja po uporabniku prijaznejšem in prilagodljivem pristopu k izvajanju take dejavnosti.

(21)

Vključevanje podpore Skupnosti za nadnacionalno sodelovanje in mobilnost v izobraževanju ter usposabljanju v enoten program bi pomenilo pomembne prednosti, ki bi dopuščale večje sinergije med različnimi področji dejavnosti in omogočale večjo kapaciteto za podporo razvijanju vseživljenjskega učenja, pa tudi pregledne, usmerjene in učinkovite načine upravljanja. Enoten program bi prav tako spodbujal boljše sodelovanje med različnimi stopnjami izobraževanja.

(22)

Zato bi bilo treba ustanoviti Celostni program, ki bi prek vseživljenjskega učenja prispeval k razvoju Evropske Unije kot družbe z naprednim znanjem, s trajnostnim gospodarskim razvojem, več in boljšimi delovnimi mesti , večjo socialno kohezijo in kulturo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in demokracije.

(23)

Če naj posebnosti sektorjev šol, visokega šolstva, poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih ter potreba po dejavnosti Skupnosti temeljijo na posebej prikrojenih ciljih, oblikah delovanja in organizacijski strukturi, je primerno ohraniti posamezne programe znotraj okvira Celostnega programa, ki so usmerjeni k posameznemu od teh štirih sektorjev, medtem pa kar najbolj povečajo preglednost in njihove skupne značilnosti.

(24)

V sporočilu z naslovom„Grajenje skupne prihodnosti: Izzivi politike in proračuna razširjene Unije 2007-2013“, je Komisija zastavila vrsto določenih ciljev, ki naj jih doseže nova generacija programov izobraževanja in usposabljanja Skupnosti, ki zahteva znatno povečanje mobilnosti in partnerskih dejavnosti.

(25)

Glede na izkazane koristi nadnacionalne mobilnosti za posameznike in sisteme izobraževanja in usposabljanja, visoke količine neizpolnjenih zahtev po mobilnosti v vseh sektorjih in pomembnosti mobilnosti v okviru lizbonskih ciljev je treba znatno povečati količino podpore za nadnacionalno mobilnost v štirih sektorskih programih.

(26)

Običajna donacija za mobilnost študentov Erasmus od leta 1993 še vedno v povprečju znaša približno 150 EUR na mesec. Realno to pomeni 25 % zmanjšanje njene vrednosti, nadalje pa to pomeni močno ovirano sodelovanje manj privilegiranih študentov v programu. Za ustreznejše pokritje resničnih dodatnih stroškov, ki jih krijejo študenti, ki študirajo v tujini, bi se morala običajna donacija za mobilnost študentov med potekom programa stalno povečevati, z 210 EUR na mesec v letu 2007 na 300 EUR na mesec v letu 2013.

(27)

Oblikovati bi bilo treba več določb glede mobilnosti posameznih šolarjev na srednješolski ravni in posameznih odraslih učencev, ki niso zajeti v programe Skupnosti, in to z uvajanjem novih oblik mobilnosti v podprograma Comenius in Grundtvig. Prav tako bi bilo treba bolj izkoristiti priložnosti, ki jih za razvoj dolgoročnega sodelovanja med šolami v sosednjih regijah ponuja mobilnost posameznih učiteljev. Med trajanjem Celostnega programa bi moral biti cilj podprograma Comenius vključitev približno 10 000 dijakov v mobilnost posameznikov in sodelovanje približno 10 000 učiteljev pri mobilnosti posameznikov med šolami, zlasti v sosednjih regijah.

(28)

Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Vseeno je bilo doslej sodelovanje takšnih podjetij v programu Leonardo omejeno. Treba bi bilo sprejeti ukrepe, da bi dejavnosti Skupnosti postale bolj privlačne za ta podjetja, predvsem z možnostmi za mobilnost pripravnikov. Treba bi bilo ustvariti ustrezne pogoje, podobne tistim iz programa Erasmus, za priznavanje rezultatov takšne mobilnosti.

(29)	Ob upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se pri izobraževanju srečujejo otroci potujočih in mobilnih delavcev v Evropi, bi bilo treba polno izkoristiti možnosti programa Comenius v podporo nadnacionalnim dejavnostim, prilagojenim njihovim potrebam.

(30)	Povečana mobilnost v Evropi nikakor ne ogroža kakovosti, morajo pa jo spremljati vedno višji standardi.

(31)	Če naj program Erasmus Mundus postane del integriranega programa, bo treba ustrezno povečati skupni proračun.

(32)

Zavoljo odzivanja na povečano potrebo po podpiranju dejavnosti na evropski ravni, ki naj dosežejo politične cilje, za načine podpiranja nadnacionalnih dejavnosti na področju jezikov in informacijskih ter komunikacijskih tehnologij in zaradi boljšega razširjanja in izkoriščanja rezultatov programa je primerno štiri programe dopolniti s transverzalnim programom.

(33)

Zaradi odzivanja na vse večjo potrebo po znanju in dialogu o postopku evropske integracije in njegovem razvoju je pomembno spodbujati odličnost poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na tem področju s podpiranjem visokošolskih ustanov, ki se posvečajo študiju postopka evropske integracije, evropskih združenj na področju izobraževanja in usposabljanja ter dejavnosti Jean Monnet.

(34)

Treba je omogočati zadostno prilagodljivost v navajanju tega sklepa, da bodo mogoči ustrezni popravki dejavnosti Celostnega programa zaradi prilagajanja spreminjajočim se potrebam obdobja 2007 do 2013 in zaradi odpravljanja neprimernih podrobnosti predhodnih stopenj programov Socrates in Leonardo da Vinci.

(35)	Skupnost mora v vseh svojih dejavnostih odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3 Pogodbe.

(36)

V skladu s členom 151 Pogodbe, Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb Pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sinergiji med kulturo in drugimi področji, kakršno je izobraževanje. Prav tako bi bilo treba spodbujati medkulturni dialog.

(37)	Treba je spodbujati aktivno državljanstvo in spoštovanje človekovih pravic in demokracije ter se boriti proti izključevanju v vseh njenih oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo.

(38)	Posebno pozornost bi bilo treba nameniti skupinam, ki so slabo zastopane v sistemu izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji.

(39)	Na posebne potrebe po učenju za invalidne osebe bi se bilo treba aktivno odzivati med izvajanjem vseh delov programa, vključno z uporabo večjih donacij za pokritje dodatnih stroškov sodelujočih invalidnih oseb in zagotavljanjem podpore za učenje in uporabo znakovnega jezika in Braillove pisave.

(40)	Treba bi bilo upoštevati dosežke Evropskega leta izobraževanja s športom (2004) ter možne izobraževalne koristi sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in športnimi organizacijami, kar je bilo poudarjeno v tem letu.

(41)	Države kandidatke za članstvo v Evropski Uniji in države EFTA lahko sodelujejo v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, ki jih bodo podpisale Skupnost in te države.

(42)

Evropski Svet je v Solunu 19. in 20. junija 2003 potrdil sklepe Sveta z dne 16. junija o zahodnem Balkanu, skupaj s Prilogo „Solunski dnevni red o zahodnem Balkanu: evropski integraciji naproti“, ki nalaga, da morajo biti programi Skupnosti na voljo državam v postopku stabilizacije in pridružitve na temelju okvirnih sporazumov, ki jih bodo podpisale Skupnost in te države.

(43)	Skupnost in Švicarska konfederacija sta razglasili namero začetka pogajanj o sprejetju sporazumov na področjih skupnega interesa, kot so izobraževanje, usposabljanje in mladinski programi Skupnosti.

(44)	Celostni program je treba redno spremljati in ocenjevati ob sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da lahko pride do prilagoditev, še posebej prioritet za izvajanje ukrepov. Ocenjevanje mora obsegati zunanje ocenjevanje, ki ga opravi neodvisni, nepristranski organ.

(45)	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. februarja 2002 o izvajanju programa Socrates (13) je pritegnila pozornost zaradi nesorazmerno zahtevnih upravnih postopkov za dodelitev donacij v drugi fazi programa.

(46)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih Skupnosti (14) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 (15) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejevanjem števila primerov, kjer Skupnost ohrani neposredno odgovornost za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevano sorazmernostjo med količino sredstev in upravnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba.

(47)	Občutna upravna poenostavitev postopka vlaganja prošenj je bistvena za uspešno izvajanje programa. Ker ni ustreznega pravnega okvira, morajo biti upravni in računovodski stroški v ustreznem razmerju z višino donacije.

(48)	Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(49)

Ker ciljev predlagane dejavnosti v zvezi s prispevanjem evropskega sodelovanja h kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju države članice ne morajo zadostno izpolnjevati, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, nadnacionalna mobilnost in izmenjava podatkov znotraj celotne Skupnosti in jih je zaradi narave potrebnih dejavnosti in ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti iz istega člena, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(50)	Ta sklep vzpostavlja finančni okvir za celotno obdobje programa, ki bo glavna točka sklicevanja za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (16).

(51)	Ukrepe za izvajanje tega sklepa je treba Sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES, z dne 28. junija 1999, o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17)

SKLENILA:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje I

Celostni program

Člen 1

Vzpostavitev Celostnega programa

1. Ta sklep vzpostavlja Celostni program za dejavnosti Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, v nadaljnjem besedilu „Celostni program“.

2. Poglavitni cilj Celostnega programa je z vseživljenjskim učenjem prispevati k razvoju Skupnosti kot družbe z naprednim znanjem, trajnostnim razvojem, več in boljšimi službami in večjo socialno kohezijo, ob zagotavljanju zaščitenega okolja za prihodnje generacije. Še posebej si prizadeva pospeševati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja znotraj Skupnosti, tako da bi postali svetovna referenca znanja.

3. Celostni program vsebuje naslednje posebne cilje:

a)	prispevanje k razvoju kakovostnega vseživljenjskega učenja in k konvergenci izobraževalnih sistemov držav članic v smeri višjih standardov kakovosti in spodbujanje novosti ter evropska razsežnost v sistemih in praksah na tem področju;

b)	vzpostavitev interakcije med podjetji, centri za usposabljanje, visokošolskimi ustanovami in strokovnjaki, kar bo omogočalo čim kakovostnejše izobraževanje in usposabljanje;

c)	podpora izvedbe evropskega prostora vseživljenjskega učenja;

d)	pomoč pri izboljšanju kakovosti, privlačnosti in dostopnosti priložnosti za vseživljenjsko učenje, ki je na voljo v državah članicah;

e)	okrepitev prispevka vseživljenjskega učenja k osebni izpolnitvi, socialni koheziji, aktivnemu državljanstvu , medkulturnemu dialogu , enakosti med spoloma in sodelovanju ljudi s posebnimi potrebami;

f)	pomoč pri spodbujanju izvirnosti, konkurenčnosti, možnosti zaposlitve in rasti podjetniškega duha;

g)	prispevanje k povečanemu sodelovanju ljudi vseh starosti v vseživljenjskem učenju , ne glede na socialno in akademsko ozadje, s posvečanjem posebne pozornosti tistim skupinam prebivalstva, ki so v Evropi nezadostno zastopane v izobraževanju in usposabljanju ;

h)	pospeševanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti;

i)	okrepitev vloge vseživljenjskega učenja pri ustvarjanju občutka evropskega državljanstva , ki temelji na razumevanju in spoštovanju človekovih pravic in demokracije, ter okrepitvi strpnosti in spoštovanja drugih narodov in kultur;

j)	spodbujanje sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja v Evropi;

k)	uporaba rezultatov, inovativnih izdelkov in postopkov ter izmenjava dobre prakse na področjih, ki jih pokriva Celostni program z namenom, da se na podlagi ugotavljanja najboljše prakse izboljša kakovost izobraževanja .

4. V skladu z upravnimi določbami Priloge, Celostni program podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic.

5. Kakor je določeno v členu 2, se bodo cilji celostnega programa izvajali po štirih sektorskih programih, enega transverzalnega programa in programa Jean Monet, v nadaljnjem besedilu „posebnih programov“.

6. Ta sklep se izvaja v obdobju med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013. Vendar pa se pripravljalni ukrepi, med drugim tudi sklepi Komisije v skladu s členom 9, lahko izvajajo od začetka veljavnosti tega sklepa.

7. Določbe tega sklepa, ki se nanašajo na Celostni program, urejajo tudi posebne programe, za katere se uporabljajo posebne določbe.

Člen 2

Posebni programi

1. Sektorski programi so naslednji:

a)	program Comenius, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev predšolske ter šolske izobrazbe do konca srednje izobrazbe in ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje;

program Erasmus, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja ter usposabljanja na ravni izobraževanja odraslih, ne glede na dolžino izobraževanja ali stopnjo usposobljenosti, in doktorske študije ter ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje;

program Leonardo da Vinci, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, skupaj z začetnim in nadaljevalnim poklicnim usposabljanjem, ki ne vključuje visokošolskega izobraževanja in usposabljanja odraslih, ter ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje;

d)	program Grundtvig, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev izobraževanja odraslih ter vse ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje.

2. Transverzalni program zajema štiri ključne dejavnosti:

a)	politiko sodelovanja v vseživljenjskem učenju znotraj Skupnosti;

b)	spodbujanje učenja jezikov;

c)	razvijanje inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji;

d)	razširjanje in izkoriščanje rezultatov dejavnosti, ki jih podpira program ter prejšnji sorodni programi, in izmenjava dobre prakse.

3. Program Jean Monnet podpira ustanove in dejavnosti na področju evropske integracije. Obsega tri ključne dejavnosti:

a)	dejavnost Jean Monnet;

b)	urejanje donacij v podporo posameznim ustanovam, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije;

c)	urejanje donacij v podporo drugim evropskim ustanovam in zvezam na področju izobraževanja in usposabljanja.

4. Dodatno k ciljem iz člena 1 posebni programi vsebujejo naslednje cilje:

program Comenius:

i)	razvijanje razumevanja med mladimi in izobraževalnim osebjem o raznolikosti evropskih kultur ter jezikov in njihovi vrednosti;

ii)	pomoč mladim pri pridobivanju osnovnih življenjskih znanj in sposobnosti, ki so potrebni za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo;

program Erasmus:

i)	podpiranje pri uresničitvi evropskega visokošolskega območja;

ii)	spodbujanje prispevanja visokošolskega in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja k postopku inovacije;

program Leonardo da Vinci:

i)	pospeševanje prilagajanja spremembam in zahtevam trga dela in razvoja potrebnih spretnosti;

ii)	večja mobilnost zaposlenih študentov;

iii)	predstavitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti na način, ki bo bolj zanimiv za delodajalce in posameznike;

program Grundtvig:

i)	odzivanje na izobraževalne izzive starejšega dela evropskega prebivalstva;

ii)	pomoč odraslim pri iskanju alternativnih poti do izboljšanja znanja in sposobnosti;

transverzalni program:

i)	spodbujanje evropskega sodelovanja na področjih, ki pokrivajo dva ali več sektorskih programov;

ii)	pospeševanje zbliževanja sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic;

program Jean Monnet:

i)	spodbujanje dejavnosti poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij evropske integracije;

ii)	podpiranje obstoja ustrezne vrste ustanov in združenj, ki se osredotočajo na teme, povezane z evropsko integracijo ter izobraževanjem in usposabljanjem z evropsko perspektivo.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„predšolski“ pomeni organizirane izobraževalne dejavnosti pred začetkom obvezne osnovne šole;

2.	„učenec“ je oseba, ki je vključena v izobraževanje v šoli;

3.	„šola“ označuje vse vrste ustanov, ki ponujajo splošno (vrtec ali drugo predšolsko izobraževanje, osnovnošolsko ali srednješolsko), poklicno in strokovno izobrazbo ter — izjemoma, v sklopu ukrepov za spodbujanje učenja jezikov — neizobraževalne ustanove, ki nudijo vajeniško usposabljanje;

4.	„učitelji/izobraževalno osebje“ so osebe, ki so v sklopu dolžnosti neposredno vključene v postopke izobraževanja v državah članicah;

5.	„študent“ je oseba, ki je vpisana v visokošolsko ustanovo ne glede na področje študija, z namenom sledenja visokošolskim študijam in pridobitve naziva ali diplome, vključno s stopnjo doktorata;

„visokošolska ustanova“ je:

a)	kakršna koli visokošolska ustanova, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso in omogoča kvalifikacije in diplome na tej ravni, ne glede na to, kako se take ustanove v državah članicah imenujejo;

b)	katera koli ustanova, ki izvaja nadaljevalno poklicno usposabljanje na ravneh 5 ali 6 Mednarodne standardne klasifikacije (ISCED);

„Joint Masters“ je oznaka za magistrsko izobraževanje, ki:

a)	vključuje najmanj tri visokošolske ustanove iz treh različnih držav članic;

b)	izvaja študijski program ki vključuje obdobje študija v vsaj dveh od teh treh ustanov;

c)	ima vgrajene mehanizme za priznavanje obdobij študija v partnerskih ustanovah, ki temeljijo na evropskem sistemu za prenašanje kreditnih točk oziroma so združljiva z njim;

d)	se konča s podelitvijo skupnega, dvojnega ali večkratnega naziva od sodelujočih ustanov, ki ga priznavajo ali akreditirajo države članice;

„začetno poklicno usposabljanje“ označuje katero koli obliko začetnega poklicnega usposabljanja, naj gre za strokovno in poklicno poučevanje, vajeništvo ter k poklicnemu usmerjeno izobraževanje, ki prispeva k doseganju poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo ustrezni organi države članice, v kateri je pridobljena;

9.	„nadaljevalno poklicno usposabljanje“ je kakršno koli poklicno usposabljanje, ki se ga udeleži oseba znotraj Skupnosti v delovni karieri;

10.	„izobraževanje odraslih“ označuje vse oblike nepoklicnega učenja odraslih — formalne, neformalne ali informalne narave;

11.	„študijski obisk“ je kratkotrajen obisk, namenjen študiju posebnega vidika vseživljenjskega učenja v drugi državi članici in izmenjavi dobre prakse ali učenju nove metodologije ali znanja;

12.	„mobilnost“ je selitev v drugo državo zaradi študija, delovnih izkušenj, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali sorodnih upravnih dejavnosti, ustrezno podprta s pripravami ali izpopolnjevanjem v jeziku gostitelja;

13.

„praksa“ pomeni zadrževanje v podjetju ali organizaciji v drugi državni članici, ustrezno podprto s pripravami in izpopolnjevanjem v jeziku gostitelja, da bi se tako omogočilo boljše prilagajanje zahtevam trga dela na ravni Skupnosti in pridobilo posebno znanje ali izboljšanje razumevanja ekonomske in socialne kulture zadevne države;

14.	„enostranski“ pomeni vključenost ene same ustanove;

15.	„dvostranski“ pomeni vključenost partnerjev iz dveh držav članic;

16.	„večstranski“ pomeni vključenost partnerjev iz vsaj treh držav članic. Komisija ima lahko združenja ali druge organe, v katerih so člani iz vsaj treh držav članic, za večstranske;

17.	„partnerstvo“ je dvostranski ali večstranski sporazum skupine ustanov ali organizacij iz različnih držav članic o izvajanju skupnih evropskih dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja;

18.	„omrežje“ je formalno ali neformalno združenje organov, ki delujejo znotraj določenega področja, discipline ali sektorja vseživljenjskega učenja;

19.	„projekt“ je skupna dejavnost, pri kateri sodelujejo formalna ali neformalna združenja organizacij ali ustanov;

20.	„koordinator projekta“ je organizacija ali ustanova, ki je zadolžena za izvajanje projekta večstranskega združenja, ki s Komisijo podpiše sporazum o donaciji;

21.	„projektni partnerji“ so organizacije ali ustanove, razen koordinatorja, ki sestavljajo večstransko združenje;

22.	„podjetje“ je podjetje v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali ekonomski sektor, v katerem delujejo, in vse vrste ekonomskih dejavnosti, skupaj s socialno ekonomijo;

23.	„socialni partnerji“ so, na nacionalni ravni, organizacije delodajalcev in delavcev, ki delujejo v skladu z nacionalnimi zakoni in/ali praksami, na ravni Skupnosti pa so to organizacije delodajalcev in delavcev, ki se socialnega dialoga udeležujejo na ravni Skupnosti;

24.	„ponudnik učenja“ je vsaka ustanova ali organizacija, ki ponuja vseživljenjsko učenje v skladu s celostnim programom ali znotraj meja posebnih programov tega programa;

25.	„usmerjanje in svetovanje“ pomeni širok spekter dejavnosti, kot so obveščanje, ocenjevanje, usmerjanje in svetovanje, v pomoč učencem in pedagoškim delavcem pri odločitvah v zvezi s programi izobraževanja in usposabljanja ali zaposlitvenimi možnostmi;

26.	„razširjanje in izkoriščanje rezultatov“ so dejavnosti, ki zagotavljajo rezultatom Celostnega programa in njegovim predhodnikom ustrezno priznanje, prikazovanje in izvajanje;

27.

„vseživljenjsko učenje“ je vsa splošna izobrazba, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno izobraževanje in informalno učenje v življenju, ki izboljša znanje, veščine in sposobnosti znotraj osebnega, civilnega, družbenega in/ali zaposlitvenega področja. Vključuje izvajanje storitev svetovanja in usmerjanja.

Člen 4

Dostop do celostnega programa

Celostni program je dostopen spodaj navedenim, ki delujejo v skladu z zakonodajo držav članic:

a)	učencem, študentom, pripravnikom in odraslim učencem;

b)	osebju, ki je del katerega koli vidika vseživljenjskega učenja;

c)	osebam na trgu dela;

d)	ponudnikom učenja;

e)	osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika vseživljenjskega učenja na lokalni, regionalni , nacionalni ali evropski ravni;

f)	podjetjem, socialnim partnerjem in njihovim organizacijam na vseh ravneh, vključno s trgovinskimi organizacijami in gospodarskimi zbornicami;

g)	organom, ki nudijo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja;

h)	združenjem, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, skupaj z združenji študentov, pripravnikov, učencev, staršev in odraslih učencev;

i)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem;

j)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organom in nevladnim organizacijam (NVO).

Člen 5

Dejavnosti Skupnosti

1. Celostni program bo podpiral naslednje dejavnosti:

mobilnost oseb v vseživljenjskem učenju v Evropi , vključno s podporo v obliki donacij za mobilnost in donacij za organizacijo mobilnosti, ki bi jih prejemale visokošolske ustanove, spodbujevalci mobilnosti in podjetja, ki pošiljajo in/ali sprejemajo osebe (na primer organizacija in upravljanje projektov in potrebne določbe za visokokakovostno mobilnost) ;

b)	dvostranska in večstranska partnerstva;

c)	večstranske projekte, namenjene razvoju in izboljšanju kakovosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja;

d)	enostranske in nacionalne projekte;

e)	večstranske projekte in omrežja;

opazovanje in analizo politik ter sistemov na področju vseživljenjskega učenja, oblikovanje referenčnih materialov, vključno z raziskavami, statističnimi podatki, analizami in pokazatelji, dejavnosti za podporo preglednosti in priznavanju kvalifikacij ter predhodnega učenja, in dejavnosti za podporo sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti ter podporo pilotnim projektom za razvoj inovativnih pristopov za večjo zaposljivost učencev v Evropi ;

g)	upravljanje z donacijami, ki podpirajo nekatere operativne in upravne stroške organizacij, ki so dejavne na področju, ki ga pokriva Celostni program;

h)	druge pobude, ki se skladajo s cilji Celostnega programa („spremljevalni ukrepi“).

2. Podpora Skupnosti je lahko podeljena za pripravljalne in izpopolnjevalne obiske za katere koli dejavnosti tega člena.

3. Komisija lahko organizira seminarje, konference ali sestanke, ki olajšujejo izvajanje Celostnega programa, in se loti ustreznih dejavnosti obveščanja, objavljanja in razširjanja ter dejavnosti za boljšo prepoznavnost programa, kakor tudi nadziranja in ocenjevanja programa.

4. Dejanja v tem členu se lahko izvajajo prek razpisov za predloge, javnih razpisov ali pa neposredno s strani Komisije.

Člen 6

Naloge Komisije in držav članic

1. Komisija zagotovi izvajanje dejavnosti Skupnosti iz Celostnega programa.

2. Države članice morajo:

a)	sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi uspešno in učinkovito izvajanje Celostnega programa na ravni držav članic, in vključiti vse strani, ki so povezane s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja v skladu z nacionalno prakso;

ustanoviti ali določiti in nadzirati ustrezno strukturo za usklajeno upravljanje izvajanja dejavnosti Celostnega programa na ravni države članice (nacionalnih agencij), skupaj z upravljanjem proračuna, v skladu z določbami člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu z naslednjimi merili:

i)	organizacija, ki je ustanovljena ali določena kot nacionalna agencija, mora biti pravna oseba, za katero velja pravo zadevne države članice. Ministrstvo ne more biti določeno kot nacionalna agencija;

ii)	nacionalne agencije morajo imeti zadostno število osebja z ustreznimi strokovnimi in jezikovnimi znanji, ki so potrebna za delo v okolju mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja;

iii)	imeti morajo ustrezno infrastrukturo, kar še posebej velja za informatiko in komunikacije;

iv)	delovati morajo v upravnem okviru, ki jim omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in izogibanje konfliktom interesov;

v)	morajo imeti možnost, da uporabijo postavljena pravila finančnega upravljanja in pogodbene pogoje na ravni Skupnosti;

vi)	dati morajo ustrezna finančna jamstva, ki jih po možnosti izda javna oblast, njihove upravljavske zmogljivosti pa morajo ustrezati ravni sredstev Skupnosti, katerih upravljanje bodo izvajali;

prevzeti morajo odgovornost za pravilno upravljanje s strani nacionalnih agencij iz pododstavka (b) zgoraj s sredstvi, prenesenimi nacionalnim agencijam v podporo projektom, še posebej pa morajo nacionalne agencije spoštovati načela preglednosti in enakosti obravnavanja, izogibanje dvojnemu financiranju z drugimi sredstvi Skupnosti in obvezo o spremljanju projektov in povračilo sredstev, ki jih morajo vrniti upravičenci;

storiti morajo vse potrebno za zagotovitev pregleda in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz pododstavka (b) zgoraj ter še posebej:

pred začetkom delovanja nacionalne agencije mora ta Komisiji predložiti potrebna zagotovila o obstoju, ustreznosti in pravilnem delovanju agencije, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovanja, uporabljenimi postopki, nadzornimi sistemi, računovodskimi sistemi in postopki javnih naročil in dodeljevanjem donacij;

(ii)	Komisiji vsako leto predložiti izjavo o zanesljivosti finančnih sistemov in postopkov nacionalnih agencij ter poštenih izkazov stanj;

e)	v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije v zvezi z nacionalno strukturo, ki je bila ustanovljena ali določena v pododstavku (b) zgoraj, in kjer se lahko Komisija pritoži čez nacionalno agencijo, je agencija odgovorna za sredstva, ki niso v celoti povrnjena;

f)	na zahtevo Komisije določiti ponudnike učenja ali vrste ponudnikov učenja, ki bodo imeli pravico do udeležbe v Celostnem programu na njihovih ozemljih;

g)	sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bi zagotovili umik pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Celostnega programa;

h)	razširjati informacije o programih prek najprimernejših medijev, tako da so te lažje dostopne skupinam, katerim so namenjene;

i)	zagotoviti, da se morebitne sinergije z drugimi programi Skupnosti ter finančnimi instrumenti in drugimi ustreznimi programi, ki potekajo v zadevni državi članici, izvajajo na ravni države članice.

3. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi:

a)	prehod med dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj konteksta predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, in dejavnostmi, ki se bodo izvajale v okviru Celostnega programa;

b)	ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti, še posebej z uvajanjem učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov ter upravnih pregledov in kazni;

c)	primerne podatke, oglaševanje in spremljanje dejavnosti, ki jih podpira Celostni program.

Člen 7

Sodelovanje tretjih držav

1. Celostni program je odprt za:

a)	države EFTA, ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

Turčijo in države kandidatke Centralne in Vzhodne Evrope, ki imajo koristi od predpristopne strategije, v skladu s splošnimi principi in splošnimi pogoji in določbami za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, ki so ustanovljeni z ustreznim Okvirnim sporazumom in z odločbami Pridružitvenega sveta;

c)	države zahodnega Balkana, v skladu z določbami, ki bodo za te države določena po ustanovitvi okvirnih sporazumov, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

d)	Švicarsko konfederacijo, na temelju dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo.

2. Ključna dejavnost 1 programa Jean Monnet iz člena 2(3)(a) bo prav tako odprta za ustanove visokega izobraževanja v kateri koli tretji državi.

3. Tretje države, ki bodo sodelovale v Celostnem programu, bodo podvržene vsem obveznostim in bodo morale izpolnjevati vse naloge iz tega sklepa v zvezi z državami članicami.

Člen 8

Mednarodno sodelovanje

V skladu s Celostnim programom in členom 9 lahko Komisija sodeluje s tretjimi državami ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami, še posebej Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO).

Poglavje II

Izvajanje Celostnega programa

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje Celostnega programa v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med posebnimi programi;

c)	sporazume za zagotavljanje notranje doslednosti znotraj Celostnega programa;

d)	sporazume za nadziranje in ocenjevanje Celostnega programa in za razširjanje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje vseh zadev v naslovu I, razen tistih, ki so navedene v odstaveu 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Člen 10

Odbor

1. Komisiji bo pomagal odbor, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

5. Držav članic ne smejo zastopati osebe, zaposlene v nacionalnih agencijah iz člena 6(2)(b) ali ki so operativno odgovorne za te agencije.

Člen 11

Socialni partnerji

1. V postopku posvetovanja z odborom o kateri koli zadevi v zvezi z uporabo tega sklepa o poklicnem izobraževanju in usposabljanju lahko predstavniki socialnih partnerjev, ki jih na temelju predlogov evropskih socialnih partnerjev imenuje Komisija, sodelujejo pri delu odbora kot opazovalci. Število takih opazovalcev je enako številu predstavnikov držav članic.

2. Ti opazovalci imajo pravico zahtevati, da se njihovo mnenje zabeleži v zapisniku sestanka odbora.

Člen 12

Horizontalna vprašanja

Pri izvajanju Celostnega programa se ustrezno upošteva zagotovila, da v celoti prispeva k širjenju horizontalnih politik Skupnosti, še posebej:

a)	s spodbujanjem zavedanja pomembnosti kulturne in jezikovne raznolikosti in večkulturnosti znotraj Evrope, pa tudi potreb po premagovanju predsodkov, rasizma in ksenofobije;

b)	s predvidevanjem rešitev za učence s posebnimi potrebami in še posebej s pomočjo pri spodbujanju njihove integracije v ustaljene postopke izobraževanja in usposabljanja;

c)	s spodbujanjem zavesti o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju;

d)	s spodbujanjem enakosti med spoloma in prispevanju k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 13

Skupni ukrepi

Kot del postopka izgradnje Evrope znanja so lahko dejavnosti, ki jih podpira Celosmi program, izvajane v skladu s postopki iz člena 10(2) skupaj s sorodnimi programi in dejavnostmi Skupnosti, še posebej tistimi na področih kulture, medijev, mladine, raziskav in razvoja, zaposlovanja, podjetništva, okolja ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Člen 14

Doslednost in združljivost

1. Komisija ob sodelovanju držav članic zagotavlja skupno doslednost in združljivost z ostalimi ustreznimi politikami Skupnosti, instrumenti in dejavnostmi, še posebej z Evropskim socialnim skladom, z dejavnostmi okvirnega programa Skupnosti na področju človeških virov in mobilnosti ter raziskav in razvoja, ter s statističnim programom Skupnosti. Komisija zagotavlja učinkovito povezavo med Celostnem programom in programi in dejavnostmi na področju izobraževanja in usposabljanja, ki se izvaja v okviru predpristopnih instrumentov Skupnosti, drugih sodelovanj s tretjimi državami in pristojnih mednarodnih organizacij.

2. Komisija odbor redno obvešča o drugih ustreznih pobudah Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, med drugim tudi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

3. Pri izvajanju dejavnosti Celostnega programa Komisija in države članice upoštevajo prioritete smernic zaposlovanja, ki jih je sprejel Svet kot del usklajene zaposlitvene strategije.

4. V partnerstvu z evropskimi socialnimi partnerji si Komisija prizadeva za razvoj ustreznega usklajevanja Celostnega programa in socialnega dialoga na ravni Skupnosti, vključno s sektorskimi ravnmi.

5. Pri izvajanju Celostnega programa Komisija zagotovi ustrezno pomoč Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) na področjih v zvezi z njegovo pristojnostjo in v skladu s sporazumi iz Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta (18). Kjer je to primerno, lahko Komisija prav tako zagotovi podporo Evropske izobraževalne fundacije v okviru mandata in v skladu s sporazumi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 z dne 7. maja 1990 (19).

6. Komisija Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje redno obvešča o ustreznem napredku znotraj programa Leonardo da Vinci.

Poglavje III

Finančne določbe — Ocenjevanje

Člen 15

Financiranje

1. Okvirni finančni načrt za izvajanje tega sklepa za obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 je določen v obsegu 14 377 milijonov EUR. V tem okviru se dodelijo zneski za programe Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig, ne smejo pa biti nižji, kakor je določeno v točki B. 9 Priloge. Te zneske lahko Komisija spremeni v skladu s postopki iz člena 10(2).

2. Največ 1 % proračuna Celostnega programa je lahko namenjeno podpori sodelovanja v dejavnostih sodelovanja v partnerstvu, projektih in omrežjih, ki so organizirane pod okriljem Celostnega programa s strani partnerjev iz tretjih držav, ki ne sodelujejo v Celostnem programu v skladu z določbami člena 7.

3. Dodeljena proračunska sredstva odobri pooblaščeni organ za izvajanje proračuna v okviru finančne perspektive.

Člen 16

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija redno spremlja Celostni program in sodelovanje med državami članicami. Spremljanje vsebuje poročila iz odstavka 4 in posebne dejavnosti.

2. Komisija organizira redno neodvisno zunanje ocenjevanje Celostnega programa.

3. Države članice Komisiji do 30. junija 2010 in 30. junija 2015predložijo poročila o izvajanju in vplivih Celostnega programa.

4. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

a)	vmesno ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatov in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Celostnega programa do 31. marca 2011;

b)	sporočilo o nadaljnjem poteku Celostnega programa do 31. decembra 2011;

c)	poročilo o naknadni oceni do 31. marca 2016.

NASLOV II

POSEBNI PROGRAMI

Poglavje I

Program Comenius

Člen 17

Dostop do programa Comenius

Znotraj okvira Celostnega programa je program Comenius namenjen:

a)	učencem predšolske in šolske izobrazbe do konca srednje izobrazbe;

b)	šolam, ki jih določijo države članice;

c)	učiteljskemu, podpornemu in upravnemu osebju teh šol;

d)	združenjem in predstavnikom udeleženih v šolski izobrazbi;

e)	javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh;

f)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem;

g)	visokošolskim ustanovam.

Člen 18

Operativni cilji

Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Comenius:

a)	spodbujanje konvergence izobraževalnih sistemov držav članic v smeri višjsih standardov kakovosti, zlasti prek izmenjave in razširjanja dobre prakse;

b)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti izmenjav učencev in učiteljskega osebja v različnih državah članicah;

c)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti partnerstev med šolami v različnih državah članicah, tako da bi bil vsaj en učenec od petnajstih vključen v skupne izobraževalne dejavnosti v obdobju programa;

d)	spodbujanje učenja tujih jezikov, to je drugega ali dodatnega tujega jezika;

e)	krepitev kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev;

f)	izboljšanje pedagoških pristopov in upravljanja šol.

Člen 19

Dejavnosti

1. Program Comenius lahko podpira naslednje dejavnosti:

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti bodo sprejeti ustrezni pripravljalni ukrepi, zagotovljen pa bo tudi zadosten nadzor in podpora za mlade osebe v mobilnosti. Taka mobilnost lahko vključuje:

i)	izmenjavo učencev in osebja;

ii)	prakso v šolah in podjetjih na tujem za učence in osebje;

iii)	sodelovanje v programih usposabljanja za učitelje;

iv)	študij in pripravljalni obiski za mobilnost, partnerstvo, dejavnosti projektov ali omrežja;

v)	pomoč za učitelje in morebitne učitelje.

razvijanje partnerstev iz člena 5(1)(b) med

i)	šolami, da bi se tako razvijali skupni projekti učenja med učenci („partnerstvo med šolami Comenius“), in

ii)	organizacijami, odgovornimi za različne vidike šolskega izobraževanja, z namenom pospeševanja regionalnega sodelovanja („regionalno partnerstvo Comenius“) ;

večstranske projekte sodelovanja iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko projekte, ki so namenjeni:

i)	razvijanju, predstavljanju in razširjanju najboljših izobraževalnih praks, vključno z novimi metodami ali materiali za poučevanje;

ii)	razvijanju ali izmenjavi izkušenj o sistemih, ki zagotavljajo podatke ali usmerjanje, posebej prilagojene učencem in pedagoškim delavcem , ki jih zadeva program Comenius;

iii)	razvijanju, predstavljanju in razširjanju novih programov za usposabljanje učiteljev ali vsebin programov;

omrežja iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko omrežja, ki so namenjena:

i)	razvijanju izobraževanja v disciplini ali na področju, kjer delujejo, v njihovo korist ali korist širšega izobraževanja;

ii)	pridobivanju in razširjanju ustrezne dobre prakse in inovacije;

iii)	omogočanje podpore za teme projektov in partnerstev, ki jih ustanovijo drugi;

iv)	spodbujanje razvoja analiz potreb in praktičnih uporab teh analiz znotraj šolskega izobraževanja;

e)	drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Comenius iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti dejavnosti iz odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 20

Proračun

Vsaj 85 % proračuna programa Comenius je namenjenih podpiranju mobilnosti iz člena 19(1)(a) in za partnerstva Comenius iz člena 19(1)(b).

Člen 21

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Comenius v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Comenius;

c)	splošne smernice za izvajanje programa Comenius, merila izbora in postopki;

d)	razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge;

e)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Comenius v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Poglavje II

Program Erasmus

Člen 22

Dostop do programa Erasmus

Znotraj okvira Celostnega programa je program Erasmus namenjen:

a)	študentom in pripravnikom ki se udeležujejo vseh oblik visoke izobrazbe in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ravni 5 in 6 ISCED);

b)	visokošolskim ustanovam, ki jih določijo države članice;

c)	učiteljskemu in upravnemu osebju teh ustanov;

d)	združenjem in predstavnikom oseb, vključenih v visoko šolstvo, vključno z ustreznimi združenji študentov, univerz in učiteljev/vodij usposabljanja;

e)	podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja;

f)	javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja na lokalnih in regionalnih ravneh;

g)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem.

Člen 23

Operativni cilji

Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Erasmus:

a)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti študentov in učiteljskega osebja po Evropi, da bi do leta 2011 pod okriljem programa Erasmus in njegovih predhodnikov v študentski mobilnosti sodelovalo vsaj 3 milijone posameznikov;

b)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti večstranskega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami po Evropi;

c)	povečanje stopnje zbliževanja kvalifikacij visokega izobraževanja in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja, pridobljenega v Evropi;

d)	spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi ustanovami in podjetji.

Člen 24

Dejavnosti

1. Program Erasmus lahko podpira naslednje dejavnosti:

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Taka mobilnost lahko vključuje:

i)	mobilnost študentov za študije ali usposabljanje na tujem v visokošolskih ustanovah, pa tudi prakso v podjetjih, centrih za usposabljanje in drugih ustanovah;

ii)	mobilnost učiteljskega osebja v visokošolskih ustanovah zaradi poučevanja ali usposabljanja v partnerski ustanovi v tujini;

iii)	mobilnost drugega osebja v visokošolskih ustanovah in osebja podjetij zaradi usposabljanja ali poučevanja;

iv)	intenzivne programe Erasmus, ki so organizirani na večstranskih temeljih.

Podpora je lahko dodeljena tudi matičnim ali gostiteljskim visokošolskim ustanovam ali podjetjem za dejavnosti, ki zagotavljajo kakovost vseh stopenj programov mobilnosti, vključno s pripravljalnimi in izpopolnjevalnimi jezikovnimi tečaji ;

b)	skupne projekte iz člena 5(1)(e), ki se med drugim osredotočajo na inovacijo in eksperimentiranje na omenjenih področjih, ki so navedena v posebnih in operativnih ciljih;

omrežja iz člena 5(1)(e), ki delujejo pod okriljem konzorcijev visokošolskih ustanov in predstavljajo disciplinarno ali med-disciplinarno področje (tematska omrežja Erasmus), ki so namenjena razvijanju novih konceptov učenja in sposobnosti. Taka omrežja lahko vključujejo predstavnike drugih javnih organov, podjetij ali združenj;

d)	drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Erasmus iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Posamezniki, ki sodelujejo v mobilnosti iz odstavka 1 (a) (i) („študenti Erasmus“), so lahko:

študenti visokošolskih ustanov, ki po koncu najmanj prvega letnika študija preživijo študijsko obdobje v drugi državi članici v okviru mobilnosti programa Erasmus, ne glede na to, ali jim je bila podeljena denarna pomoč tega programa. Taka obdobja se v celoti priznajo s skladu s sporazumi med ustanovami med matičnimi in gostiteljskimi ustanovami. Gostiteljske ustanove takim študentom ne zaračunavajo šolnin;

b)	študenti programov Joint Masters v državi, v kateri niso diplomirali;

c)	študenti visokošolskih ustanov, ki opravljajo prakso v podjetjih , javnih organih ali centrih za usposabljanje.

3. Operativne podrobnosti dejavnosti iz odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 25

Proračun

Vsaj 85 % proračuna programa Erasmus je namenjeno podpiranju mobilnosti v skladu s členom 24(1)(a).

Člen 26

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Erasmus v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Erasmus;

c)	splošne smernice za izvajanje programa Erasmus, merila izbora in postopki;

d)	razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge;

e)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Erasmus v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Poglavje III

Program Leonardo da Vinci

Člen 27

Dostop do programa Leonardo da Vinci

Znotraj okvira Celostnega programa je program Leonardo da Vinci namenjen:

a)	mladim osebam, ki se udeležujejo vseh oblik poklicnega izobraževanja in usposabljanja do konca višje srednje izobrazbe (do ravni 3 ISCED);

b)	učečim se v nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju (raven 4 ISCED);

c)	osebam na trgu dela;

d)	ponudnikom poučevanja na področjih, ki jih pokriva program Leonardo da Vinci;

e)	učiteljskemu in upravnemu osebju teh ponudnikov poučevanja;

f)	združenjem in predstavnikom udeleženih v poklicnem izobraževannu in usposabljanju, vključno z združenji pripravnikov, staršev in učiteljev;

g)	podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja, vključno s trgovskimi zbornicami in drugimi trgovskimi organizacijami;

h)	organom, ki ponujajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja;

i)	osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika vseživljenjskega učenja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

j)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem;

k)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO.

Člen 28

Operativni cilji

Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Leonardo da Vinci:

povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti po Evropi za ljudi, ki se udeležujejo začetnega poklicnega izobraževanja (na primer kombinirano začetno poklicno usposabljanje, ki vključuje usposabljanje iz člena 3(8)) in usposabljanja ter nadaljevalnega usposabljanja, tako da bi se število praks v podjetjih povišalo na vsaj 150 000 na leto do konca Celostnega programa. Posamezno sodelovanje pripravnikov v programih mobilnosti je treba zagotoviti v vsaki državi članici ;

b)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti sodelovanja med ponudniki učenja, podjetji, socialnimi partnerji ter drugimi ustreznimi organi v Evropi;

c)	spodbujanje razvoja inovativnih praks na področjih začetnega in nadaljevalnega usposabljanja in njihov prenos, vključno s prenosom iz ene države v ostale;

d)	izboljšanje preglednosti in priznanje usposobljenosti ter sposobnosti, vključno s tistimi, ki so pridobljene z neformalnim in informalnim učenjem;

e)	olajšanje ukrepov, ki poskušajo v kakovostnem in količinskem smislu izboljšati možnosti razporeditve za mlade, ki so v izmenično začetno poklicno usposabljanje vključeni na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Člen 29

Dejavnosti

1. Program Leonardo da Vinci lahko podpira naslednje dejavnosti:

i)	nadnacionalne prakse v podjetjih ali ustanovah za usposabljanje;

ii)	prakse in izmenjave, namenjene nadaljnjemu poklicnemu razvoju vodij usposabljanja in svetovalcev, odgovornih za ustanove za usposabljanje ter za načrtovanje usposabljanja in poklicno svetovanje znotraj podjetij;

iii)	ukrepe, s katerimi bi bilo na eni strani olajšano sodelovanje podjetij, zlasti malih in srednjih, zelo majhnih in obrtnih podjetij in izboljšana mobilnost za osebe iz točk (i) in (ii), in na drugi strani olajšano zaposlovanje sodelujočih v programu razporejanja;

b)	partnerstva iz člena 5(1)(b), ki se osredotočajo na teme vsestranskega interesa sodelujočih organizacij;

c)	večstranske projekte iz člena 5(1)(c), še posebej tiste, ki stremijo k izboljšanju sistemov usposabljanja prek prenosa inovacij, vključno z jezikovnim, kulturnim in pravnim prilagajanjem nacionalnim potrebam po inovativnih izdelkih in postopkih, razvitih v različnih kontekstih;

d)	večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov usposabljanja prek razvijanja in prenosa inovacij in dobre prakse;

e)	tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), ki delajo na posebnih temah, povezanih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem;

f)	drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Leonardo da Vinci iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti takih dejavnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 30

Proračun

Vsaj 75 % proračuna programa Leonardo da Vinci je namenjeno podpiranju mobilnosti in partnerskega sodelovanja v skladu s členoma 29(1)(a) in (b) .

Člen 31

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Leonardo da Vinci v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2).

a)	letni delovni načrt;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Leonardo da Vinci;

c)	splošne smernice za izvajanje programa Leonardo da Vinci, merila izbora in postopke;

d)	razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge;

e)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa ter za razširjanje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Leonardo da Vinci v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Poglavje IV

Program Grundtvig

Člen 32

Dostop do programa Grundtvig

Znotraj okvira Celostnega programa je program Grundtvig namenjen:

a)	učečim se v izobraževanju odraslih;

b)	ponudnikom učenja v izobraževanju odraslih;

c)	učiteljskemu in upravnemu osebju teh ponudnikov učenja ter drugim organizacijam, ki so del izobraževanja odraslih;

d)	ustanovam, ki so del začetnega ali nadaljevalnega usposabljanja osebja v izobraževanju odraslih;

e)	združenjem in predstavnikom udeleženih v izobraževanju odraslih, vključno z združenji učencev in učiteljev;

f)	organom, ki ponujajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom izobraževanja odraslih;

g)	osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika izobraževanja odraslih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

h)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih;

i)	podjetjem;

j)	nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO;

k)	visokošolskim ustanovam.

Člen 33

Operativni cilji

Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Grundtvig:

a)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti po Evropi za ljudi, ki se udeležujejo izobraževanja odraslih, tako da bi bilo do leta 2013 mobilnih vsaj 25 000 posameznikov letno;

b)	povečanje količine in izboljšanje kakovosti sodelovanja med organizacijami, ki so del izobraževanja odraslih znotraj celotne Evrope;

c)	spodbujanje razvoja inovativnih praks v izobraževanju odraslih , potrdil o ravni usposobljenosti in predhodno pridobljenih poklicnih izkušnjah, pa tudi njihovega prenosa, med drugim iz sodelujoče države v druge;

d)	zagotavljanje, da osebe iz ranljivih družbenih skupin in obrobnih družbenih okolij, še posebej starejše osebe in osebe, ki so zapustile izobraževanje brez osnovnih kvalifikacij ali so nezadostno pismene , dobijo alternativne in lahko dostopne priložnosti za udeležbo v izobraževanju odraslih;

e)	izboljšanje pedagoških pristopov in upravljanje organizacij za izobraževanje odraslih.

Člen 34

Dejavnosti

1. Program Grundtvig lahko podpira naslednje dejavnosti:

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi in zagotovi zadosten nadzor in podpora osebam v mobilnosti. Taka mobilnost lahko obsega obiske, prakse, pomočniške dejavnosti in izmenjave za sodelujoče v for malnem in neformalnem izobraževanju odraslih, vključno z usposabljanjem in poklicnim razvojem osebja v izobraževanju odraslih;

b)	partnerstva iz člena 5(1)(b), poznana pod imenom „partnerstva učenja Grundtvig“, ki se osredotočajo na teme vsestranskega interesa sodelujočih organizacij;

c)	večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov izobraževanja odraslih prek razvijanja in prenosa inovacij in dobre prakse;

tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), poznana pod imenom „omrežja Grundtvig“, ki se osredotočajo na;

i)	razvijanje izobraževanja odraslih v disciplini, na področju ali vidiku upravljanja, kjer delujejo;

ii)	identificiranje , izboljšanje in razširjanje ustrezne dobre prakse in inovacij;

iii)	omogočanje podpore za teme projektov in partnerstev, ki jih ustanovijo drugi, ter spodbujanje interakcij med takimi projekti in partnerstvi;

iv)	spodbujanje razvoja analiziranja potreb in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja odraslih;

e)	druge pobude, ki so namenjene spodbuuannu ciljev programa Grundtvig iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“).

2. Operativne podrobnosti takih dejavnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).

Člen 35

Proračun

Vsaj 60 % proračuna programa Grundtvig je namenjenih podpiranju mobilnosti in partnerstev v skladu s členom 34(1)(a) in (b).

Člen 36

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Grundtvig v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Grundtvig;

c)	splošne smernice za izvajanje programa Grundtvig, merila izbora in postopki;

d)	razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge;

e)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Grundtvig v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Poglavje V

Transverzalni program

Člen 37

Operativni cilji

Kot dodatek splošnim ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji Transverzalnega programa:

a)	podpiranje razvoja politik na evropskem nivoju na področju vseživljenjskega učenja, zlasti v kontekstu postopkov v Lizboni, Bologni in Kobanhavnu in njihovih naslednikov;

b)	zagotavljanje zadostne količine primerljivih podatkov, statistik in analiz za podlago razvoju politike učenja;

c)	spremljanje napredka v smeri splošnih in posameznih ciljev vseživljenjskega učenja in identificiranje področij posebne pozornosti;

d)	spodbujanje učenja jezikov in podpiranje jezikovne raznolikosti v državah članicah;

e)	podpiranje razvijanja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji;

f)	zagotavljanje primernega priznanja in prikazovanja rezultatov Celostnega programa ter njihovega vključevanja v širšem smislu.

Člen 38

Dejavnosti

1. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(a) so lahko podprte tudi naslednje dejavnosti:

mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a), vključno s študijskimi obiski za strokovnjake in uradnike, ki jih določijo nacionalni, regionalni in lokalni organi, za direktorje ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter storitve usmerjanja in potrjevanje pridobljenih izkušenj , in za socialne partnerje;

b)	večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni pripravi in testiranju predlogov politike, ki se razvijajo na ravni Skupnosti;

omrežja za večstransko sodelovanje iz člena 5(1)(e), sestavljena iz strokovnjakov in/ali ustanov, ki sodelujejo pri političnih zadevah. Taka omrežja lahko vključujejo:

tematska omrežja, ki delujejo znotraj tem v zvezi z vsebinami vseživljenjskega učenja ali metodologij in politik vseživljenjskega učenja. Taka omrežja lahko opazujejo, izmenjujejo, identificirajo in analizirajo dobro prakso ter inovacijo, in izdelajo predloge za boljšo in širšo uporabo takih praks v državah članicah;

ii)	stalne konference o temah politike, namennene usklajevanju politike strateških tem vseživljenjskega učenja na evropski ravni;

opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(f), ki lahko vključujejo:

i)	študije in primerjalne raziskave;

ii)	razvoj kazalcev in statističnih raziskav, vključno s podporo delu, ki se na področju vseživljenjskega učenja izvaja v sodelovannu z Eurostatom;

iii)	podporo delovanju omrežja Eurydice in financiranje Evropske Enote Eurydice, ki jo postavi Komisija;

dejavnosti za podporo preglednosti in priznanju kvalifikacij in sposobnosti, vključno s tistimi, ki so pridobljene prek neformalne in informalne izobrazbe, podatki in usmerjanje na področju mobilnosti v namene učenja, in sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti iz člena 5(1)(f), ki lahko vključuje:

i)	omrežja organizacij, ki pospešujejo mobilnost in priznanje, kot so Euroguidance in nacionalni informacijski centri o akademskem priznavanju diplom;

ii)	podporo za nadnacionalne spletne storitve, kakršna je Ploteus;

iii)	dejavnosti znotraj pobude Europass v skladu z Odločbo št. 2241/2004/ES;

f)	druge pobude iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“), ki so namenjeni spodbujanju ciljev ključne dejavnosti iz člena 2(2)(a).

2. Naslednje strateške dejavnosti, ki so zasnovane za oskrbovanje potreb poučevanja in učenja v več kot enem življenjskem obdobju, so lahko podprte v sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(b):

večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:

i)	razvijanju novih materialov za učenje jezikov, vključno s spletnimi tečaji, in instrumentov za jezikovno testiranje;

ii)	razvijanju orodij in tečajev za usposabljanje učiteljev jezikov;

b)	omrežja iz člena 5(1)(e) na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti;

druge pobude, skladne s cilji Celostnega programa, iz člena 5(1)(h), vključno z dejavnostmi, ki naredijo učenje jezikov privlačnejše prek javnih občil in/ali trženja, oglaševalskih ter obveščevalnih kampanj, kakor tudi prek konferenc, študij in statističnih pokazateljev na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti.

3. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(c) so lahko podprte naslednje dejavnosti:

a)	večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni razvijanju in porazdelitvi inovativnih metod. vsebin, storitev in okolij;

b)	omrežja iz člena 5(1)(e), ki so namenena skupni rabi in izmenjavi znanja, izkušenj in dobre prakse;

c)	drugim dejavnostim, ki so namennene izboljšanju politike in prakse vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(f), ki lahko vsebujejo mehanizme ocenjevanja, opazovanja, primerjalne analize, izboljšanja kakovosti in analizo trendov glede tehnologije in pedagogike.

4. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(d) so lahko podprte naslednje dejavnosti:

a)	večstranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d);

večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:

i)	podpiranju izkoriščanja in izvajanja inovativnih izdelkov in postopkmv;

ii)	spodbujanju sodelovanja med projekti, ki potekajo na istih področjih;

iii)	razvijanju dobre prakse glede metod razširjanja;

c)	ustanovitev referenčnega materiala iz člena 5(1)(f), ki lahko vsebuje zbirko ustreznih statističnih podatkov in študij na področju razširjanja ter izkoriščanja rezultatov in izmenjavi dobre prakse.

Člen 39

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje transverzalnega programa v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt in merila ter postopke izbiranja;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi transverzalnega programa;

c)	smernice izvajanja transverzalnega programa in njegove ključne dejavnosti;

d)	razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge;

e)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje ter prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje transverzalnega programa v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Poglavje VI

Program Jean Monnet

Člen 40

Dostop do programa Jean Monnet

Znotraj okvira Celostnega programa in Priloge je program Jean Monnet namenjen:

a)	študentom in raziskovalcem na področju evropske integracije v vseh oblikah visokega izobraževanja (ravni 5 in 6 ISCED) znotraj in zunaj skupnosti;

b)	visokošolskim ustanovam znotraj in zunaj Skupnosti;

c)	učiteljskemu in upravnemu osebju teh ustanov;

d)	združenjem in predstavnikom udeleženih v izobraževanje in usposabljanje znotraj in zunaj Skupnosti;

e)	javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja ter usposabljanja na lokalnih in regionalnih ravneh;

f)	raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije znotraj in zunaj Skupnosti.

Člen 41

Operativni cilji

Kot dodatek splošnim ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Jean Monnet:

a)	spodbujanje odličnosti v učenju, raziskovanju in razmišljanju na področju študij o evropski integraciji v visokošolskih ustanovah znotraj in zunaj Skupnosti;

b)	okrepitev znanja in zavesti o temah evropske integracije med strokovnimi akademiki in evropskimi državljani na splošno;

c)	podpiranja ključnih evropskih ustanov, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije;

d)	podpiranje obstoja visoko kakovostnih evropskih združenj, ki so dejavna na področjih izobraževanja in usposabljanja.

Člen 42

Dejavnosti

1. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(a) so lahko podprte tudi naslednje dejavnosti:

večstranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d), ki lahko vključujejo:

i)	katedre Jean Monnet — centri odličnosti in moduli učenja;

ii)	združenja profesorjev, drugih visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z evropsko integracijo;

iii)	podpiranje mladih raziskovalcev, ki se osredotočajo na študije evropske integracije;

iv)	informacijske in raziskovalne dejavnosti v zvezi s Skupnostjo, katerih cilj je spodbujanje razprav, razmišljanj in znanja o postopku evropske integracije;

b)	večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e), ki lahko vključujejo podporo za ustanovitev večstranskih raziskovalnih skupin na področju evropske integracije.

2. Operativne donacije iz člena 5(1)(g) v podporo določenih operativnih in upravnih stroškov naslednjih ustanov, katerih cilj je evropski interes, so lahko dodeljene v sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(b):

(a)	Kolegij Evrope (univerzi v Brugesu in Natolinu);

(b)	Evropski univerzitetni institut, Firence;

(c)	Evropski institut za javno upravo, Maastricht;

(d)	Akademija evropskega prava, Trier;

(e)	Evropski inštitut univerze v Posarju;

f)	Mednarodno središče za evropsko izobraževanje (CIFE), Nica;

(g)	Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, Benetke;

(h)	Evropska agencija za razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, Middelfart.

3. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(c) so operativne donacije iz člena 5(1)(g) lahko dodeljene za poravnavo nekateri operativnih in upravnih stroškov evropskih ustanov ali združenj, ki delujejo na področjih izobraževanja in usposabljanja. Ustanove, ki so upravičene do takšnih donacij za poslovanje, bodo izbrane na podlagi javnega razpisa za oddajo predlogov.

4. Donacije se podeljujejo na letni osnovi ali obnovljivi osnovi znotraj okvira partnerskega sporazuma s Komisijo.

Člen 43

Proračun

Vsaj 25 % proračuna programa Jean Monnet je namenjeno podpori ključne dejavnosti iz člena 2(3)(a), vsaj 48 % ključni dejavnosti iz člena 2(3)(b) in vsaj 17 % ključni dejavnosti iz člena 2(3)(c).

Člen 44

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Jean Monnet v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt in sodila in postopke izbiranja;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različne dejavnosti programa Jean Monnet;

c)	smernice izvajanja programa Jean Monnet in njegove ključne dejavnosti;

d)	sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje ter prenos rezultatov.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Jean Monnet v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

NASLOV III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Prehodna določba

Dejavnosti, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2006 ali prej na podlagi Sklepa št.1999/382/ES, Sklepa št. 253/2000/ES, Odločbe št. 2318/2003/ES, Sklepa št. 791/2004/ES ali Sklepa št. 2241/2004/ES, morajo biti v skladu s temi pravnimi akti, izjemoma pa bodo odbori, ki jih ti akti ustanavljajo, nadomeščeni z odborom, ki ga ustanavlja člen 10 tega sklepa.

Člen 46

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 134 .

(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 59 .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.

(4) UL L 146, 11.6.1999, str. 33 . Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5) UL L 28, 3.2.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004.

(6) UL L 345, 31.12.2003, str. 9.

(7) UL L 138, 30.4.2004, str. 31 .

(8) UL L 390, 31.12.2004, str. 6 .

(9) UL L 345, 31.12.2003, str. 1.

(10) UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

(11) UL C 272 E, 13.11.2003, str. 449.

(12) UL C 13, 18.1.2003, str. 2 .

(13) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 103.

(14) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

(16) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(17) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(18) UL L 39, 13.2.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).

(19) UL L 131, 23.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1648/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 22).

PRILOGA

UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE

A. Upraven določbe

Postopki za predloge in izbor dejavnosti v okviru Celostnega programa so naslednji:

1. Postopek nacionalne agencije

1.1 Postopek 1

Naslednja dejanja, v sklopu katerih ustrezne nacionalne agencije sprejmejo odločitve o izboru, ureja „Postopek nacionalne agencije 1“:

a)	nadnacionalno mobilnost oseb v vseživljenjskem učenju v Evropi iz člena 5(1)(a);

b)	dvostranska in večstranska partnerstva iz člena 5(1)(b);

c)	enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), če je njihovo financiranje urejeno s členom 38(4)(a).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh dejavnosti, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določijo države članice. Nacionalne agencije naredijo izbor in dodelijo finančno pomoč vlagateljem v skladu s splošnimi smernicami, ki jih urejajo členi 9, 21, 26, 31, 36 in 39. Nacionalne agencije donacije razdelijo upravičencem znotraj ustreznih držav članic. Vsak partner v dvostranskem ali večstranskem partnerstvu prejme sredstva neposredno od ustrezne nacionalne agencije.

1.2 Postopek 2

Naslednjo dejavnost, v sklopu katere Komisija sprejema odločitve o izboru, ocenjevanje in pogodbene postopke pa opravijo ustrezne nacionalne agencije, sprejmejo odločitve o izboru, ureja „Postopek nacionalne agencije 2“:

—	večstranske projekte iz člena 5(1)(c).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru te dejavnosti, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določi država članica koordinatorja projekta. Nacionalna agencija države članice koordinatorja projekta izvede oceno prošenj in Komisiji odda seznam prošenj, ki se zdijo primerne. Na podlagi predlaganega seznama Komisija sprejme odločitve, po katerih nacionalna agencija dodeli ustrezno finančno pomoč izbranim prosilcem v skladu s splošnimi smernicami, ki bodo zastavljene v členu 31. Pred oddajo seznama Komisiji se mora nacionalna agencija države, v kateri je projekt koordiniran, povezati z agencijami držav vseh ostalih projektnih partnerjev. Nacionalne agencije donacije razporedijo med izbranimi koordinatorji projektov, ki so v ustreznih državah članicah, ti pa so odgovorni za razporejanje sredstev projektnim partnerjem.

2. Postopek Komisije

Naslednje dejavnosti, v okviru katerih so predlogi projektov oddani Komisiji in v okviru katerih Komisija sprejme odločitve, upravlja „postopek Komisije“:

a)	enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), razen če je njihovo financiranje urejeno s členom 38(4)(a);

b)	večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e);

c)	opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja, vzpostavitev referenčnih materialov, del katerih bodo tudi raziskave, statistične podatke, analize in pokazatelje ter dejanja v podporo preglednosti in priznavanja kvalifikacij in predhodnega učenja iz člena 5(1)(f);

d)	operativne donacije iz člena 5(1)(g);

e)	druge pobude, skladne s cilji Celostnega programa („spremljevalni ukrepi“) iz člena 5(1)(h).

Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh dejavnosti, se napotijo Komisiji, ki opravi izbiranje in izbranim vlagateljem dodeli finančno pomoč v skladu s splošnimi smernicami, ki jih bodo vzpostavili členi 9, 21, 26, 31, 36, 39 in 44.

B. Finančne določbe

Komisija mora zagotoviti da so finančne in upravne zahteve za prejemnike donacij Celostnega programa sorazmerne z višino donacije. Komisija mora še posebej zagotoviti, da finančna pravila in zahteve za prošnje ter poročanje za mobilnost posameznikov in partnerstva ostanejo prijazne uporabnikom ter dovolj preproste, da ne bi onemogočale dostopa osebam z manj sredstvi in ustanovam ali organizacijam, ki z njimi sodelujejo.

Komisija nacionalnim agencijam posreduje merila v zvezi s postopki izbire in dodeljevanja donacij ter pogodbo, plačilom in revizijo za sredstva, s katerimi upravljajo. Ta merila upoštevajo višino donacij. Če donacije znašajo manj kot 25 000 EUR, se zagotovi poenostavljen sistem na vseh ravneh, ki zadevajo vlagatelje ali upravičence. Merila nacionalnim agencijam omogočijo, da določijo in omejijo podrobnosti, ki se zahtevajo od vlagateljev za donacije, in da izdajo pogodbe po podelitvi donacij na poenostavljeni osnovi, ki vključuje samo naslednje elemente:

—	pogodbene strani,

—	trajanje pogodbe, ki ustreza obdobju upravičenosti za izdatke,

—	najvišji znesek dodeljenih sredstev,

—	kratek opis zajetih dejavnosti,

—	poročanje in zahteve po dostopu do pregleda.

Nacionalnim agencijam tudi omogočijo, da dovolijo sofinanciranje s strani upravičencev v obliki prispevkov v naravi. Ti prispevki se preverijo, vendar niso podvrženi finančni oceni.

1. Dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije

1.1 Sredstva Skupnosti, namenjena finančni podpori v okviru dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije v skladu s točko 1 oddelka A te Priloge, se razdelijo med državami članicami v skladu z izračunom, ki ga določi Komisija v skladu s Členom 10(2), ki lahko vsebuje naslednje elemente:

a)	najmanjši znesek, dodeljen posamezni državi članici, ki je določen v skladu s proračunsko dostopnostjo za zadevno dejavnost;

ostanek je dodeljen različnim državam članicam na podlagi:

i)	razlik v stroških življenja med državami članicami;

ii)	razdalje med glavnimi mesti posamezne države članice;

iii)	stopnje povpraševanja in/ali prometa zadevne dejavnosti znotraj posamezne države članice;

iv)

v vsaki državi članici skupnega števila:

—	učencev in učiteljev v šolskem izobraževanju za partnerstva šol in dejavnosti mobilnosti programa Comenius iz člena 19(1)(a) in (b);

—	študentov in/ali diplomirancev za mobilnost študentov in dejavnosti intenzivnih programov programa Erasmus iz člena 24(1)(a)(i) in (iv);

—	učiteljev v visokošolskih ustanovah za dejavnosti mobilnosti učiteljev in mobilnosti ostalega osebja programa Erasmus iz člena 24(1)(a)(ii) in (iii);

—	celotnega prebivalstva in števila oseb med 15 in 35 let starosti glede na celoto za dejavnosti mobilnosti, partnerstev, dvostranskih ter večstranskih projektov programa Leonardo da Vinci iz člena 29(1) (a), (b) in (c);

—	odraslih oseb za dejavnosti mobilnosti programa Grundtvig iz člena 34(1)(a) in (b).

1.2 Tako razporejena Sredstva Skupnosti razdelijo nacionalne agencije v skladu s členom 6(2)(b).

1.3 Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje uravnovešenega sodelovanja na ravni Skupnosti, na nacionalni in, kjer če je primerno, na regionalni ravni ter; kjer je primerno, med različnimi področji študija. Dodeljena količina za te ukrepe ne sme presegati 5 % letnega proračuna za financiranje posamezne od zadevnih dejavnosti.

2. Določanje upravičencev

Ustanove iz člena 42(2) tega sklepa so s tem določene kot upravičenke donacij v okviru Celostnega programa v skladu s členom 168 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Sestavne nacionalne enote omrežja nacionalnih informacijskih centrov o akademskem priznavanju diplom, omrežja Eurydice, omrežja Euroguidance, nacionalne referenčne točke za poklicne kvalifikacije in nacionalni centri Europass delujejo kot instrumenti za izvajanje programa na nacionalni ravni, v skladu z določbami člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

3. Vrste upravičencev

V skladu s členom 114(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 so lahko prejemniki donacij fizične osebe. Take donacije so lahko v obliki štipendij.

4. Pavšalne donacije, stroški na enoto in nagrade

Pavšalne donacije in/ali stroški na enoto, določeni s členom 181(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, so lahko uporabljeni v primeru dejavnosti iz člena 5.

Pavšalne donacije se lahko porabijo največ do 25 000 EUR na donacijo. Lahko se kombinirajo z največ 100 000 EUR ali porabijo skupaj s stroški na enoto.

Komisija lahko podeli nagrade, povezane z dejavnostmi znotraj okvira Celostnega programa.

5. Javni ponudniki učenja

Vse šole in visokošolske ustanove, ki so jih določile države članice, ter vse ponudnike učenja, ki so v zadnjih dveh letih prejeli več kot 50 % letnih dohodkov iz javnih virov ali ki jih nadzirajo javni organi ali njihovi predstavniki, Komisija obravnava, kot da imajo potrebne finančne, strokovne in upravne zmogljivosti, skupaj s potrebno finančno stabilnostjo za izvajanje projektov v skladu s tem programom; ne da bi jim bilo treba zagotoviti nadaljnjo dokumentacijo, da to izkažejo.

6. Organi, ki sledijo ciljem splošnega evropskega interesa

Operativne donacije, ki so dodeljene znotraj tega programa organom, ki si prizadevajo dosegati cilje v splošnem evropskem interesu iz člena 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ne bodo obnovljene po načelu postopnega zniževanja.

7. Poklicne sposobnosti in kvalifikacije vlagatelja

Komisija se lahko v skladu s členom 176(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 odloči, ali imajo določene kategorije vlagateljev poklicne sposobnosti in kvalifikacije, potrebne za izpolnitev zastavljenih dejavnosti ali delovnega načrta.

8. Sodelovanje partnerjev iz tretjih držav

Partnerji iz tretjih držav lahko sodelujejo v večstranskih projektih, omrežjih ali partnerstvih v skladu z določbami člena 15(2) po presoji Komisije ali zadevne nacionalne agencije. Odločitev o podpori takih partnerjev temelji na stopnji dodane vrednosti na evropskem nivoju, ki najverjetneje izhaja iz njihovega sodelovanj v zadevnem projektu, omrežju ali partnerstvu.

9. Najmanjši dodeljeni zneski

V skladu s členom 15 so najnižji zneski, dodeljeni sektorskim programom, povezani s finančnim načrtom tega člena.

Comenius 12 %

Erasmus 41 %

Leonardo da Vinci 23 %

Grundtvig 3 %

10. Nacionalne agencije

Finančna pomoč Skupnosti je namenjena podpori dejavnosti nacionalnih agencij, ki jih ustanovijo ali določijo države članice v skladu s členom 6(2)(b). Taka pomoč je lahko v obliki operativnih donacij in ne sme presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov odobrenega delovnega programa nacionalne agencije.

V skladu s členom 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 so iz funkcij nacionalne agencije v tretjih državah, ki sodelujejo v Celostnem programu v skladu s členom 7(1), lahko odstranjeni organi javnega sektorja ali zasebne pravne osebe, ki opravljajo javne storitve, ki jih ureja zakonodaja zadevne države.

V skladu z načelom sorazmernosti bodo zahteve certificiranja in poročanja ostale na čim nižji možni ravni.

11. Tehnična pomoč

Proračunski profil Celostnega programa lahko pokriva tudi stroške pripravljalnih dejavnosti, spremljanja, nadzora, pregledov in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev. Ti lahko še posebej vključujejo študije, sestanke, dejavnosti obveščanja, publikacije, stroške tehnične in upravne pomoči, h katerim se lahko Komisija zateče pri izvajanju programa.

12. Določbe za boj proti goljufijam

Odločitve Komisije po členih 9, 21, 26, 31, 36, 39 in 44, pogodbe in sporazumi, ki iz njih izvirajo, kakor tudi sporazumi s sodelujočimi tretjimi državami, še posebej urejajo nadziranje in finančni nadzor s strani Komisije (ali pooblaščenega predstavnika), vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) ter revizijo Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem. Pod takim nadzorom so lahko nacionalne agencije, pa tudi, kjer je to potrebno, prejemniki donacij.

Upravičenec donacije hrani vso dodatno dokumentacijo in jo da na razpolago Komisiji, vključno z revidiranimi izkazi stanja glede odhodkov v letu prejema donacije za obdobje pet let po zadnjem plačilu. Upravičenec donacije poskrbi, da je dodatna dokumentacija, ki je v rokah partnerjev ali članov, po potrebi na voljo Komisiji.

Komisija lahko izvede pregled porabe donacije neposredno s strani lastnega osebja ali katerega koli izbranega, za to usposobljenega organa. Do takih pregledov lahko pride kadar koli med trajanjem sporazuma ali v obdobju petih let od datuma plačila bilance. Kjer je to primerno, lahko Komisija na podlagi ugotovitev pregleda sprejme odločitev o vračilu.

Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop, še posebej do prostorov upravičenca in vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki, potreben za opravljanje takih pregledov.

Računsko sodišče in OLAF imajo enake pravice, še posebej pravico do dostopa, kot Komisija.

Komisija lahko tudi izvede nadzor na kraju samem in preglede v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1) .

Za dejavnosti Skupnosti, ki se financirajo po tem sklepu, pojem nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) pomeni vsako kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani pravne osebe, ki je ali bi lahko bila kot neupravičena postavka porabe v škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.

(1) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

P6_TA(2005)0396

Program „Mladi v akciji“ ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007-2013 (KOM(2004)0471 — C6-0096/2004 — 2004/0152(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0471) (1),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 149(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0096/2004),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0263/2005),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, zgolj okvirna in pogojena s sklepom o naslednjem večletnem finančnem načrtu;

3.	poziva Komis o, ko bo sprejet naslednji večletni finančni načrt, da poda predlog, če bo to potrebno, za prilagoditev referenčnih finančnih zneskov;

4.	poziva Komis o, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6 TC1-COD(2004)0152

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007-2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149, odstavka 4,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropski Ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba oblikuje državljanstvo Evropske unije in določa, da si dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine prizadevajo razvijati še posebej izmenjave mladih in kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , pa tudi na področju kakovostnega izobraževanja.

(2)	Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin , enakosti med ženskami in moškimi ter boju proti diskriminaciji in na tem, da bi moralo spodbujanje aktivnega državljanstva mladih prispevati k razvoju teh vrednot.

(3)	S Sklepom št. 1031/2000/ES z dne 13. aprila 2000 sta Evropski parlament in Svet oblikovala program dejavnosti Skupnosti „Mladina“ (4). Na podlagi pridobljenih izkušenj s tem programom je treba nadaljevati in okrepiti sodelovanje in dejavnost Evropske unije na tem področju.

(4)	S Sklepom št. 790/2004/ES z dne 21. aprila 2004 sta Evropski parlament in Svet vzpostavila akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni aktivne na področju mladine (5).

(5)

Evropski svet je na izrednem sestanku v Lizboni 23. in 24. marca 2000 za Evropsko unijo oblikoval strateški cilj, ki med drugim vključuje aktivno politiko zaposlovanja s posvečanjem več pozornosti izobraževanju in vseživljenjskem učenju, ki ga dopolnjuje strategija o trajnostnem razvoju Evropskega sveta iz Göteborga 15. in 16. junija 2001.

(6)	Deklaracija iz Laekna, priložena sklepom predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001 potrjuje, da je eden od temeljnih izzivov Evropske unije približati državljane, in predvsem mlade, evropskim projektom in evropskim ustanovam.

(7)

Komisija je 21. novembra 2001 sprejela Belo knjigo „Nov polet za evropsko mladino“, ki predlaga sodelovanje na področju mladine s poskusom okrepitve predvsem sodelovanja, informiranja, prostovoljnih dejavnosti mladine in boljšega poznavanja področja mladine. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. maja 2002 (6) te predloge sprejel.

(8)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne27. junija 2002 (7), vzpostavlja zlasti odprto metodo sodelovanja, ki pokriva prednostne naloge, sodelovanje, informiranje, prostovoljne dejavnosti mladih in izboljšanje poznavanja področja mladine; to bi bilo treba upoštevati pri izvajanju tega programa.

(9)

Svet v svojih sklepih z dne 6. maja 2003 (8) poudarja, da je treba vzdrževati in razvijati obstoječe instrumente Skupnosti, posebno namenjene mladim, ker so le-ti bistveni za okrepitev sodelovanja držav članic na področju mladine, in da morajo biti poleg tega prednostne naloge in cilji teh instrumentov usklajeni s tistimi iz okvira evropskega sodelovanja na področju mladine.

(10)	Dejavnost Skupnosti prispeva k visoko kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju ter poskuša odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med ženskami in moškimi , v skladu s členom 3 Pogodbe.

(11)	Treba bi se bilo odzvati na posebne potrebe invalidnih oseb.

(12)

Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo , pri čemer je treba okrepiti izvajanje smernic dejavnosti boja proti vsem oblikam izključevanja in diskriminacije, vključno s tistimi, temelječimi na spolu, rasi, etničnemu izvoru, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, v skladu s členom 13 Pogodbe .

(13)	Države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in tiste države EFTE, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, so se zavezale k sodelovanju v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi z njimi.

(14)

Evropski svet v Solunu je 19. in 20. junija 2003 sprejel „Agendo za zahodni Balkan: napredovati po poti evropske integracije“ in predvidel, da bi programi Skupnosti morali biti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki naj se podpišejo med Skupnostjo in temi državami.

(15)	Ukrepati bi se moralo glede na odprtje programa v Švicarski konfederaciji.

(16)	Barcelonska deklaracija, sprejeta na Evropsko-sredozemski konferenci leta 1995, določa, da morajo izmenjave mladih predstavljati sredstvo za pripravo prihodnjih rodov na tesnejše sodelovanje med evropsko-sredozemskimi partnerji tudi na podlagi univerzalnih človeških vrednot .

(17)

Svet v svojih zaključkih z dne 16. junija 2003 priznava, na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Razširjena Evropa - sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi“, kot smernice dejavnosti Evropske unije, krepitev kulturnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja s sosednjimi državami.

(18)

Poročila vmesnega ocenjevanja obstoječega programa MLADINA in javno posvetovanje o prihodnosti dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, odkrivajo nujno in, v nekaterih pogledih naraščajočo, potrebo, da se nadaljuje z dejavnostmi sodelovanja in mobilnosti na pod ročju mladine, na evropski ravni, in izražajo željo po enostavnejšem, prijaznejšem in bolj prilagodljivem izvajanju.

(19)	Program, vzpostavljen s tem sklepom, bi moral biti redno spremljan in ocenjevan v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da bi bilo omogočeno njegovo prilagajanje, še posebej pri prednostnih nalogah izvajanja ukrepov.

(20)

Oblikovanje pravne podlage programa mora biti dovolj prilagodljivo za možna prilagajanja dejavnosti, da bi se odzvali na razvoj potreb v obdobju od leta 2007 do leta 2013 in da bi se izognili preveč podrobnim določilom predhodnih programov, torej bi bilo treba ta sklep omejiti na splošne opredelitve dejavnosti in na glavna upravna ter finančna določila, ki jih spremljajo.

(21)

Treba je predvideti posebne postopke za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za Splošni proračun Evropskih skupnosti (9) in njene izvedbene ukrepe, kakor tudi odstopanja od teh besedil, ki so potrebna zaradi značilnosti udeleženk in udeležencev in narave dejavnosti.

(22)	Treba je izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in prevar in za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.

(23)	Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančni okvir, ki za proračunski organ predstavlja prednostni sklic v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (10).

(24)

Ker se ciljev tekočega programa ne more ustrezno doseči na ravni držav članic, ker vključujejo večstranska partnerstva, ukrepe za nadnacionalno mobilnost in tudi izmenjavo podatkov na evropski ravni in ker se cilje zaradi nadnacionalnih dimenzij in večstranskih dejavnosti ter ukrepov tekočega programa lahko laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(25)	Treba bi bilo sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje tega sklepa v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11) .

(26)	Treba bi bilo sprejeti začasne ukrepe za nadzor dejavnosti, ki so se začele pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES

SKLENILA:

Člen 1

Oblikovanje programa

1. Ta sklep vzpostavlja akcijski program Skupnosti„MLADI V AKCIJI“, v nadaljevanju „program“, cilj katerega je razviti politiko sodelovanja na področju mladine v Evropski uniji.

2. Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji programa

1. Splošni cilji programa so:

(a)	spodbujanje aktivnega državljanstva mladih na splošno in še posebej njihovega evropskega državljanstva;

(b)	razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti med mladimi v odnosu do vseh plati človeškega obstoja , še posebej zaradi okrepitve socialne kohezije v Evropski uniji;

(c)	spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi iz različnih držav;

(d)	prispevanje k razvoju kakovosti sistemov s podporo dejavnosti mladih in pristojnosti organizacij civilne družbe na področju mladine;

(e)	spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob ustreznem upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni.

2. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje na drugih področjih dejavnosti Evropske unije, še posebej na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja v okviru Evrope znanja in vseživljenjskega učenja, pa tudi na področjih kulture in športa.

3. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju politik Evropske unije, še posebej k prepoznavanju kulturne, multikulturne in jezikovne raznolikosti Evrope, k boju proti diskriminaciji zaradi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanj, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ob upoštevanju trajnostnega razvoja.

Člen 3

Posebni cilji programa

Posebni cilji programa so:

V okviru splošnega cilja „spodbujanje aktivnega državljanstva mladih na splošno in še posebej njihovega evropskega državljanstva“:

a)	omogočati mladim in njihovim predstavniškim organizacijam sodelovanje pri razvoju družbe na splošno in še posebej pri razvoju Evropske unije;

b)	razvijati občutka pripadnosti Evropski uniji pri mladih;

c)	spodbujati sodelovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope;

d)	razvijati mobilnosti mladih po Evropi;

e)	razvijati medkulturno izobraževanje in učenje jezikov med mladimi;

f)	spodbujati temeljne vrednote Evropske unije pri mladih, zlasti spoštovanje človekovega dostojanstva, enakosti, spoštovanje človekovih pravic, strpnosti in nediskriminacije;

g)	spodbujati ideje, projekte in ustvarjalnost;

h)	spodbujati športne in kulturne dejavnosti kot sredstva za pospeševanje socialnega vključevanja, strpnosti in nediskriminacije;

i)	olajšati sodelovanje mladih z manj možnostmi v programih , vključno z mladimi invalidi;

j)	zagotavljati enakost sodelovanja pri programu med ženskami in moškimi in spodbujati enakosti med spoloma pri dejavnostih;

k)	zagotavljati neformalne možnosti izobraževanja z evropsko razsežnostjo in uvajanje inovativnih možnosti v zvezi z uresničevanjem aktivnega državljanstva.

V okviru splošnega cilja „razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti mladih v odnosu do vseh plati človeškega obstoja, zlasti zaradi okrepitve socialne kohezije Evropske unije“:

(a)	omogočati mladim, da izrazijo svoje osebne obveznosti s prostovoljnimi dejavnostmi na evropski in mednarodni ravni;

(b)	povezovati mladih s solidarnostnimi dejavnostmi Evropske unije;

(c)	prispevati k sodelovanju med civilnimi in prostovoljnimi službami, ki vključujejo mlade na nacionalni ravni.

V okviru splošnega cilja „spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi iz različnih držav “:

(a)	med mladimi Evropejci in mladimi iz sosednjih držav razvijati izmenjave in medkulturni dialog;

(b)	v teh državah prispevati k razvoju kakovostnih struktur pomoči mladim in tudi pomagati kvalificiranim dejavnim posameznikom pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ;

(c)	skupaj z drugimi državami razvijati tematska sodelovanja, ki vključujejo mlade in kvalificirane dejavne posameznike pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah .

V okviru splošnega cilja „prispevanje k razvoju kakovosti sistemov s podporo dejavnosti mladih in pristojnosti organizacij civilne družbe na področju mladine“:

(a)	prispevati k razvoju mreže organizacij;

(b)	razvijati usposabljanje in sodelovanje kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah;

(c)	spodbujati novosti na področju dejavnosti za mlade;

(d)	prispevati k izboljšanju obveščanja mladih , vključno s posebnim upoštevanjem dostopa mladih invalidov do boljših informacij;

(e)	delovati na priznavanju neformalnega izobraževanja mladih.

V okviru splošnega cilja „spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob ustreznem upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni “:

(a)	spodbujati izmenjavo dobrih praks in sodelovanje med upravnimi organi in odgovornimi za politiko;

(b)	spodbujati strukturiran dialog med odgovornimi za politiko in mladimi;

(c)	izboljšati poznavanje in razumevanje mladih.

Člen 4

Dejavnosti programa

Splošni in posebni cilji programa se izvajajo z naslednjimi dejavnostmi, ki so natančneje opisane v Prilogi.

(1)	Mladi za Evropo Ta dejavnost si prizadeva za podporo izmenjave mladih, da bi se povečala njihova mobilnost, pobude mladih, in za projekte ter aktivnosti sodelovanja v demokratičnem življenju, ki omogoča razvoj njihovega državljanstva in njihovega medsebojnega razumevanja.

(2)	Evropska prostovoljna služba Ta dejavnost si prizadeva okrepiti sodelovanje mladih pri različnih oblikah prostovoljnih dejavnosti, znotraj in zunaj Evropske unije.

(3)

Mladi v svetu

Ta dejavnost si prizadeva podpirati projekte s partnerskimi državami iz člena 5, še zlasti izmenjave mladih in kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, podporo za pobude, ki krepijo medsebojno razumevanje mladih in njihov občutek za solidarnost in strpnost ter tudi razvoj sodelovanja med mladimi in civilno družbo v teh državah.

(4)

Kvalificirani dejavni posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah in sistemi pomoči

Ta dejavnost si prizadeva podpirati organizacije, dejavne na evropski ravni na področju mladine, še posebej delovanje mladinskih nevladnih organizacij, njihovo povezovanje v mrežo, podporo tistim, ki predlagajo projekte, da se jim pomaga organizirati evropske mladinske projekte in zagotoviti kakovost prek izmenjave, usposabljanja in vključevanja v mrežo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , spodbujanje novosti in kakovosti dejavnosti, informiranje mladih, oblikovanje struktur in dejavnosti, potrebnih za dosego ciljev programa, kakor tudi podporo partnerstvom z lokalnimi in regionalnimi oblastmi .

(5)

Podpora političnemu sodelovanju

Ta dejavnost si prizadeva vzpostaviti dialog med različnimi dejavniki med mladimi, še posebej med mladimi, med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter med odgovornimi za politiko , da se podpre mladinske seminarje o družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih, ki zanimajo mlade , da se prispeva k razvoju političnega sodelovanja med mladimi in da bi, za boljše razumevanje mladih, sprejeli potrebne korake ter vzpostavili mreže.

Člen 5

Sodelovanje pri programu

1. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav, v nadaljevanju „držav udeleženk programa“:

(a)	držav članic,

(b)	držav EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določili Sporazuma;

(c)	Turčije in držav kandidatk iz Srednje in Vzhodne Evrope s predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in pogoji ter splošnimi postopki sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih Pridružitvenih svetov;

(d)	držav zahodnega Balkana v skladu s ureditvami, ki naj se določijo s temi državami v okvirnih sporazumih o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti;

(e)	Švicarske konfederacije pod pogojem sklenitve dvostranskega Sporazuma s to državo.

2. Dejavnosti iz točk 2.1, 2.2 in 3 Priloge so odprte za sodelovanje z državami, ki so sklenile pridružitvene sporazume ali sporazume o sodelovanju z Evropsko skupnostjo, v nadaljevanju „partnerske države“.

Sodelovanje temelji, kjer je to ustrezno, na dodatnih sredstvih, ki se jih sprosti v skladu s postopki, o katerih se dogovori s temi partnerskimi državami.

Člen 6

Dostop do programa

1. Program je namenjen mladim, skupinam mladih, kvalificiranim dejavnim posameznikom pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , mladinskim organizacijam in drugim aktivnim partnerjem s področja mladine.

2. Brez poseganja v postopke iz Priloge za izvajanje dejavnosti, je program namenjen mladim od 13 do 30 let starosti. Vseeno morajo biti glavna ciljna skupina mladi, stari med 15 in 28 leti.

3. Udeleženke in udeleženci morajo imeti stalno prebivališče v eni od sodelujočih držav programa ali, glede na naravo dejavnosti, v eni izmed partnerskih držav.

4. Vsi mladi morajo imeti brez diskriminacije dostop do dejavnosti programa, ob upoštevanju določb Priloge. Komisija in partnerske države skrbijo, da se posebno pozornost posveti boju za koristi mladih, ki imajo zaradi izobraževalnega, socialnega, fizičnega, mentalnega, gospodarskega, kulturnega ali geografskega razloga več težav pri sodelovanju v programu.

5. Sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev težav pri mobilnosti udeleženk in udeležencev , da lahko le-ti imajo dostop do zdravstvenega varstva, ohranjajo socialno varnost, potujejo in stanujejo v gostujoči državi. To zadeva zlasti pravico do vstopa, bivanja in prostega gibanja. Sodelujoče države sprejmejo po potrebi ustrezne ukrepe za zagotovitev sprejema udeleženk in udeležencev iz tretjih držav na njihovo ozemlje , da se tako prepreči vsakršno diskriminacijo ter omogočili pomoč invalidom .

Člen 7

Mednarodno sodelovanje

Program je prav tako odprt za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi na področju mladine, še posebej s Svetom Evrope.

Člen 8

Izvajanje programa

1. Komisija zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki so cilj programa, v skladu s Prilogo.

2. Komisija in sodelujoče države programa sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj struktur na evropski, nacionalni in, če je to potrebno, regionalni ali lokalni ravni, da bi izvršile cilje programa in da bi ocenile dejavnosti programa.

3. Komisija in sodelujoče države programa sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi spodbujale priznavanje neformalnega izobraževanja za mlade, zlasti z izdajo potrdila ali spričevala na nacionalni ali evropski ravni, ki priznava pridobljene izkušnje udeleženk in udeležencev in potrjuje neposredno udeležbo mladih ali kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah pri dejavnosti iz programa. Ta cilj se lahko okrepi z dopolnjevanjem drugih dejavnosti Skupnosti, predvidenih v členu 11 .

4. Komisija in sodelujoče države se v zvezi z opredelitvijo ciljev programa in ocenjevanjem posvetujejo z Evropskim parlamentom, mladimi, mladinskimi organizacijami in drugimi organizacijami, ki so zadolžene za izvajanje projektov.

5. Komisija in sodelujoče države programa zagotovijo zaščito finančnih interesov Evropske unije z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov.

6. Komisija in sodelujoče države programa zagotovijo, da se dejavnosti programa primerno oglašuje in predstavi javnosti.

7. Sodelujoče države programa morajo:

(a)	sprejeti potrebne ukrepe za dobro delovanje programa na primerni ravni, s sodelovanjem vpletenih strani z vidika mladine v skladu z nacionalnimi postopki;

(b)

vzpostaviti ali oblikovati in zagotoviti nadzor nacionalnih agencij za vodenje izvajanja dejavnosti programa na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Upoštevajo se naslednja merila:

(i)	organ, vzpostavljen ali oblikovan kot nacionalna agencija, mora imeti status pravne osebe (in se zanj uporablja pravo sodelujoče države). Ministrstvo ne more biti opredeljeno kot nacionalna agencija;

(ii)	treba je zagotoviti dovolj osebja, s poklicnimi kvalifikacijami in z znanjem jezikov, primernega za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

(iii)

treba je zagotoviti primerno infrastrukturo, zlasti informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki ustreza tudi zahtevam za dostop invalidov;

iv)	imeti mora osebje, ki je zadostno usposobljeno na področju dela z mladimi in mladinske politike, ter je sposobno podpirati uporabnike programa;

v)	treba je delovati v upravnem okolju, ki omogoča izvajanje nalog in preprečuje nasprotja interesov;

vi)	treba je uporabljati pravila upravljanja s skladi in s pogodbenimi pogoji, določenimi na ravni Skupnosti;

vii)	treba je imeti upravno usposobljenost glede na obseg skladov Skupnosti, ki jih bo organ upravljal;

(c)

prevzeti odgovornost za dobro upravljanje, s strani nacionalnih agencij iz pododstavka (b), s posojili, prenesenimi v okviru pomoči donacij projektov, in še posebej za dobro upravljanje z načeli preglednosti, enakovrednega obravnavanja in neprekrivanja z drugimi skladi Skupnosti, s spoštovanjem s strani nacionalnih agencij, o obveznostih izterjav skladov, zadolženih za udeleženke in udeležence ;

(d)

sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih pregledov in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz pododstavka (b), in še posebej:

(i)

pred pričetkom dela nacionalne agencije zagotoviti Komisiji potrebna zagotovila o obstoju, pomembnosti in dobrem delovanju nacionalne agencije, v skladu s pravili dobrega finančnega upravljanja, izvajanja postopkov, nadzornih sistemov, računovodskih sistemov in postopkov trga ter o obstoju, pomembnosti in dobrem delovanju pomoči donacij;

(ii)	ob koncu vsakega proračunskega leta Komisiji predložiti zagotovilo o zanesljivosti finančnih sistemov in postopkov nacionalnih agencij ter o neoporečnosti njihovih računovodskih izkazov;

e)	ravnati skladno z načelom sorazmernosti v zvezi z dokumenti in dodatnimi informacijami, ki naj se jih posreduje, še posebej upoštevajoč merila iz točk (b) (vii) in (d);

f)	v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije, ki ni v breme nacionalne agenciji iz pododstavka (b), mora Komisija povrniti sklade pri nacionalne agenciji in zagotoviti odgovornost za morebitne nepovrnjene sklade.

8. V okviru postopka iz člena 9(1) lahko Komisija za vsako dejavnost iz Priloge sprejme smernice, ki temeljijo na razvoju prednostnih nalog evropskega sodelovanja na področju mladine, da bi prilagodili dejavnosti programa temu razvoju.

9. Komisija vzpostavi bazo podatkov za dokumente iz točke (d) odstavka 7.

Člen 9

Ukrepi izvajanja

1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa o naslednjih vsebinah, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 10(2):

(a)	postopki izvajanja programa, vključno z letnim načrtom dela;

(b)	splošno ravnovesje med različnimi dejavnostmi programa;

(c)	merila na finančnem področju (še posebej pri mladini, BNP in geografska razdalja med državami), ki se uporabljajo za vzpostavitev okvirne razčlenitve skladov med državami članicami, za vodenje dejavnosti na decentraliziran način;

(d)	postopki ocenjevanja programa;

(e)	postopki potrditve sodelovanja mladih pri dejavnostih;

(f)	postopki prilagajanja dejavnosti programa, navedeni v členu 8(8).

2. Ukrepi potrebni za izvajanje tega sklepa o drugih vsebinah se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Usklajenost z drugimi instrumenti dejavnosti Skupnosti

1. Komisija zagotovi usklajenost med programom in drugimi področji dejavnosti Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kulture, športa, jezikov, socialnega vključevanja, enakosti med spoloma, boja proti diskriminaciji, raziskovanja, tveganja in dejavnosti zunaj Evropske unije.

2. Program lahko združuje načine z drugimi instrumenti Skupnosti, da bi izvedel dejavnosti za izpolnitev skupnih ciljev programa in teh instrumentov.

3. Komisija in države članice poudarijo dejavnosti programa, ki prispevajo k razvoju ciljev na drugih področjih dejavnosti Skupnosti, kot so izobraževanje, usposabljanje, kultura , šport , jeziki, družbeno vključevanje, enakost spolov, enake možnosti in boj proti diskriminaciji .

Člen 12

Usklajenost z nacionalnimi politikami in instrumenti

1. Sodelujočim državam programa se lahko podeli evropska oznaka za nacionalne , regionalne ali lokalne dejavnosti, podobne tistim iz člena 4.

2. Sodelujoča država programa lahko omogoči udeleženkam in udeležencem programa razpolaganje z nacionalnimi skladi, ki jih upravljajo v skladu s pravili programa, in njihovo uporabo, pa tudi decentralizirane strukture programa, kakor dolgo ti zagotavljajo sorazmerno financiranje le-teh.

Člen 13

Splošne finančne določbe

1. Okvirni finančni načrt za izvedbo tega programa v obdobju 7 let od 1. januarja 2007 dalje iz člena 1, je določen v obsegu 1 128 000 000 EUR .

2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančne perspektive.

Člen 14

Finančne določbe o udeleženkah in udeležencih

1. V skladu s členom 114(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605l2002 lahko udeleženke in udeleženci prejmejo donacije po tem programu.

2. V skladu s členom 176(2) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12) lahko Komisija, glede na lastnosti udeleženk in udeležencev in glede na naravo ukrepov, odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja poklicnih zmožnosti in kvalifikacij, potrebnih za dobro izvajanje dejavnosti ali delovnega programa. Komisija mora spoštovati načelo sorazmernosti pri določanju zahtev v zvezi z višino finančne pomoči, pri čemer mora upoštevati značilnosti udeleženk in udeležencev, njihovo starost, naravo dejavnosti in višino finančne pomoči.

3. Glede na naravo ukrepa so lahko finančne pomoči v obliki donacij ali štipendij. Komisija lahko prav tako določi cene za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo ukrepa se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.

4. Postopek financiranja je čim krajši, prav tako bodo tudi organizacije obveščene o rezultatu v čim krajšem času. Komisija zagotovi, da bo v primeru, ko je vloga odobrena, preteklo največ štiri mesece med uradnim prejemom vloge organizacije in nakazilom prvega plačila na račun udeleženke ali udeleženca. To se ne uporablja za dejavnosti 4.1 in 4.2 programa.

5. Donacije za poslovanje dodeljene v okviru programa aktivnim organom na evropski ravni, ki so določene v členu 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, niso v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, o postopnem obveznem zmanjševanju v primeru obnove.

6. V skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija zaupa naloge, zlasti naloge izvajanja proračuna struktur iz člena 8(2), v pristojnost javnim službam.

7. V skladu s členom 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 velja možnost, opisana v zgornjem odstavku 6, tudi za strukture sodelujočih držav programa, ki jih ne ureja pravo držav članic, držav EGP ali držav kandidatk.

Člen 15

Nadzor in ocenjevanje

1. Komisija zagotovi redno nadzorovanje programa. Nadzorovanje obsega poročila iz odstavka 3 in posebne dejavnosti.

2. Komisija zagotovi redno, zunanje in neodvisno ocenjevanje programa.

3. Sodelujoče države programa predložijo Komisiji najpozneje do 30. junija 2010 poročilo o delovanju programa in najpozneje do30. junija 2015 poročilo o vplivu programa.

4. Komisija predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

(a)	vmesno poročilo o ocenjevanju, ki temelji na rezultatih kakovostnega in količinskega vidika izvajanja tega programa, in sicer najpozneje do 31. marca 2011;

(b)	sporočilo o nadaljevanju izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011;

(c)	poročilo o naknadni oceni, in sicer najpozneje do 31. marca 2016.

Člen 16

Prehodna določba

Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES, se še naprej do zaključka upravljajo v skladu z določili teh sklepov. Odbor, predviden v členu 8 Sklepa št. 1031/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 10 tega sklepa.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 46 .

(2) UL C 71, 22.3.2005, str. 34 .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.

(4) UL L 117, 18.5.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5) UL L 138, 30.4.2004, str. 24.

(6) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 145 .

(7) UL C 168, 13.7.2002, str. 2.

(8) UL C 115, 15.5.2003, str. 1.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(12) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

PRILOGA

Dejavnosti, ki se izvajajo za izpolnitev splošnih in posebnih ciljev programa, podpirajo projekte omejenega obsega, ki spodbujajo aktivno sodelovanje mladih.

Sodelovanje mladih pri različnih dejavnostih programa ni pogojeno s predhodnimi izkušnjami ali kvalifikacijami razen v nekaterih primerih, določenih v dejavnostih.

Dejavnosti se lahko razčlenijo na naslednje ukrepe:

DEJAVNOST 1 — Mladi za Evropo

Ta dejavnost spodbuja okrepitev aktivnega državljanstva mladih in medsebojnega razumevanja med mladimi z naslednjimi ukrepi.

Okvirna finančna podpora za dejavnost 1 ne sme biti manjša od 30 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).

1.1. Izmenjave mladih

Izmenjave mladih omogočajo eni skupini ali več skupinam mladih sprejem pri skupini iz druge države za izpolnitev programa skupnih dejavnosti. Nanašajo se predvidoma na mlade med 13. in 25. letom starosti.

Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo aktivno sodelovanje mladih in spodbujajo možnosti odkrivati in biti v zavesti različnih socialnih in kulturnih položajev, učenje drug drugega ter okrepitev njihovega občutka kot evropskega državljana. Podpora je usmerjena predvsem na večstranske dejavnosti mobilnosti skupine.

Dvostranske izmenjave skupin so upravičene zlasti, kadar gre za prvo evropsko dejavnost ali dejavnost majhnih ali lokalnih združenj, brez izkušenj na evropski ravni. Dobrodošle so tudi izmenjave mladih z manj možnostmi, da bi vzpodbudili njihovo sodelovanje pri programu.

Ta ukrep podpira tudi pripravljalne dejavnosti, da bi okrepili aktivno sodelovanje mladih pri projektih, posebno na jezikovni in medkulturni ravni, kakor tudi pri mednarodnih srečanjih mladih, ki želijo razpravljati o stvareh, pomembnih za njihovo prihodnost in za prihodnost Evrope.

Ta dejavnost podpira pripravljalne in nadaljevalne dejavnosti, zlasti na jezikovnem in medkulturnem področju, ki so namenjene povečanju dejavnega sodelovanja mladih v projektih.

1.2. Podpora za pobude mladih

Ta ukrep podpira projekte, s katerimi mladi aktivno in neposredno sodelujejo pri dejavnostih, ki so jih sami zasnovali in pri katerih so oni sami glavni udeleženci, da se razvije njihova samoiniciativnost, podjetnost in ustvarjalnost. Ta ukrep se uporablja praviloma pri mladih med 16. in 30. letom starosti.

Ta ukrep omogoča podporo projektom pobude skupine, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter razvoju mreže podobnih projektov v različnih državah, da bi okrepili njihov evropski značaj in povečali sodelovanje ter izmenjavo izkušenj med mladimi.

Mladim z manj možnostmi je posvečena posebna pozornost.

1.3. Projekti participativne demokracije

Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo sodelovanje mladih v demokratičnem življenju. Ti projekti in dejavnosti vzpodbujajo aktivno sodelovanje mladih pri življenju njihove skupnosti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni in na mednarodni ravni.

Načeloma je odprt za mlade med 13. in 30. letom starosti.

Dejavnosti ali projekti temeljijo na mednarodnem partnerstvu, ki omogoča na evropski ravni zbiranje idej, izmenjavo izkušenj in dobrih praks iz projektov ali dejavnosti, na lokalni ali regionalni ravni, da bi izboljšali sodelovanje mladih na različnih ravneh. Dejavnosti lahko vključujejo organizacijo posvetovanj mladih o njihovih potrebah in željah, da bi razvili nove pristope na področju aktivnega sodelovanja mladih v demokratični Evropi.

DEJAVNOST 2 — Evropska prostovoljna služba

Prostovoljna služba spodbuja razvoj solidarnosti mladih in pospešuje njihovo aktivno državljanstvo in medsebojno razumevanje z naslednjimi ukrepi.

Okvirna finančna podpora za dejavnost 2 ne sme biti manjša od 23 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).

2.1. Posamezna Evropska prostovoljna služba

Mladi prostovoljec sodeluje v državi, v kateri nima stalnega prebivališča, pri dejavnosti v korist skupnosti, ki ni pridobitna in ne plačana. Evropska prostovoljna služba s svojim delovanjem ne sme omejevati plačanih služb, možnih ali že obstoječih, niti jih nadomestiti.

Evropska prostovoljna služba traja več mesecev, lahko tudi do enega leta. Če to upravičujejo okoliščine, se lahko evropska prostovoljna služba izvaja krajši čas, še posebej z namenom pospeševanja sodelovanja mladih z manj možnostmi.

Ta ukrep se uporablja predvidoma pri mladih med 18. in 30. letom starosti, nekatere prostovoljne dejavnosti pa se lahko na primer izvajajo tudi pri 16. letih starosti, ob zagotovljenem ustreznem nadzoru.

Ta ukrep vključuje, v celoti ali delno, stroške prostovoljna, njegovo zavarovanje, stroške bivanja in prihoda, in kjer je to primerno, tudi dodatek za mlade z manj možnostmi.

Ta ukrep podpira tudi dejavnosti za oblikovanje mladih prostovoljcev še posebej pred njihovim odhodom in za usklajevanje različnih partnerjev. Zagotavlja spremljanje pobud, pridobljenih pri evropski prostovoljni službi.

Države članice in Komisija zagotavljajo spoštovanje standardov kakovosti: prostovoljno delo vključuje raven neformalnega izobraževanja, ki se kaže prek pedagoških dejavnosti, za pripravo mladih na osebni, medkulturni in tehnični ravni, kakor tudi osebne podpore. Partnerstvo med različnimi akterji, vključenimi v projekte in preprečevanje tveganj, so obravnavani kot še posebej pomembni.

2.2. Skupinska evropska prostovoljna služba

Ta ukrep podpira prostovoljne projekte z enakimi značilnostmi, kot so opisane v gornji točki 2.1, ki omogočajo skupinam mladih skupinsko sodelovanje pri dejavnostih , organiziranih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni.

Ukrepi se nanašajo predvidoma na mlade med 18. in 30. letom starosti.

2.3. Sodelovanje med civilnimi ali prostovoljnimi službami

Ta ukrep podpira sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi službami mladih prostovoljcev. Okrepitev sinergije in ustvarjanje usklajenosti med različnimi oblikami civilnih prostovoljnih služb na evropski in nacionalni ravni lahko podpira program, in sicer za krepitev evropske razsežnosti.

DEJAVNOST 3 — Mladi v svetu

Ta dejavnost si prizadeva za razvoj medsebojnega razumevanja med narodi v duhu odprtosti svetu, s prispevanjem k razvoju sistema kakovosti, ki podpira dejavnosti mladih v zadevnih državah. Dostopna je za partnerske države.

Okvirna finančna podpora za dejavnost 3 ne sme biti manjša od 4 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).

3.1. Sodelovanje s sosednjimi državami razširjene Evrope

Ta ukrep podpira projekte s partnerskimi državami, ki štejejo za sosedske države v skladu z določbami evropske sosedske politike Evropske unije, v skladu s členom 5(2) (1).

Ta ukrep podpira predvsem večstranske izmenjave mladih, kar omogoča več skupinam mladih iz sodelujočih držav programa in iz sosednjih držav Evrope, da se srečajo za uresničitev programa skupnih dejavnosti. Načeloma je odprt za mlade med 13. in 25. letom starosti. Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo predhodno usposabljanje zaposlenega osebja in aktivno sodelovanje mladih ter spodbujajo možnosti postati in biti občutljiv na različna socialna in kulturna stanja. Dejavnosti za okrepitev aktivnega sodelovanja mladih pri projektih so lahko upravičene do financiranja, še posebej na jezikovnem in medkulturnem področju.

Pod pogojem, da se ustanovijo ustrezne nacionalne strukture upravljanja v sosednjih državah, se lahko pobude mladih ali skupin mladih, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v teh državah, podpira, če se jih vključi v mrežo s podobnimi pobudami v sodelujočih državah programa. To so dejavnosti, ki so jih zasnovali mladi sami in v katerih so mladi glavni akterji. Načeloma so te dejavnosti namenjene mladim med 18. in 30. letom starosti, nekatere pobude mladih pa se lahko na primer izvajajo tudi pri 16. letih starosti, ob zagotovljenem ustreznem nadzoru.

Ta ukrep podpira dejavnosti za okrepitev obsega nevladnih organizacij na področju mladine in njenega vključevanja v mrežo, ob priznavanju pomembne vloge, ki jo lahko imajo organizacije pri razvoju civilne družbe v sosednjih državah. Prizadeva si za usposabljanje kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter za izmenjavo izkušenj, strokovnosti in dobrih praks med njimi. Ta ukrep podpira dejavnosti, ki bodo olajšale ustvarjanje projektov in trajnega ter kakovostnega partnerstva.

Podpira tudi projekte, ki spodbujajo novosti in kakovost, za uvajanje, izvajanje in spodbujanje novih pristopov na področju mladine.

Dejavnostim izobraževanja se lahko dodeli finančna podpora za mlade in za kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah .

Ta ukrep podpira tudi dejavnosti, ki omogočajo sodelovanje s sosednjimi državami na področju mladine, na primer spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, pa tudi druge načine vrednotenja ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti zadevnih držav na področju mladine.

3.2. Sodelovanje z drugimi državami

Ta ukrep podpira dejavnosti sodelovanja na področju mladine, še posebej izmenjave dobrih praks z drugimi partnerskimi državami.

Vzpodbuja izmenjavo med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, njihovega usposabljanja in razvoj partnerstva in mreže med organizacijami mladine.

Večstranske izmenjave mladih se lahko izvedejo na tematski osnovi med temi državami in sodelujočimi državami programa.

Podpora se dodeli dejavnostim, ki pokažejo, da lahko imajo pomnoževalni učinek.

Ta ukrep financira na področju sodelovanja z industrijskimi državami samo evropske udeleženke in udeležence projektov.

DEJAVNOST 4 — Kvalificirani dejavni posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter sistemi pomoči

Ta dejavnost si prizadeva za razvoj kakovosti struktur ob podpori mladih, za podporo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , za razvoj kakovosti programa in za spodbujanje civilno udeležbo mladih na evropski ravni, s podporo organov, aktivnih na evropski ravni na področju mladine.

Okvirna finančna podporo za dejavnost 4 ne sme biti manjša od 15 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).

4.1. Podpora aktivnih organov na evropski ravni na področju mladine

Ukrep podpira delovanje aktivnih nevladnih organizacij na evropski ravni na področju mladine in sledi ciljem splošnega evropskega interesa. Njihove dejavnosti morajo še posebej prispevati k aktivnemu sodelovanju mladih državljanov pri javnem življenju in v družbi ter pri razvoju in izvajanju dejavnosti evropskega sodelovanja na področju mladine v širšem pomenu.

Za možnost prejemanja donacij za poslovanje mora organ izpolnjevati naslednje zahteve:

—	da je pravno ustanovljen pred najmanj enim letom,

—	da je nepridobiten,

—	da je ustanovljen v eni izmed sodelujočih držav programa v skladu s členom 5(1) ali da je ustanovljen v določenih državah Vzhodne Evrope (2),

—	da izvaja svoje dejavnosti na evropski ravni, sam ali v obliki različnih usklajenih združenj, da vključujejo njegova struktura in njegove dejavnosti najmanj osem sodelujočih držav programa ter da lahko ima obliko evropske mreže aktivnih organov za mlade,

—	njegove dejavnosti morajo biti usklajene z načeli, ki so vodilo dejavnosti Skupnosti na področju mladinske politike,

—	lahko je organ, ki razvija svoje dejavnosti izključno za mlade ali organ, ki si prizadeva za večje cilje z razvojem dela dejavnosti samo za mlade,

—	organ mora vključiti mlade pri vodenju dejavnosti, ki so bile razvite za njih.

Organi, ki so upravičeni do donacij za poslovanje, so izbrani na podlagi razpisov. Okvirni sporazumi večletnega partnerstva se lahko sklenejo z izbranimi organi. Vsekakor okvirni sporazumi ne izključujejo letnih razpisov za dodatne udeleženke in udeležence .

Glavne dejavnosti mladinskih organizacij, ki bodo verjetno prispevale k okrepitvi in učinkovitosti dejavnosti Skupnosti, so naslednje:

—	zastopanje interesov mladih v njihovi raznolikosti na evropski ravni,

—	izmenjave mladih in prostovoljne službe,

—	neformalno in formalno izobraževanje ter programi dejavnosti mladine,

—	spodbujanje izobraževanja in medkulturnega razumevanja,

—	razprave o evropskih vprašanjih, politiki Evropske unije ali mladinske politike,

—	razširjanje informacij o dejavnostih Skupnosti,

—	dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje in pobudo mladih.

V ta ukrep so za določanje donacij za poslovanje vključeni samo stroški nujnega poslovanja za primerno delovanje običajnih dejavnosti izbranega organa, še posebej osebni stroški, splošni stroški (najemnina, stroški nepremičnin, oprema, notranja oprema pisarne, telekomunikacije, poštni stroški, ...), stroški internih sestankov, stroški objave, podatki in širjenje.

Donacija se dodeli v skladu s samostojnostjo organa ob izboru svojih članov in svoje neodvisnosti za podrobno razlago svojih dejavnosti.

Komisija bi morala dati na voljo vodnik za uporabnike, v katerem bodo jasno razložene zakonske pravice in obveznosti ob sprejetju dodeljene donacije.

Najmanj 20 % proračuna zadevnih organov mora biti financiranih iz drugih virov kot pa virov Skupnosti.

V interesu trajnosti in neprekinjenega delovanja mladinskih organizacij, ki se financirajo v skladu s Sklepom št. 790/2004/ES, najnižja letna dodelitev za dejavnost 4.1 znaša 2 600 000 EUR.

4.2. Podpora Evropskega foruma mladih

Donacije se lahko v okviru tega ukrepa dodelijo za podporo stalnih dejavnosti Evropskega foruma mladih, organizacije, ki sledi ciljem splošnega evropskega interesa, ob ustreznem upoštevanju naslednjih načel:

—	samostojnost Evropskega foruma mladih pri izbiri svojih članov, z zagotavljanjem čim večje možne zastopanosti različnih vrst organizacij mladine,

—	neodvisnost Evropskega foruma mladih pri natančni razlagi svojih dejavnosti,

—	čim večja udeležba organizacij mladih, ki niso članice, in mladih, ki niso del organizacij, pri dejavnostih Evropskega foruma mladih,

—	aktivno prispevanje Evropskega foruma mladih pri političnih postopkih, ki zadevajo mlade na evropski ravni, z odzivanjem na zahteve evropskih ustanov, če se le-te posvetujejo s civilno družbo, in z razlaganjem članom zavzetih stališč teh ustanov.

Upravičeni izdatki Evropskega foruma mladih vključujejo stroške delovanja in izdatke, potrebne za izvedbo njegovih dejavnosti. Ob upoštevanju potrebe za zagotavljanje stalnosti Evropskega foruma mladih se sredstva programa dodeljujejo v skladu z naslednjo smernico: letna sredstva, dodeljena Evropskemu forumu mladih, ne smejo biti manjša od 2 200 000 EUR.

Donacije se Evropskemu forumu mladih lahko dodelijo na podlagi prejema delovnega načrta in ustreznega proračuna. Dodelijo se lahko letno ali na podlagi podaljšanja sporazuma v okviru partnerstva s Komisijo.

Najmanj 20 % proračuna Foruma mora biti financiranih iz drugih virov kot pa virov Skupnosti.

Dejavnosti, ki jih izvaja Evropski forum mladih so naslednje:

—	zastopanje mladih v Evropski uniji,

—	usklajevanje stališč svojih članov pred Evropsko unijo,

—	izmenjava informacij o mladini med evropskimi ustanovami,

—	izmenjava informacij Evropske unije med nacionalnimi sveti mladih in nevladnimi organizacijami,

—	pospeševanje in priprava sodelovanja mladih pri demokratičnem življenju,

—	prispevki v novem okviru sodelovanja, določenem na ravni Evropske unije na področju mladine,

—	prispevki k razvoju mladinske politike, dela na področju sociale in izobraževanja, na področju izobraževalnih priložnosti in na področju prenosa informacij o mladih ter tudi k razvoju struktur, ki predstavljajo mlade, po vsej Evropi,

—	razprave in obravnave o mladini v Evropi in v drugih regijah sveta ter o dejavnostih za mlade Evropske unije.

4.3. Usposabljanje in vključevanje v mrežo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira dejavnosti, ki si prizadevajo za usposabljanje kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah na tem področju, še posebej teh posameznikov , vodij projektov, svetovalcev za mlade in pedagoških delavcev pri teh projektih. Podpira tudi izmenjavo izkušenj, strokovnosti in dobrih praks med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, kakor tudi dejavnosti, ki bi lahko omogočile ustvarjanje trajnih, visoko kakovostnih projektov in partnerstev. Treba je usmeriti pozornost na dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje mladih, ki najteže sodelujejo pri dejavnostih Skupnosti.

4.4. Projekti za spodbujanje inovacij in kakovosti

Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo uvajanje, izvajanje in spodbujanje novih pristopov na področju mladine. Ti novi pristopi so lahko povezani z vsebino in s cilji, v povezavi z razvojem okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, sodelovanja partnerjev različnega porekla ali razširjanja informacij.

4.5. Dejavnosti informiranja za mlade in za kvalificirane dejavne posameznike pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah

Ta ukrep podpira informiranje in komunikacijo za mlade, z izboljšanjem njihovega dostopa do ustreznih informacijskih in komunikacijskih storitev, da bi povečali njihovo sodelovanje v javnem življenju in olajšali uresničevanje njihovega potenciala kot aktivnih, odgovornih državljanov. Zato se podpira dejavnosti na evropski in nacionalni ravni, ki izboljšujejo dostop mladih do informacijskih in komunikacijskih storitev in povečujejo razširjanje kakovostnih informacij in povečujejo sodelovanje mladih pri pripravi in razširjanju informacij.

Ta ukrep še posebej prispeva k razvoju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih portalov za razširjanje posebnih informacij za mlade prek vsakovrstnih informacijskih kanalov, zlasti tistih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Prav tako lahko podpira tudi ukrepe, ki pospešujejo vključenost mladih pri pripravi in razširjanju razumljivih, uporabnikom prijaznih in ciljnih informacijskih izdelkov in nasvetov, da bi izboljšali kakovost informacij in dostop do njih za vse mlade ljudi. Enakost spolov in spol izkazujoč jezik je treba izrecno in jasno vključiti v vse publikacije.

4.6. Partnerstva

Ta ukrep omogoča financiranje partnerstev z regionalnimi ali lokalnimi organi, za namen razvijanja pri trajanju projektov, ki bi lahko združevali različne ukrepe programa. Financiranje temelji na projektih in dejavnostih usklajevanja.

4.7. Podpora strukturam programa

Ta ukrep omogoča financiranje struktur iz člena 8(2), zlasti nacionalnih agencij. Taka pomoč se zagotovi v obliki donacij za poslovanje, ki ne presegajo 50 % skupnih upravičenih stroškov, sprejetih v programu dela agencije. Ta ukrep omogoča tudi financiranje organov, kot so nacionalni koordinatorji, centrov za vire, mreže EURODESK, evropsko-sredozemske platforme mladine in združenj mladih evropskih prostovoljcev, ki delujejo kot organ izvajanja na nacionalni ravni, ob polnem upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.8. Vrednotenje

Komisija lahko organizira seminarje, kolokvije ali srečanja, da bi olajšala izvajanje programa in poskrbi za dejavnosti informiranja, objavljanja, ustreznega razširjanja ter vrednotenja in nadzora programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo donacij, prek javnih trgov ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.

DEJAVNOST 5 — Podpora političnemu sodelovanju

Ta dejavnost si prizadeva za spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike.

Okvirna finančna podpora za dejavnost 5 ne sme biti manjša od 4 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).

5.1. Srečanja mladih in odgovornih za mladinsko politiko

Ta ukrep podpira dejavnosti, ki omogočajo politično sodelovanje in strukturiran dialog med mladimi in njihovimi organizacijami ter odgovornimi za mladinsko politiko. Te dejavnosti si prizadevajo za spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, za organizirane konference predsedstva Evropske unije, podpiranje seminarjev za mlade, ki spodbujajo in podpirajo udeleženost mladih v Evropi kot politične, socialne in kulturne skupnosti in tudi za druge dejavnosti vrednotenja ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti Evropske unije na področju mladine.

5.2. Evropski teden mladih

V tem smislu postane Evropski teden mladih reden in stalen dogodek, ki je del evropske mladinske politike. Skupina mladih bo sodelovala pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti, da bo tako sodelovanje mladih postavljeno v središče tedna.

Naslednje dejavnosti morajo potekati na centralizirani in decentralizirani podlagi kot del Evropskega tedna mladih:

—	informacije o delu evropskih ustanov;

—	dejavnosti, ki omogočajo mladim, da poslance Evropskega parlamenta obvestijo glede svojih skrbi;

—	podelitev nagrad najboljšim mladinskim projektom, ki jih je spodbudil program Mladi v akciji.

5.3. Podpora dejavnosti za boljše medsebojno razumevanje in poznavanje področja mladine

Ta ukrep podpira posebne projekte prepoznavanje obstoječih znanj o prednostnih temah na področju mladine, določenih v okviru odprte metode sodelovanja, pa tudi projekte, ki omogočajo njihovo dopolnjevanje, izvajanje in olajšujejo dostop do njih.

Prizadeva si tudi za podporo razvoja metod, ki omogočajo analizo in primerjavo rezultatov študij ter zagotavljajo njihovo kakovost.

Program lahko podpira tudi dejavnosti, vključene v mrežo različnih udeležencev na področju mladine.

5.4. Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Ta dejavnost lahko podpira sodelovanje Evropske unije z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje mladine, še posebej z Evropskim Svetom in z Organizacijo združenih narodov ali z njenimi specializiranimi agencijami.

6. UPRAVLJANJE PROGRAMA

Proračun programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, nadzora, kontrole, pregleda in vrednotenja, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študije, sestanki, informiranje in objava, ter stroške, povezane z informacijsko-komunikacijskim omrežjem glede izmenjave informacij, skupaj z vsemi stroški upravne in tehnične pomoči, ki jo bo Komisija potrebovala pri upravljanju programa.

Za predstavitev dobre prakse in vzorcev projektov se vzpostavi zbirka podatkov z informacijami obstoječih idejah glede dejavnosti mladih na evropski ravni.

7. NADZOR IN PREGLED

Za izbrane projekte v skladu s postopkom iz člena 13(2) tega sklepa je vzpostavljen sistem pregleda na osnovi vzorčenja.

Upravičenci donacij Komisiji omogočijo dostop do vse podporne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Kjer je to primerno, morajo zagotoviti, da Komisiji, če je to potrebno, omogočijo dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.

Komisija lahko neposredno s pomočjo svojih uslužbencev ali s pomočjo katerih koli zunanjih sodelavcev po njeni izbiri opravi pregled porabljenih sredstev donacij. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda donacije. Če je to primerno, lahko rezultati teh pregledov pripeljejo do odločb za izterjavo s strani Komisije.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop predvsem do pisarn udeleženk in udeležencev in do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh pregledov.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, predvsem pravico dostopa.

Odločitve, ki jih sprejme Komisija po členu 10, pogodbe z nacionalnimi agencijami, sporazumi s tretjimi sodelujočimi državami in pridruženimi državami ter sporazumi, predvidevajo nadzor in finančno kontrolo Komisije ali vseh njenih pooblaščenih predstavnikov, med drugim OLAF in pregleda Računskega sodišča, če je to potrebno. Te kontrole se lahko izvedejo pri nacionalni agenciji in, po potrebi, tudi pri upravičencih donacij.

Komisija lahko začne s kontrolami in z vrednotenjem na mestu samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3) .

Za dejavnosti Skupnosti iz tega sklepa, pojem nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnost (4)i pomeni vsaka kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani pogodbenice, ki je ali bi lahko bila kot neupravičena postavka porabe v škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.

(1) Brez poseganja v nadaljnji razvoj dogodkov, se za sosednje države obravnavajo Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija in Ukrajina, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Ozemlje Palestine, Sirija in Tunizija.

(2) Belorusija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina.

(3) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

P6_TA(2005)0397

Program Kultura 2007 ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura 2007 (2007-2013) (KOM(2004)0469 — C6-0094/2004 — 2004/0150(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0469) (1),

—	ob upoštevanju člena 251(2) in prve alinee člena 151(5) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0094/2004),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0269/2005),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, pogojena s sklepom o naslednjem večletnem finančnem načrtu;

3.	poziva Komisijo, da po sprejetju naslednjega večletnega finančnega načrta predstavi predlog prilagoditve referenčnega finančnega zneska programa, če je to potrebno;

4.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2004)0150

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007-2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prve alinee člena 151(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s katerimi se zagotovi spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti Evrope in izboljša znanje, ki ga imajo državljani Evrope o drugih kulturah, ter hkrati krepiti njihovo ozaveščenost o skupni evropski kulturni dediščini, ki si jo delijo . Spodbujanje sodelovanja in kulturne ter jezikovne raznolikosti prispeva k uresničitvi pojma evropsko državljanstvo ob spodbujanju neposrednega sodelovanja evropskih državljanov pri integracijskih postopkih.

(2)	Aktivna kulturna politika s ciljem ohranjanja evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov ter kulturne dediščine lahko prispeva k izboljšanju zunanje razpoznavnosti Evropske unije.

(3)	Arhitekturna dediščina predstavlja pomemben del kulturne dediščine Evrope. Ukrepi Skupnosti za varovanje in zaščito bi morali dopolnjevati nacionalne in regionalne ukrepe.

(4)

Da bi prišlo do polne podpore in sodelovanja državljanov pri evropskih integracijah, je treba bolj poudariti njihove skupne vrednote in kulturne korenine, pa tudi ključne elemente identitete in socialne pripadnosti, ki temelji na svobodi, enakosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije .

(5)	Program Kultura 2007-2013 mora upoštevati področja kulturne dediščine in kulturnega ustvarjanja držav članic, kot so arhitektura, upodabljajoča umetnost, glasba, književnost in uprizoritve, ob istočasnem ohranjanju nesektorskega duha, ki je odprt za inovacije in meddisciplinarne sinergije.

(6)	Kulturni sektor je sam po sebi pomemben vir zaposlitev; razen tega pa obstaja jasna povezava med naložbami v kulturo in gospodarskim razvojem.

(7)	Nujno je, da se kulturni sektor vključuje v razvoj evropske politike v širšem smislu in ima vlogo v njem. Skladno s tem je treba položaj kulturne industrije pri razvoju v okviru lizbonske strategije okrepiti, ker ta industrija vedno bolj sodeluje v evropskem gospodarstvu.

(8)

Da se lizbonska strategija uspešno izvaja in se oblikuje visoko konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo, ki uživa javno razumevanje in podporo, je treba strokovno znanje umestiti v širšo kulturno matrico, zato je izredno pomembno Spodbujanje kulturnih politik na regionalni, nacionalni in evropski ravni.

(9)	Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključevanju v vseh oblikah, kamor spadata tudi rasizem in ksenofobija.

(10)	Muzeji so pomembna mesta ohranjanja in razširjanja evropske kulturne dediščine in lahko pomagajo spodbujati dejavno državljanstvo in krepiti boj proti izključevanju z omogočanjem vpogleda v evropsko zgodovino in kulturno raznolikost ter razumevanje le-teh.

(11)	Ljudje, ki živijo v skrajni revščini, so z vidika kulture pogosto prikrajšani. Izboljšanje dostopa do kulture in kulturne dediščine čim več ljudem, je zato sredstvo boja proti socialni izključenosti.

(12)	Člen 3 Pogodbe določa, da Komisija za vse dejavnosti iz tega člena zagotavlja odpravo neenakosti ter spodbuja enakost med moškimi in ženskami.

(13)

Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphäel in Kultura 2000, določeni s Sklepi št. 719/96/ES (3), št. 2085/97/ES (4), št. 2228/97/ES (5) in št. 508/2000/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta, so določili pozitivno stopnjo pri izvajanju dejavnosti Skupnosti na področju kulture. Pridobljene so bile precejšnje izkušnje, zlasti pri vrednotenju teh kulturnih programov. Treba je racionalizirati in okrepiti kulturne dejavnosti Skupnosti ob upoštevanju rezultatov vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi strankami in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je treba torej vzpostaviti program.

(14)

Evropske institucije so se večkrat izrekle o različnih področjih, ki se dotikajo kulturnih dejavnosti Skupnosti, ter o izzivih kulturnega sodelovanja: zlasti Svet v resolucijah z dne25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede kulturnega sodelovanja na področju kulture (7) in z dne19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture (8), Evropski parlament v resolucijah z dne5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji (9), z dne28. februarja 2002 o izvajanju programa Kultura 2000 (10), z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi (11) in z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji (12), pa tudi Odbor regij v mnenju z 9. oktobra 2003 o podaljšanju programa Kultura 2000.

(15)

Svet v svojih sklepih z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu v zvezi s kulturo (2005-2006), Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji in Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju o kulturni industriji v Evropi z dne 28. januarja 2004 so izrazili svoje mnenje o večjem upoštevanju gospodarske in socialne posebnosti neavdiovizualne kulturne industrije.

(16)

Svet v svojih gornjih resolucijah poudarja nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa na ravni Skupnosti glede kulture in hkrati vztraja pri dejstvu, da je evropska dodana vrednost nujna in določujoča v okviru evropskega sodelovanja na področju kulture, in splošni pogoj za dejavnosti Skupnosti na področju kulture.

(17)

Da bi skupni evropski kulturni prostor približali državljanom Evrope, je treba spodbujati varovanje in poznavanje kulturne dediščine evropskega pomena , nadnacionalno mobilnost kulturnih akterjev ter nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov, pa tudi spodbujanje dialoga in kulturnih izmenjav.

(18)

V tem kontekstu bi bilo treba spodbujati povečano sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k ustvarjanju večletnih omrežij sodelovanja , prek katerih se bodo razvijale skupne dejavnosti, predvideti podporo ciljnim ukrepom, ki nosijo pravo evropsko dodano vrednost, podpirati simbolične kulturnrne dejavnosti, evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati analizo izbranih tem, ki so v evropskem interesu, pa tudi zbiranje in razširjanje informacij ter promocijskih dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja.

(19)

V skladu s Sklepom št. 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture Evropska prestolnica kulture za leta 2005 do 2019 (13) je treba dodeliti večja finančna sredstva temu dogodku, ki je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. V okviru tega dogodka je treba poudariti vseevropsko kulturno sodelovanje.

(20)

Podpreti bi bilo treba organizacije, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in ki imajo vlogo evropskih kulturnih „ambasadorjev“ ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (14).

(21)

V smislu člena 151(4) Pogodbe, bi morala biti dejavnost Skupnosti na področju kulture v skladu z drugimi politikami, dejavnostmi in instrumenti Skupnosti ter jih dopolnjevati. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vmesniku ukrepov Skupnosti na področju kulture in izobraževanja, da se projektom skupne narave (na primer projekt za usposabljanje mladih glasbenikov) zagotovi upravičenost do pomoči prek ukrepov Skupnosti na tistem od obeh področij, ki je primernejše.

(22)

Evropska unija mora nadaljevati kampanjo za osveščanje in podporo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, za konvencijo UNESCO o varovanju raznolikosti kulturnih vsebin in umetniškega izražanja. Zagotoviti bi morala, da konvencija ne bo oslabila človekovih pravic in temeljnih svoboščin v imenu kulture ali tradicije.

(23)	Zato mora program, ob spoštovanju načela o svobodi govora, prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije.

(24)	Države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in države EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, so priznane kot morebitne udeleženke v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami.

(25)

Evropski svet je 19. in 20. junija 2003 podprl „Solunsko agendo za zahodni Balkan: napredovati po poti evropske integracije“, ki določa, da bi programi Skupnosti morali biti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki bodo podpisani med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če tako želijo, v okviru proračunskih sredstev in političnih prednostnih nalog, sodelujejo v programu ali pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, o katerih se dogovori med zadevnimi stranmi.

(26)	Program bi moral biti odprt tudi za sodelovanje s tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, ki zajemajo tudi kulturne vidike, v skladu s postopki, ki jih je treba še določiti.

(27)	Treba je določiti enoten instrument za financiranje programa kulturnega sodelovanja z imenom „ programa Kultura “, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(28)	Obstaja splošno soglasje, da je za takšen instrument za financiranje in načrtovanje programov treba zagotoviti ustrezna proračunska sredstva, da doseže ambiciozno zastavljene cilje.

(29)

Dejavnosti Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z dejavnostmi posameznih držav ali regij. Ker cilji predvidenih dejavnosti ( ohranjanje in poznavanje kulturne dediščine evropskega pomena , nadnacionalna mobilnost kulturnih delavcev v Evropi, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog) zaradi nadnacionalnega značaja v državah članicah ne morejo biti zadostno uresničeni, in so lažje doseženi na ravni Skupnosti; lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, določenega v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(30)	Pri izvajanju podpore Skupnosti je treba upoštevati posebno naravo kulturnega sektorja in poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki poenostavljeni, kolikor je to mogoče, in da bodo prilagojeni ciljem, praksam in interesom kulturnega sektorja.

(31)	Obseg kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi zahteva pomoč za literarno prevajanje v moderne jezike; takšno pomoč bi bilo treba razširiti na prevode grških in latinskih besedil iz klasične antike in srednjega veka ter upoštevati posebne značilnosti področja literarnih prevodov.

(32)	V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je treba zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, ki omogoča prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog. Ta vrednotenja zajemajo zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije.

(33)	Postopki za spremljanje in vrednotenje programa morajo uporabiti cilje in kazalnike, ki so konkretni, merljivi, dosegljivi, primerni in časovno določeni.

(34)	Treba je izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.

(35)	Ta sklep določa finančni načrt za celotno trajanje programa, kar predstavlja prednostni sklic za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (15).

(36)	Treba je obdržati potrebne ukrepe za izvedbo tega sklepa v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16).

(37)	Treba bi bilo predvideti prehodne ukrepe, da se zagotovi nemoten prehod med programi, ki jih določata Sklepa št. 508/2000/ES ali 792/2004/ES na eni strani in na drugi programom, ki ga uvaja ta sklep

SKLENILA:

Člen 1

Uvedba in trajanje programa

1. Ta sklep uvaja program Kultura, enoten večletni program za dejavnosti Skupnosti na področju kulture, v nadaljnjem besedilu„program“.

2. Program se uvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Proračun programa

1. Finančni načrt za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1, je določen v obsegu 600 milijonov EUR .

2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančne perspektive.

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je prispevati k vrednosti skupnega evropskega kulturnega programa z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi delavci, kulturnimi institucijami in državami, ki sodelujejo v programu, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu.

2. Posebni cilji programa so:

a)	spodbujanje varovanja in poznavanja kulturne dediščine evropskega pomena;

b)	spodbujanje mednacionalne mobilnosti oseb, ki delujejo v kulturnem sektorju;

c)	spodbujanje mednacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov;

d)	pospeševanje medkulturnega dialoga.

Člen 4

Področja dejavnosti programa

1. Cilji programa se dosegajo z izvajanjem naslednjih dejavnosti, kakor so opisane v Prilogi:

podpora kulturnim dejavnostim:

—	večletna omrežja sodelovanja,

—	dejavnosti sodelovanja,

—	posebne dejavnosti;

b)	podpora evropskim organizacijam, ki delujejo na področju kulture ;

c)	podpora za analizo in zbiranje ter deljenje informacij ter spodbujanje dejavnosti na področju kulture, kot je kulturno sodelovanje, kulturna dediščina, sinergija med izobraževanjem in kulturo, dodatno usposabljanje umetnikov ter zaposlovanje v kulturnem sektorju;

d)	podpora dejavnostim v zvezi z glasbenim in umetniškim izobraževanjem, ki spodbujajo izmenjave dobrih praks in tesnejše sodelovanje na evropski ravni.

2. Te dejavnosti se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 5

Določbe o tretjih državah

1. Program je odprt za naslednje države:

—	države EFTA, ki so članice EGP, v skladu z določili Sporazuma EGP;

—	države kandidatke s predpristopno strategijo približevanja k Evropski uniji v skladu s splošnimi načeli in pogoji ter s splošnimi načini sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih Pridružitvenih odborov;

—	države zahodnega Balkana v skladu s postopki, določenimi s temi državami v okvirnih sporazumih, ki naj se še sprejmejo, o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti;

—	države, vključene v evropsko sosedsko politiko, skladno z akcijskimi načrti, ki jih je še treba oblikovati.

Države iz tega odstavka polno sodelujejo v programu, če so izpolnjeni pogoji in zagotovljena dodatna sredstva.

Komisija zagotovi povezavo med programom in drugimi ukrepi Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, zunanje politike EU, boja proti diskriminaciji in raziskovanja.

2. Program je prav tako odprt tudi za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in v skladu s posebnimi postopki, ki naj se še določijo.

Države zahodnega Balkana iz odstavka 1, ki ne želijo izkoristiti polnega sodelovanja v programu, lahko v programu sodelujejo po pogojih, določenih v tem odstavku.

Člen 6

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program omogoča sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju kulture, kot so UNESCO ali Svet Evrope, na podlagi enakovrednih prispevkov in ob upoštevanju pravil vsake institucije ali organizacije za uresničevanje dejanj, naštetih v členu 4.

Člen 7

Dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti

Komisija zagotavlja povezavo med programom in drugimi skupnimi ukrepi, zlasti tistimi, sprejetimi prek strukturnih skladov in na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, boja proti vsem oblikam diskriminacije in raziskovanja.

Člen 8

Izvajanje

1. Komisija izvaja dejavnosti Skupnosti, ki so del tega programa, skladno s Prilogo.

2. Sprejmejo se naslednji ukrepi v skladu s postopkom iz člena 10(2):

a)	letni delovni načrt, kjer so zajete tudi prednostne naloge, pa tudi merila in postopki za izbiranje;

b)	letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa;

c)	postopki za spremljanje in vrednotenje programa.

3. Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 10(3).

Člen 9

Ukrepi za zagotavljanje preglednosti

1. Izbirna merila, ki so jih strokovnjaki pripravili skupaj z ocenjevalno lestvico so na voljo vsem udeležencem v kulturi.

2. Ne glede na to, ali je delavec prejel donacijo ali ne, imajo vlagatelji pravico, da o končni odločitvi prejme ustrezno informacijo.

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb v členu 8 Sklepa. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Kulturne stične točke

1. Kulturne stične točke, kakor so opredeljene v točki L3.3 Priloge, delujejo kot izvajalni organi za razširjanje informacij o programu in na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17) (v nadaljnjem besedilu: „finančna uredba“).

2. Kulturne stične točke morajo spoštovati naslednja merila:

—	imeti morajo dovolj osebja s strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

—	imeti morajo primerno infrastrukturo, zlasti računalniško opremo in komunikacijska sredstva;

—	delovati v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog, in preprečevati nasprotja interesov.

Člen 12

Finančne določbe

1. V skladu s členom 176(2) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (18) lahko Komisija glede lastnosti upravičencev in glede na naravo ukrepov odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja poklicnih zmožnosti in kvalifikacij, potrebnih za dobro izvajanje dejavnosti ali delovnega programa.

2. Finančna pomoč je izplačana v obliki donacij pravnim osebam. Donacije se lahko v nekaterih primerih dodelijo fizičnim osebam, tako kot je določeno v členu 114(1) finančne uredbe. Komisija lahko prav tako podeli nagrade fizičnim ali pravnim osebam za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo ukrepa se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.

3. V skladu s členom 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 lahko nekatere dejavnosti v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, določenem v Sklepu št. 1419/1999/ES prejmejo, donacijo.

Člen 13

Prispevek programa k drugim politikam Skupnosti

Program prispeva h krepitvi prečnih politik Evropske skupnosti, zlasti:

a)	s spodbujanjem temeljnega načela svobode izražanja;

b)	s krepitvijo občutka evropskega državljanstva in zviševanjem ozaveščenosti o skupni kulturni dediščini evropskega pomena;

c)	s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu razvoju;

d)	s potrditvijo pomena evropskega programa kulturnega sodelovanja za spodbujanje medsebojnega razumevanja, socialne vključenosti in strpnosti v Evropski uniji;

e)	s prispevanjem k preprečevanju vseh oblik diskriminacije, osnovanih na spolu, rasi ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti;

f)	s spodbujanjem kulturne zavesti evropskih državljanov in krepitvijo usklajenega sodelovanja med izobraževanjem in kulturo;

g)	s pospeševanjem kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi v vseh oblikah.

Povezanost in usklajenost med programom in politikami Skupnosti na področju kulturnega sodelovanja s tretjimi državami bosta deležni še posebne pozornosti.

Člen 14

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija zagotavlja redno spremljanje programa. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri sestavi in izvajanju programa.

Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 4(a) in (c).

Podrobni cilji programa se, na osnovi rezultatov poročil o spremljanju, preverijo v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe .

2. Komisija zagotavlja redno zunanje in neodvisno vrednotenje programa.

3. Vrednotenje programa mora upoštevati cilje, določene v tem sklepu, da se zagotovi njihova uresničitev.

4. Komisija posreduje Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

a)	zunanje in neodvisno vmesno poročilo o vrednotenju, ki temelji na rezultatih kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2010;

b)	sporočilo o nadaljevanju izvajanja programa, najpozneje do 31. decembra 2011;

c)	zunanje in neodvisno poročilo o vrednotenju za nazaj, najpozneje do 31. decembra 2015.

Člen 15

Prehodne določbe

Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepov št. 508/2000/ES ali št. 792/2004/ES se izvajajo do konca v skladu z določbami tega sklepa.

Odbor, vzpostavljen s členom 5 Sklepa št. 508/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 10 tega sklepa.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 164, 5.7.2005, str. 65 .

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.

(3) UL L 99, 20.4.1996, str. 20.

(4) UL L 291, 24.10.1997, str. 26.

(5) UL L 305, 8.11.1997, str. 31.

(6) UL L 63, 10.3.2000, str. 1.

(7) UL C 162, 6.7.2002, str. 5.

(8) UL C 13, 18.1.2003, str. 5.

(9) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 142 .

(10) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 105.

(11) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 156.

(12) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 459 .

(13) UL L 166, 1.7.1999, str. 1.

(14) UL L 138, 30.4.2004, str. 40 .

(15) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(18) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

PRILOGA

I. OPIS DEJAVNOSTI IN DOGODKOV

1. Prvi del: podpora kulturnim dejavnostim

1.1. Večletna omrežja sodelovanja

Program podpira trajna in strukturirana večletna omrežja sodelovanja med evropskimi kulturnimi izvajalci. Cilj te podpore je, da pomaga tem omrežjem v njihovi začetni fazi, fazi strukturiranja ali v njihovi fazi geografske širitve. Cilj je, da se jih vzpodbuja k ustanavljanju trajnih temeljev in k doseganju njihove finančne neodvisnosti.

Vsako omrežje je sestavljeno iz najmanj šestih delavcev iz štirih različnih držav, ki sodelujejo pri programu . Njegov namen je združevati delavce enega ali več sektorjev pri različnih dejavnostih ali večletnih projektih , ki so lahko sektorske ali medsektorske narave, ki pa morajo slediti skupnim ciljem. Vsako večletno omrežje sodelovanja mora imeti glavnega izvajalca, ki zastopa ostale sodelujoče izvajalce in ki je odgovoren Komisiji.

Vsako omrežje je namenjeno izvajanju številnih strukturiranih in večletnih kulturnih dejavnosti. Te dejavnosti se morajo izvajati med celotnim časom financiranja Skupnosti. Vključevati morajo najmanj dva od podrobno opredeljenih ciljev, določenih v točkah (a) do (c) člena 3(2) . Prednost bo dana večletnim omrežjem sodelovanja , ki so namenjena razvoju dejavnosti v skladu z vsemi tremi opredeljenimi cilji iz točk (a) do (c) člena 3 (2).

Omrežja so izbrana glede na razpise v skladu z finančno uredbo in njenih izvedbenih ukrepov. V tem okviru bo izbor med drugim narejen na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnosti izvajanja predlaganih dejavnosti, kakor tudi kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnim in specifičnim ciljem programa, kakor so določeni v členu 3.

Omrežja morajo temeljiti na sporazumu o sodelovanju, to je na skupnem dokumentu, ki ima pravno obliko ene od sodelujočih držav in ki ga podpišejo vsi soorganizatorji.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 70 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne more presegati 500 000 EUR na leto. Ta pomoč se dodeli za obdobje, ki ni krajše od treh let in ne daljše od petih let. V tem obdobju se lahko nekatere od soizvajalcev zamenja, če cilj in število zastopanih držav ostaneta enaka.

Približno 29 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.

1.2. Dejavnosti sodelovanja

Program podpira dejavnosti sektorskega ali medsektorskega kulturnega sodelovanja med evropskimi izvajalci. Prednost je dana ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti projektom za varovanje in razširjanje poznavanja kulturne dediščine evropskega pomena. Zlasti se spodbuja dejavnosti, namenjene raziskovanju možnosti za sodelovanje, ki se jih razvije na daljši rok.

Vsaka dejavnost mora biti načrtovana in izvedena v sodelovanju z najmanj tremi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, če ti izvajalci izhajajo iz enega ali več sektorjev.

Dejavnosti bodo izbrane glede na razpise v skladu s finančno uredbo in z njenimi izvedbenimi ukrepi. V tem okviru bo izbor med drugim narejen na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnosti izvajanja predlaganih dejavnosti, kakor tudi na osnovi kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnim in specifičnim ciljem programa, kakor so določeni v členu 3.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 70 % proračuna projekta. Ne more biti manjša od 30 000 EUR na leto in višja od 200 000 EUR na leto. Ta pomoč se dodeli za obdobje od dvanajstih do štiriindvajsetih mesecev.

Pogoji, določeni za to dejavnost v zvezi z najmanjšim možnim številom izvajalcev, ki se jih zahteva, da se predstavijo projekti, in največji možni znesek pomoči Skupnosti se lahko prilagodijo tako, da upoštevajo posebne pogoje literarnega prevajanja.

Približno 30 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.

1.3. Posebne dejavnosti

Program podpora tudi posebne dejavnosti. Te dejavnosti so posebne, ker morajo imeti zadosten vpliv in obseg, imeti morajo pomemben vpliv na prebivalce Evrope ter prispevati k boljšemu zavedanju njihove pripadnosti eni skupnosti, vplivati pa morajo tudi na zavedanje o kulturni raznolikosti držav članic ter na medkulturni in mednarodni dialog. Vključevati morajo vsaj dva podrobno opredeljena cilja, določena v točkah (a) do (c) člena 3(2) .

Te posebne dejavnosti prispevajo tudi k večji vidnosti kulturne dejavnosti Skupnosti in k povečevanju kulturnega vpliva našega kontinenta.

Te „posebne dejavnosti“ lahko, na primer, vključujejo podeljevanje nagrad, v kolikor gre za predstavitev umetnikov, kulturnih ali umetniških del in dosežkov, njihovo predstavitev zunaj nacionalnih meja, s čimer se spodbujata mobilnost in izmenjava , po vzgledu, na primer, evropske nagrade .

Znatna podpora bo dodeljena tudi „evropskim kulturnim prestolnicam“ za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko vidnost in vseevropsko kulturno sodelovanje.

Podpora v tem okviru bo dodeljena tudi za dejavnosti sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakor je določeno v členih 5(2) in 6.

Zgoraj navedeni primeri ne sestavljajo popolnega seznama dejavnosti, ki so upravičene za pridobitev podpore v okviru tega dela programa.

Postopki izbora posebnih dejavnosti bodo odvisni od obravnavane dejavnosti. Financiranje bo odobreno glede na predloge in ponudbe za razpise, razen v primerih iz členov 54 in 168 finančne uredbe. Upoštevalo se bo tudi dejstvo, do katere mere vsaka dejavnost ustreza splošnim ciljem in podrobno opredeljenim ciljem programa, kakor je določeno v členu 3.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 60 % proračuna projekta.

Približno 16 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.

2. Drugi del: podpora evropskim organom, ki so na evropski ravni dejavni na kulturnem področju, in dejavnostim, ki varujejo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, povezane z izgoni

Ta podpora ima obliko operativne donacije, namenjene sofinanciranju stroškov, povezanih s trajnim programom dela nekega organa, ki sledi ciljem splošnega evropskega interesa na kulturnem področju ali ciljem, ki so del politike Evropske unije na tem področju.

Sprejmejo se določbe, da se te donacije dodelijo na osnovi letnih predlogov za razpise.

Približno 14 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega temu delu.

Podpora za delovanje organizacij evropskega kulturnega interesa

Podpora se lahko dodeli organom, ki delujejo na področju kulturnega sodelovanja na enega od naslednjih načinov:

—	zagotavljajo predstavitev na ravni Skupnosti,

—	zbirajo ali razširjajo informacije za olajšanje vseevropskega kulturnega sodelovanja Skupnosti,

—	povezujejo v mrežo evropske organe, aktivne na področju kulture,

—	sodelujejo pri projektih kulturnega sodelovanja,

—	igrajo vlogo ambasadorjev evropske kulture po zgledu, na primer, Evropskega mladinskega orkestra .

Ti organi morajo predstavljati pravo evropsko dimenzijo. V tem pogledu morajo izvajati svoje dejavnosti na evropski ravni, sami ali v obliki raznih usklajenih povezav, njihova zgradba (vpisani člani) in dejavnosti pa morajo imeti možen vpliv na ravni celotne Evropske unije ali pa pokrivati najmanj sedem evropskih držav.

Upravičenci do takšnih operativnih donacij se izberejo prek javnih razpisov za oddajo predlogov. To se opravi na podlagi ugotovitve, do katere mere program dela organov ustreza podrobno določenim ciljem iz člena 3. Večletni okvirni partnerski sporazumi se lahko sklenejo z izbranimi organi.

Znesek donacije za poslovanje na podlagi tega dela Priloge ne sme presegati 80 % dopustnih stroškov organa za leto, v katerem mu je dodeljena donacija.

3. Tretji del: podpora za analizo, zbiranje in razširjanje informacij ter za promocijske dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja

Približno 5 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega temu delu.

3.1. Podpora za analizo na področju kulturnega sodelovanja

Program podpira realizacijo študij in analiz na področju kulturnega sodelovanja. Cilj te podpore je povečanje obsega informacij in podatkov v številkah glede razvoja kulturnega sodelovanja v okviru Evrope, zlasti kar zadeva mobilnost kulturnih udeležencev, obtok umetniških del, umetniških in kulturnih izdelkov ter medkulturnega dialoga.

Na podlagi tega dela je lahko podpora dodeljena tudi študijam in analizam, ki prispevajo k spodbujanju poznavanja pojava vseevropskega kulturnega sodelovanja in k ustvarjanju ugodnih pogojev za njegov uspeh. Še posebej se bo spodbujalo projekte, namenjene zbiranju in analizi statističnih podatkov.

3.2. Podpora za zbiranje in razširjanje informacij ter za promocijske dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja

Program podpira zbiranje in razširjanje informacij ter promocijske dejavnosti s pomočjo razvoja internetnega orodja, namenjenega strokovnim potrebam kulture na področju vseevropskega kulturnega sodelovanja.

To orodje bi moralo omogočati izmenjavo izkušenj in dobre prakse, širjenje informacij o kulturnem programu, pa tudi vseevropsko kulturno sodelovanje v širšem smislu.

3.3. Podpora kulturnem kontaktnim točkam

Za zagotavljanje ciljno naravnanega učinkovitega razširjanja informacij o programu je predvidena postavitev „kulturnih kontaktnih točk“. Te organe, ki delujejo na nacionalni ravni, ustanovi Komisija v sodelovanju z državami članicami na prostovoljni osnovi ; kjer je to praktično, bodo imele sedež v istih prostorih kot predstavništvo Komisije v ustrezni nacionalni prestolnici .

Naloga kulturnih kontaktnih točk je:

—	podpora spodbujanju programa,

—	lajšanje dostopa do programa in spodbujanje sodelovanja čim večjega števila strokovnjakov in kulturnih delavcev pri dejavnostih s pomočjo učinkovitega širjenja informacij,

—	zagotavljanje trajne povezave z različnimi ustanovami, ki nudijo pomoč kulturnemu sektorju v državah članicah in tako prispevajo k dopolnjevanju med dejavnostmi programa in nacionalnimi ukrepi pomoči,

—	zagotavljanje informacij in stikov na ustreznem nivoju med izvajalci, ki sodelujejo v programu, in izvajalci, ki sodelujejo pri drugih programih Skupnosti na področju kulturnih projektov.

II. UPRAVLJANJE PROGRAMA

Finančna pomoč za projekt lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, pregleda in vrednotenja, stroške, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študije, sestanki, informiranje in objava, stroške, povezave z informacijskim omrežjem glede izmenjave informacij, skupaj z vsemi stroški upravne in tehnične pomoči, ki jo bo Komisija potrebovala pri upravljanju programa.

III. SPREMLJANJE IN PREGLED

Za izbrane projekte v skladu s postopki, opisanimi v členu 12(1), bo vzpostavljen vzorčni sistem pregledov.

Upravičenci donacije Komisiji omogočijo dostop do vse dodatne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci donacije poskrbijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.

Komisija lahko po svoji izbiri neposredno s pomočjo svojih zaposlenih ali s pomočjo katerih koli zunanjih sodelavcev opravi pregled porabljenih sredstev dotacije. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda dotacije. Če je to potrebno, lahko rezultati teh pregledov pripeljejo do odločitev za izterjavo s strani Komisije.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop predvsem do pisarn upravičenca in do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh pregledov.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, predvsem pravico do dostopa.

Za zaščito finančnih interesov Evropske Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, lahko Komisija izvaja inšpekcije in preglede na kraju samem, v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (1). Če je to potrebno, izvede preiskave OLAF kar ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

IV INFORMACIJSKE, KOMUNIKACIJSKE IN PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI

1. Komisija

Komisija lahko organizira seminarje, konference ali srečanja, s katerimi olajša izvajanja programa in prevzame dejavnosti, povezave z informacijami, z objavo in z razširjanjem ter s promocijo , če je to potrebno, ter spremlja in vrednoti program. Takšne dejavnosti se lahko financirajo s pomočjo donacij ali s postopkom javnih naročil ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.

2. Kontaktne točke

Komisija in države članice na prostovoljni ravni organizirajo in krepijo izmenjavo informacij, ki so uporabne pri izvajanju programa s pomočjo kulturnih kontaktnih točk, ki delujejo kot izvajalsko telo na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.

V RAZČLENITEV CELOTNEGA PRORAČLTNA

Okvirna razčlenitev letnega proračuna programa

	Delež proračuna
1. del (podpora projektom)	približno 75 %
— večletna omrežja sodelovanja	približno 29 %
— dejavnosti sodelovanja	približno 30 %
— posebne dejavnosti	približno 16 %
2. del (podpora organom)	približno 14 %
3. del (analiza in informacije)	približno 5 %
Skupni operativni stroški	približno 94 %
Upravljanje programa	približno 6 %

(1) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(2) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

P6_TA(2005)0398

MEDIA 2007 ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007) (KOM (2004)0470 - C6-0093/2004 - 2004/0151(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0470) (1),

—	ob upoštevanju člena 251(2) in členov 157(3) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerega je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0093/2004),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun,Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0278/2005),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poudarja, da je višina proračunskih sredstev, navedenih v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, odvisna od sklepa o prihodnjem večletnem finančnem načrtu;

3.	poziva Komis o, naj po sprejetju prihodnjega večletnega finančnega načrta po potrebi pripravi predlog za prilagoditev referenčnega zneska trenutnega programa;

4.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6 TC1-COD(2004)0151

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 157(3) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski avdiovizualni sektor ima ključno vlogo pri nastajanju evropskega državljanstva, saj velja za enega od glavnih prenašalcev skupnih, temeljnih, družbenih in kulturnih vrednot Evropske unije Evropejcem, še zlasti mladim. Podpora Skupnosti si prizadeva evropskemu avdiovizualnemu sektorju omogočiti krepitev medkulturnega dialoga in vzajemno poznavanje med evropskimi kulturami ter razvoj njegovega političnega, kulturnega, družbenega in gospodarskega potenciala, ki predstavlja resnično dodano vrednost pri vzpostavljanju evropskega državljanstva. Njen cilj je tudi krepitev konkurenčnosti sektorja in še posebej povečanje tržnega deleža nenacionalnih evropskih del v Evropi.

(2)	Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti spoštovanje načela človeškega dostojanstva, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi in boj proti diskriminaciji in izključevanju v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo.

(3)	Vedno večja navzočnost in vpliv žensk v avdiovizualnem sektorju lahko prineseta spremembo njegove vsebine in pritegnitev širšega ženskega občinstva ter sta ključni za enakost spolov v celotni družbi.

(4)

Podpora Skupnosti avdiovizualnem sektorju temelji na členu 151 Pogodbe, ki predvideva, da:

—	Skupnost prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino;

—	Skupnost pri svoji dejavnosti v skladu z drugimi določbami te pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti da se spoštujejo in spodbujajo kulturne raznolikosti Skupnosti.

(5)

Prav tako spada podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju v okvir novega strateškega cilja Evropske unije, ki ga je opredelil Evropski svet v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, in sicer: povečati usposabljanje, zaposlenost, okrepiti gospodarske reforme in socialno kohezijo v okviru na znanju temelječega gospodarstva. Svet je v svojih zaključkih ugotovil, da „ustvarja industrija večpredstavne vsebine dodano vrednost ob izkoriščanju in povezovanju v mreže evropske kulturne raznolikosti“. Ta pristop je bil potrjen v sklepnih ugotovitvah Evropskega sveta v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003.

(6)

Podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju se končno opira na izkušnje, pridobljene v programih MEDIA I, MEDIA II, MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja (4), ki so po letu 1991 spodbudili razvoj evropske avdiovizualne industrije. Ta izkušnja je bila potrjena v okviru ocenjevanja gornjih programov (5).

(7)

To je pokazalo, da se mora delovanje Skupnosti še zlasti osredotočiti na:

—	pospeševanje avdiovizualne produkcije, na razvoj evropskih avdiovizualnih del in na pridobivanje ter na nadgradnjo sposobnosti v avdiovizualnem sektorju, s tem, da bi se moralo ta zadnji ukrep upoštevati kot sestavni del predproizvodnega procesa avdiovizualnih del;

—	v drugem delu produkcijske verige, distribucijo, na predvajanje v kinematografih in na promocijo evropskih avdiovizualnih del;

—	digitalizacijo, ki jo je treba uresničiti kot pomemben prispevek za krepitev avdiovizualnega sektorja in mora postati osrednji cilj MEDIA 2007;

in da je prednost treba dati spodbujanju digitalnih storitev in evropskih katalogov, da se premaga razdrobljenost evropskega avdiovizualnega trga.

(8)	Program MEDIA bi moral podpirati avtorje (kot so scenaristi in režiserji) pri ustvarjalnemu procesu ter jih spodbujati k razvoju in uporabi novih ustvarjalnih tehnik, ki bodo okrepile inovativnost evropskega avdiovizualnega sektorja.

(9)	Na področju filmske projekcije je več platform za digitalizacijo, njihova izbira je odvisna od uporabe, uporabnikov in potreb. Pilotni projekti v skladu s programom MEDIA bi blahko bili preizkusni kamen za nove standarde, ki bi jih začrtali glede na potrebe avdiovizualnega sektorja.

(10)

Vzpostavitev pripravljalnega ukrepa„Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ je, poleg programov MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja, pomenila še eno stopnjo pri izvajanju podporne politike Skupnosti v avdiovizualnem sektorju. Še zlasti je ukrep skušal rešiti probleme dostopa do financiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP) avdiovizualnega sektorja. Ocena ukrepa„Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ je potrdila primernost ukrepa za potrebe sektorja in nujnost ukrepanja Skupnosti v tej smeri , vendar pa jasno povedala, da bi se morala še bolj usmeriti na posebne potrebe sektorja .

(11)

Za evropski avdiovizualni sektor so značilne velike možnosti za rast, inovacije in dinamiko, razdrobljenost trga zaradi kulturne in jezikovne raznolikosti ter posledično veliko število srednje velikih, malih in najmanjših podjetij z dolgotrajno podkapitalizacijo. Pri izvajanju podpore Skupnosti je treba upoštevati posebno naravo avdiovizualnega sektorja in zagotoviti, da so upravni in finančni postopki sorazmerni z zneskom finančne pomoči in, kolikor je to mogoče, v veliki meri poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in interesom avdiovizualne industrije. Poenostavitev mora povzročiti zlasti skrajšanje obdobja med načrtovanjem projektov in njihovo dostopnostjo za javnost.

(12)	Velika ovira konkurenčnosti po celotni Evropski uniji je skoraj popoln neobstoj podjetij, specializiranih za kreditno financiranje v avdiovizualnem sektorju.

(13)	Vsakršna dejavnost v okviru tega programa mora biti skladna z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členom 11 Listione o svobodi izražanja in pluralizmu medijev.

(14)	Komisija in države članice bi morale zato pregledati njihovo podporo avdiovizualnemu sektorju, zlasti rezultate pripravljalnih ukrepov i2i, da ugotovijo, koliko se lahko olajša prihodnje spodbujanje razvoja ponudbe specializiranih proizvodov za MSP pri kreditnem financiranju.

(15)	Tam, kjer so bili v državah članicah razviti kreditno finančni sistemi za spodbujanje nacionalnih avdiovizualnih projektov in mobiliziranje zasebnega kapitala, je treba preveriti, kako se lahko tak kapital s podporo MEDIA 2007 odpre tudi za nenacionalne evropske projekte.

(16)

Člen 3 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da si Skupnost, za vse dejavnosti, ki jih načrtuje, prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami , člen 13 Pogodbe pa predvideva, da Skupnost sprejme potrebne ukrepe za boj proti razlikovanju na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Program bo omogočil tudi dostop invalidnim državljanom, zlasti tistim s posebnimi potrebami in okvarami sluha.

(17)	Člen II 82 Pogodbe o Ustavi za Evropo predvideva, da Evropska unija med drugim spoštuje kulturno in jezikovno raznolikost, zato je treba upoštevati posebne potrebe manjših držav članic in tistih z več kot enim jezikovnim območjem.

(18)

Povečana transparentnost in razširjanje podatkov o evropskem avdiovizualnem trgu predstavljata enega od dejavnikov večje konkurenčnosti operaterjev v sektorju, še posebej MSP. Povečana transparentnost in razširjanje podatkov utrjujeta zaupanje zasebnih vlagateljev prek izboljšanja razumevanja potencialov sektorja. Omogočata tudi lažje sledenje ukrepom Skupnosti in njihovo vrednotenje. Sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju bi moralo prispevati k uresničenju teh ciljev.

(19)

V Evropski uniji s 25 državami članicami postaja sodelovanje vse bolj strateški pristop, namenjen krepitvi konkurenčnosti evropske filmske industrije. Zato je treba še bolj spodbujati vseevropska omrežja na vseh programskih ravneh MEDIA - usposabljanje, razvoj, distribucija in promocija. To velja še zlasti za mrežno povezovanje z udeleženci iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po 30. aprilu 2004. Treba bi bilo poudariti, da mora strategija sodelovanja med udeleženci v avdiovizualnem sektorju spoštovati konkurenčno pravo Evropske unije.

(20)

Javna finančna podporo kinematografom na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni je bistvena za premagovanje strukturnih težav v tem sektorju, evropski avdiovizualni industriji pa omogoča, da se sooča z izzivi globalizacije. Sistemi javne podpore bi morali biti v skladu s členom 87(3) (d) in členom 151(4) Pogodbe ter ne bi smeli biti predmet sprostitve v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj .

(21)	Države pristopnice k Evropski uniji in tiste države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, so priznane kot morebitne udeleženke v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi z temi državami.

(22)	Sodelovanje med programom MEDIA in skladom Eurimages je treba okrepiti, vendar to ne bi smelo vključevati integracijo finančnih in upravnih zadev.

(23)

Evropski svet v Solunu je 19. in 20. junija 2003 sprejel „Agendo za zahodni Balkan: napredovati na poti vključitve v evropske integracije“, ki predvideva, da bi morali biti programi Skupnosti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki naj se podpišejo med Skupnostjo in temi državami.

(24)

Druge evropske države, podpisnice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, so sestavni del evropskega avdiovizualnega prostora in bi jim moralo biti zato omogočeno, da sodelujejo v tem programu na podlagi dodatnih sredstev, v skladu s pogoji, ki naj se določijo v sporazumih z zadevnimi stranmi; te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali v okviru prednostnih nalog svojih avdiovizualnih industrij sodelujejo v programu ali sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih načinov, o katerih se dogovori med zadevnimi stranmi.

(25)

Sodelovanje z neevropskimi tretjimi državami, razvito na podlagi skupnih in uravnoteženih interesov, lahko ustvari dodano vrednost evropske avdiovizualne industrije pri promociji, dostopu na trg, distribuciji, razširjanju in predvajanju evropskih del v teh državah; takšno sodelovanje bi se moralo razviti na osnovi dodatnih sredstev in posebnih načinov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi.

(26)	Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.

(27)	Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki zajema prednostni sklic iz točk 33 in 34 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (6).

(28)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa je treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(29)	Treba je predvideti prehodne ukrepe za zagotavljanje prehoda med programi, uvedenimi s Sklepom 2000/821/ES in s Sklepom št. 163/2001/ES, in programom, uvedenim s tem sklepom

SKLENILA:

Naslov 1

Splošni cilji programa in finančni okvir

Člen 1

Cilji in prednostne naloge programa

1. Ta sklep uvaja podporni program podpore evropskemu avdiovizualnem sektorju, v nadaljnjem besedilu „program“ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2. Avdiovizualni sektor je bistveni kanal za prenos in krepitev evropskih temeljnih, socialnih in kulturnih vrednot za ter razvoj visokokvalificiranih, v prihodnost usmerjenih delovnih mest. Njegova ustvarjalnost je pozitivni dejavnik za konkurenčnost in privlačnost kulture za javnost. Program je namenjen gospodarski krepitvi avdiovizualnega sektorja, da bi lahko le-ta čim bolje izpolnil svojo kulturno vlogo z razvijanjem industrije z učinkovitimi in različnimi vsebinami ter dragoceno in dostopno dediščino.

Splošni cilji programa so:

ohraniti in vzpodbujati evropsko jezikovno in kulturno raznolikost ter njeno kinematografsko in avdiovizualno dediščino, zagotoviti vsem evropskim državljanom dostop do njiju, spodbujati pluralizem medijev in svobodo izražanja ter spodbujati medkulturni dialog tako znotraj Evropske unije kot tudi med njo in sosednjimi državami;

b)	povečati kroženje evropskih avdiovizualnih del znotraj in zunaj meja Evropske unije z okrepljenim sodelovanjem udeležencev ;

c)	okrepiti konkurenčnost evropske avdiovizualne industrije in evropskih avdiovizualnih del na evropskih in mednarodnih trgih, naklonjenih zaposlovanju z vzpodbujanjem povezav med delujočimi v sektorju .

3. Za izvedbo teh ciljev, program podpira:

a)	v začetnih fazah avdiovizualne produkcije: pridobivanje in nadgradnjo sposobnosti na avdiovizualnem področju in razvoj evropskih avdiovizualnih del;

b)	v končnih fazah avdiovizualne produkcije: distribucijo in promocijo evropskih avdiovizualnih del;

c)	pilotne projekte z namenom zagotavljanja prilagoditve programa tržnemu razvoju.

4. Naslednje prednostne naloge so upoštevane na področjih posredovanja, naštetih v odstavku 3:

a)	spodbujanje ustvarjanja v avdiovizualnem sektorju, kot tudi znanja in razširjanja evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine;

b)	krepitev finančne in produkcijske strukture evropskega avdiovizualnega sektorja, še zlasti MSP;

c)	zmanjševanje neravnotežij med državami z visoko stopnjo produkcijskih zmogljivosti in državami ali regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med geografsko in jezikovno omejenimi področji na evropskem avdiovizualnem trgu;

d)	spremljanje in podpora tržnega razvoja pri digitalizaciji , vključno s spodbujanjem privlačnih digitalnih katalogov evropskih filmov na digitalnih platformah ;

e)	izboljšanje trženja evropskih avdiovizualnih del.

Člen 2

Finančni okvir

1. Okvirni finančni načrt za izvedbo tega programa v obdobju 7 let od 1. januarja 2007 dalje , navedenem v členu 1(1), se določi na 1 055 000 000 EUR.

2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnih perspektiv.

3. V izrednem primeru spremembe trajanja programa se na začetku določen znesek lahko spremeni le ob strogem upoštevanju sorazmernosti.

Naslov 2

Posebni cilji v začetnih fazah avdiovizualne produkcije

Člen 3

Pridobivanje in nadgradnja sposobnosti na avdiovizualnem področju

Pri pridobivanju in nadgradnji sposobnosti na avdiovizualnem področju so posebni cilji programa:

nadgradnja sposobnosti evropskih strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del. Program podpira tudi dejavnosti glede:

a)	tehnik pisanja scenarijev, z namenom izboljšanja kakovosti evropskih avdiovizualnih del in njihove možnosti za kroženje;

b)	gospodarskega in tržnega upravljanja produkcije, distribucije in promocije avdiovizualnih del, da se omogoči izdelavo evropskih strategij že v razvojni fazi;

c)	upoštevanja digitalnih tehnologij pri produkcije, postprodukciji, distribuciji, predvajanju in hranjenju evropskih avdiovizualnih programov.

Treba je zagotoviti tudi sodelovanje strokovnjakov in učiteljev iz tistih držav, v katerih ni ukrepov za višje izobraževanje v okviru določb iz točk (a) do (c);

izboljšanje evropske dimenzije ukrepov avdiovizualnega usposabljanja ob:

podpori povezovanja v mreže in mobilnosti evropskih strokovnjakov za usposabljanje, zlasti:

—	evropskih filmskih šol;

—	izobraževalnih institucij;

—	partnerjev iz strokovnega sektorja;

b)	usposabljanju učiteljev;

c)	podpori posameznih načrtov usposabljanja;

d)	sprejemu usklajevalnih in spodbujevalnih dejavnosti teles, podprtih v zvezi z dejavnostmi iz odstavka 1;

3.	omogočiti, s pomočjo posebnih štipendij, sodelovanje strokovnjakov iz novih držav članic in iz tistih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje pri izobraževalnih projektih iz točke 1.

Ukrepe iz točk 1 do 3 se izvaja v skladu z določili Priloge.

Člen 4

Razvoj

1. Na področju razvoja so posebni cilji programa:

a)	podpiranje razvoja produkcijskih projektov, namenjenih evropskim in mednarodnim trgom, neodvisnih produkcijskih hiš;

b)	podpiranje izdelave finančnih načrtov za podjetja in za evropske produkcijske projekte, zlasti finančnih načrtov za koprodukcije.

Ukrepe iz točk (a) in (b) se izvaja v skladu z določili Priloge.

2. Komisija zagotovi usklajenost med podpornimi ukrepi v sektorju za izboljšanje znanj strokovnjakov in ukrepi iz odstavka 1.

Naslov 3

Posebni cilji v končnih fazah avdiovizualne produkcije

Člen 5

Distribucija in predvajanje

Na področju distribucije in predvajanja so posebni cilji programa:

a)	krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, pridobivanje in promocijo nenacionalnih evropskih filmov ter k izvajanju usklajenih tržnih strategij;

b)	izboljšanje kroženja nenacionalnih evropskih filmov na evropskih in mednarodnih trgih s spodbujanjem izvoza, distribucije s polno podporo in predvajanja v kinodvoranah;

c)	spodbujanje čezmejnega predvajanja evropskih avdiovizualnih del, narejenih v neodvisnih produkcijskih hišah, ob spodbujanju sodelovanja med predvajalci na eni strani in neodvisnimi producenti in distributerji na drugi strani;

d)	spodbujanje digitalizacije evropskih avdiovizualnih del in razvoja konkurenčnega digitalnega trga ;

e)	spodbujanje kinematografov k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije;

f)	spodbujanje uporabe podnaslavljanja kot cenejše oblike olajšanja distribucije in predvajanja evropskih filmov prek njihovih nacionalnih meja.

Ukrepe iz točk (a) do (f) se izvede v skladu z določbami Priloge.

Člen 6

Promocija

Na področju promocije so posebni cilji programa:

a)	izboljšanje kroženja evropskih avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa evropskemu avdiovizualnemu sektorju do evropskih in mednarodnih strokovnih trgov;

b)	izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del;

c)	spodbujanje skupnih dejavnosti med nacionalnimi organizacijami za promocijo filmov in avdiovizualnih programov;

d)	spodbujanje promocije evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine ter izboljšanje njene dostopnosti za evropsko in mednarodno javnost ;

e)	izboljšanje promocije in trženja evropskih avdiovizualnih del na digitalnih platformah.

Ukrepe iz točk (a) do (e) se izvaja v skladu z določbami Priloge.

Naslov 4

Pilotni projekti

Člen 7

Pilotni projekti

1. Za zagotavljanje prilagodljivosti programa tržnemu razvoju, in sicer v povezavi z uvedbo in z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, lahko program daje podporo pilotnim projektom.

2. Za izvajanje odstavka 1, Komisiji svetujejo tehnične svetovalne skupine, v katere imenujejo strokovnjake na predlog Komisije.

Naslov 5

Načini izvajanja programa in finančne določbe

Člen 8

Določbe o tretjih državah

1. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav, če so izpolnjeni zahtevani pogoji in dodatna sredstva:

a)	držav EFTA, ki so članice EGP, v skladu z določili Sporazuma EGP;

b)	držav pristopnic s predpristopno strategijo k Evropski uniji, v skladu s splošnimi načeli in s pogoji ter ureditvijo sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih pridružitvenih odborov;

c)	držav zahodnega Balkana v skladu z dogovori s temi državami po okvirnih sporazumih, ki naj se sprejmejo, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti.

2. Program je prav tako odprt za sodelovanje držav podpisnic Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, ki niso navedene v odstavku 1, če so zagotovljena dodatna sredstva v skladu s pogoji, o katerih se zadevne strani dogovorijo.

3. Odprtje programa tretjim evropskim državam iz odstavka 1 in 2 je lahko odvisna od predhodnega preverjanja usklajenosti njihovih nacionalnih zakonodaj z zakonodajo Skupnosti, vključno s členom 6(5) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (8). Ta določba se ne uporablja za ukrepe po členu 3.

4. Program je prav tako odprt za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o avdiovizualnem sektorju in na osnovi dodatnih sredstev ter v skladu s posebnimi ureditvami, o katerih se je treba dogovoriti. Države zahodnega Balkana iz odstavka 1 in evropske države, zajete v evropski sosedski politiki , ki ne želijo polno sodelovati v programu, lahko v programu sodelujejo v skladu s pogoji, predvidenimi v tem odstavku.

Člen 9

Finančne določbe

1. V skladu s členom 114(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) so lahko fizične osebe upravičenci programa.

Brez poseganja v sporazume in konvencije, katerih pogodbenica je Skupnost, morajo podjetja, upravičenci programa biti in ostati, neposredno ali prek večinskega deleža, v lasti držav članic in/ali državljanov držav članic.

2. V skladu s členom 176(2) in (4) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) lahko Komisija, glede lastnosti upravičencev in narave ukrepov, odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja strokovnih sposobnosti potrebnih za dobro izvedbo ukrepa ali delovnega programa.

3. Glede na naravo dejavnosti so lahko finančne pomoči v obliki donacij (11) ali štipendij. Komisija lahko prav tako podeli nagrade za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo dejavnosti se lahko dovoljuje pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.

4. Pri določitvi meril za izbiro upravičencev in dokumentov, ki jih je treba predložiti in izpolniti, Komisija upošteva načelo sorazmernosti.

5. Finančne pomoči, dodeljene v okviru programa, ne smejo preseči 50 % končnih stroškov podprtih dejavnosti. Vendar pa lahko v primerih, posebej predvidenih v Prilogi, finančne pomoči dosežejo do 75 % končnih stroškov podprtih dejavnosti. Poleg tega morajo biti postopki za dodelitev takih pomoči pregledni in objektivni.

6. V skladu s posebno naravo sofinanciranih dejavnosti in v skladu s členom 112(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija kot upravičene stroške upošteva stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprte dejavnosti, čeprav jih je delno podprl upravičenec pred izbirnim postopkom.

7. V skladu s členom 113(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (12) je lahko sofinanciranje v celoti ali delno izvedeno v naravi, dokler vrednost prispevka ne preseže dejanskega podprtega stroška, pravilno obračunanega in knjiženega, ali splošno sprejetega stroška na trgu.

8. Povračila dodeljenih zneskov v okviru programa, povračila, iz programov MEDIA (1991 do 2006) in neporabljeni zneski v izbranih projektih se prenese za potrebe programa MEDIA 2007.

Člen 10

Izvajanje tega sklepa

1. Komisija je odgovorna za izvedbo programa na načine, določene v Prilogi.

2. Ukrepi za izvajanje tega sklepa za spodaj navedene zadeve, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(2):

a)	splošne usmeritve za vse ukrepe, opisane v Prilogi;

b)	vsebina pozivov za zbiranje predlogov, opredelitev meril in postopkov za izbiro projektov;

c)	vprašanja glede notranjega letnega pregleda sredstev programa, vključno v dejavnostih, predvidenih na področjih izboljšanja usposobljenosti strokovnjakov, razvoja, distribucije/predvajanja in promocije;

d)	ureditve za nadzorovanje in ocenjevanje ukrepov.

3. Ukrepi za izvajanje tega sklepa v zvezi z vsemi ostalimi zadevami, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3).

Člen 11

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 7(3) in člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj pravilnik.

Člen 12

Centri MEDIA

1. Evropska mreža Centrov MEDIA deluje kot izvršilni organ širjenja informacij o programu na nacionalni ravni , zlasti za čezmejne projekte, v skladu s členom 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je opredeljeno v točki 2.2 Priloge.

2. Sodelovanje centrov MEDIA v mrežah, zlasti v sosedskih omrežijih, se spodbuja, da bi se olajšalo izmenjavo in stike med strokovnjaki in oblikovalo javno zavest o ključnih dogodkih programa, kakor tudi o nagradah in zahvalah. Centri MEDIA so kot dobavitelji informacij in storitev koristni pri olajšanju nastajanja novih avdiovizualnih polov.

3. Centri MEDIA morajo spoštovati naslednja merila:

—	imeti morajo dovolj osebja s strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi, primernimi za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

—	meti morajo primerno infrastrukturo, zlasti računalniško opremo in komunikacijska sredstva;

—	delovati v upravnem okolju, ki omogoča izvajanje nalog in preprečevanje nasprotja interesov.

4. Komisija spodbuja ustanavljanje centrov MEDIA in predstavništev MEDIA v državah in regijah z nizko proizvodno zmogljivostjo v skladu s prednostnimi nalogami iz točke (c) člena 1(4), in pospešuje njihovo prepoznavnost.

Člen 13

Prispevek programa k drugim politikam in pristojnostim Skupnosti

1. Program prispeva h krepitvi horizontalnih politik Evropske skupnosti, in sicer:

a)	s spodbujanjem temeljnih načel svobode izražanja ter pluralnosti in neodvisnosti medijev ;

s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti kulturne raznolikosti in večkulturnosti Evrope , boljšega vzajemnega priznavanja njenih različnih kultur kot načina za uresničenje evropskega državljanstva in socialnega vključevanja, ter potrebe po boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo;

c)	s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju;

d)	s prispevanjem k boju proti vsem oblikam diskriminacije glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi ;

e)	s prispevanjem k razpravi in informiranju o Evropski uniji kot območju enakosti, miru, demokracije, svobode, blaginje , varnosti in pravice .

2. Komisija zagotovi sodelovanje med tem programom in drugimi programi Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja glede informacijske družbe.

3. Komisija zagotovi učinkovito sodelovanje med tem programom in dejavnostmi na področju usposabljanja in avdiovizualnosti v okviru sodelovanja med Evropsko unijo, državami nečlanicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope (prek sklada Eurimages in Evropskega avdiovizualnega observatorija).

4. Komisija sprejme ukrepe s katerimi zagotovi, da izvajanje dejavnosti iz tega programa dopolnjujejo druge dejavnosti Skupnosti in vseevropske dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, povezane s filmom in avdiovizualnim sektorjem.

Člen 14

Nadzor in ocenjevanje

1. Komisija zagotovi, da so dejavnosti, predvidene s tem sklepom predhodno ocenjene, spremljane in naknadno ocenjene. Zagotovi, da je program dostopen in se izvaja na pregleden način .

Nadzor obsega sestavljanja poročil iz točk (a) in (c) odstavka 3 in posebne dejavnosti.

2. Komisija zagotovi, da je program ocenjevan redno, zunanje in neodvisno.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov , o ujemanju med programom in tehnološkim kontekstom ter njegovim vplivu na evropski trg in o kvalitativnih ter kvantitativnih vidikih izvedbe programa tri leta po njegovem sprejetju ; to poročilo mora zlasti omogočiti presojo uspešnosti ukrepov strukturnega napredka v državah, ki so se Evropski uniji pridružile pred kratkim;

b)	sporočilo o nadaljevanju programa štiri leta po njegovem sprejetju;

c)	podrobno poročilo o oceni izvajanja in rezultatov programa do konca izvajanja programa .

Člen 15

Prehodne določbe

Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepa 2000/821/ES in Sklepa št. 163/2001/ES se do zaključka še naprej vodijo v skladu z določbami teh sklepov.

Odbor, predviden v členu 8 Sklepa 2000/821/ES in v členu 6 Sklepa št. 163/2001/ES, se zamenja z odborom iz člena 11 tega sklepa.

Naslov 6

Informacije o evropskem avdiovizualnem sektorju in Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju

Člen 16

Informacije o evropskem avdiovizualnem sektorju

Evropska unija prispeva k transparentnosti in k povečanem širjenju informacij o evropskem avdiovizualnem sektorju.

Člen 17

Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju

Za izvajanje člena 16 je Evropska unija članica Evropskega avdiovizualnega observatorija za čas celotnega trajanja programa.

Komisija zastopa Evropsko unijo v odnosih z observatorijem.

Člen 18

Prispevek za izvajanje ciljev programa

Sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju je sestavni del tega programa in prispeva k uresničevanju njegovih ciljev:

—	s spodbujanjem transparentnosti trga prek izboljšane primerljivosti podatkov, zbranih v različnih državah, in z zagotavljanjem dostopa operaterjev do statističnih, finančnih in pravnih podatkov, kar krepi konkurenčnost in razvoj evropskega avdiovizualnega sektorja;

—	z omogočanjem boljšega nadzora in lažjega ocenjevanja programa;

—	z raziskavami o različnih javnostih, njihovih navadah in okusu, ki bodo potekale usklajeno z Evropskim avdiovizualnim observatorijem, in dopolnile finančno oceno.

Člen 19

Spremljanje in ocenjevanje

Spremljanje in ocenjevanje sodelovanja Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju se izvaja v okviru ocenjevanja in spremljanja programa v skladu s členom 14.

Naslov 7

Začetek veljavnosti

Člen 20

Začetek veljavnosti

Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in se uporablja od 1. januarja 2007.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 255, 14.10.2005, str. 39 .

(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 76 .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.

(4) Programi, ki so jih uvedli Sklep Sveta 90/685/EGS z dne 21. decembra 1990 o izvajanju akcijskega programa za pospeševanje razvoja evropske avdiovizualne industrije (Media) (1991 do 1995) (UL L 380, 31.12.1990, str. 37), Sklep Sveta 95/563/ES z dne 10. julija 1995 o izvajanju programa za vzpodbujanje razvoja in distribucije evropskih avdiovizualnih del (Media II - razvoj in distribucija) (1996 do 2000) (UL L 321, 30.12.1995, str. 25), Sklep Sveta 95/564/ES z dne 22. decembra 1995 o izvajanju programa usposabljanja za poklicne delavce v evropski avdiovizualni industriji (Media II - usposabljanje) (UL L 321, 30.12.1995, str. 33), Sklep Sveta 2000/821/ES z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus - razvoj, distribucija in promocija) (2001-2005) (UL L 336, 30.12.2000, str. 82) (Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 846/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 4).) in Sklep št. 163/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o izvajanju programa usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (usposabljanje MEDIA) (2001-2005) (UL L 26, 27.1.2001, str. 1) (Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 845/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 1).).

(5) Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o izvajanju in o rezultatih programa MEDIA II (1996 do 2000) KOM(2003)0802 z dne18.12.2003, Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o izvajanju in o rezultatih programov MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja (2001-2005) in o rezultatih pripravljalnega ukrepa „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“KOM(2003)0725 z dne24.11.2003.

(6) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8) UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

(11) V primeru selektivne pomoči za distribucijo in v skladu s členom 109(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in s členom 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se prihodki iz prvega leta kinematografskega predvajanja filma povrnejo do zneska prispevka MEDIA (izvzemvši podporo za sinhronizacijo/podnaslavljanje).

(12) Skupaj s členom 172 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

PRILOGA

Naslov 1: Operativni cilji in ukrepi za izvedbo

1. Pridobivanje in nadgradnja sposobnosti na avdiovizualnem področju

1.1. Nadgradnja sposobnosti evropskih strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del

1.1.1. Tehnike pisanja scenarijev

Operativni cilj:

—	Omogočiti izkušenim scenaristom, da nadgradijo svoje sposobnosti za razvijanje tehnik pisanja po tradicionalnih in interaktivnih metodah.

Ukrepi za izvedbo:

—	Podpirati izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja o prepoznavanju ciljnega občinstva, o priredbi in razvoju scenarijev za mednarodno občinstvo, o odnosih med scenaristom, urednikom scenarija, producentom in distributerjem.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstva med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

1.1.2. Gospodarsko, finančno in tržno upravljanje produkcije, distribucije, trženja in promocije avdiovizualnih del

Operativni cilj:

—	Razvijati sposobnosti strokovnjakov za razumevanje in vključevanje evropske dimenzije na področjih razvoja, produkcije, trženja, distribucije/predvajanja in promocije avdiovizualnih programov.

Ukrepi za izvedbo:

—	Podpirati, v skladu z ukrepi držav članic, izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja za upravljanje ob upoštevanju evropske dimenzije.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstvo med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

—

Določiti najvišje cene za izdelavo in trženje materiala nacionalnih filmskih arhivov 25 držav članic, kadar nameravajo ta material uporabiti MSP za produkcijo filmov ali programov s podobno vsebino ali neodvisni filmski producenti, ki so državljani Evropske unije ali imajo registriran sedež v državi članici. Če se material uporablja v komercialne namene in je cilj producenta, ki je zanj zaprosil, ustvariti podoben proizvod, se je mogoče pogajati o ceni, pod pogojem, da se dosledno upoštevajo načela pluralizma, znanja in razširjanja kulturne dediščine.

1.1.3. Upoštevanje digitalnih tehnologij pri produkcije, postprodukciji, distribuciji, oglaševanju in hranjenju avdiovizualnih programov

Operativni cilj:

—	Razvijati sposobnost strokovnjakov za uporabo digitalne tehnologije, in sicer na področjih produkcije, postprodukcije, distribucije, oglaševanja, arhiviranja in multimedijev.

Ukrepi za izvedbo:

—	Podpirati izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja za digitalno avdiovizualno tehnologijo v skladu z ukrepi držav članic.

—	Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstvo med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji.

1.2. Izboljšanje evropske dimenzije ukrepov avdiovizualnega usposabljanja

1.2.1. Podpora povezovanju v mrežo evropskih akterjev v izobraževanju (evropskih filmskih šol, izobraževalnih institucij, partnerjev iz strokovnega sektorja)

Operativni cilj:

—	Spodbujati izmenjave in redno sodelovanje med institucijami in/ali obstoječimi izobraževalnimi dejavnostmi.

Ukrep za izvedbo:

—

Spodbujati upravičence do podpore iz programa k večji usklajenosti dejavnosti trajnega in začetnega izobraževanja z namenom razvoja evropske mreže , upravičene do podpore Skupnosti, zlasti za sodelovanje udeležencev, vključno s predvajalci televizijskih programov, iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristoPile po 30. aprilu 2004, in/ali iz držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje .

1.2.2. Usposabljanje učiteljev

Operativni cilj:

—	Imeti na voljo usposobljene učitelje.

Ukrep za izvedbo:

—	Prizadevati si za usposabljanje učiteljev, in sicer z učenjem na daljavo.

1.2.3. Podpora za posamezne načrte usposabljanja

Operativni cilj:

—	Spodbujati mobilnosti študentov kinematografije v Evropi.

Ukrep za izvedbo:

—	Štipendije za mobilnost, povezane z določenim izobraževalnim projektom.

1.2.4. Vzpostavitev usklajevalnih in spodbujevalnih ukrepov organov v okviru ukrepov iz točke 1.1.1 te priloge

Operativni cilj:

—	Spodbujati usklajevanje in promocijo upravičencev do podpore iz programa.

Ukrep za izvedbo:

—	Spodbujati pri uvajanju ciljnih dejavnosti usklajevanja in promocije izobraževalnih dejavnosti, ki jih program podpira.

1.2.5. Omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004in iz drugih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje, v izobraževalnih projektih iz točke 1.1.1 te priloge s pomočjo posebnih štipendij

Operativni cilj:

—	Omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004in iz drugih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje, v projektih, ki jih ta program podpira.

Ukrepi za izvedbo:

—	Prizadevati si za uvedbo štipendijskega mehanizma.

2. Razvoj

2.1. Podpiranje razvoja produkcijskih projektov neodvisnih produkcijskih hiš, namenjenih za evropski in mednarodni trg

Operativni cilji:

—	Podpirati razvoj evropskih del naslednjih žanrov: fikcije, animiranega filma, dokumentarca o ustvarjanju, multimedijskih konceptov.

—	Spodbujati podjetja k ustvarjanju kvalitetnih projektov z mednarodnim potencialom.

—	Spodbujati razvoj novih talentov in strokovnjakov z novo nagrado Pier Paolo Pasolini za mlade talente.

—	Spodbujati podjetja, da upoštevajo digitalno tehnologijo na področjih produkcije in distribucije že v razvojni fazi.

—	Spodbujati podjetja k izdelavi strategij za mednarodno predvajanje in strategij trženja ter distribucije že v razvojni fazi projektov.

—	Omogočiti dostop do razvojne podpore MSP in prilagoditev ukrepov njihovim specifičnim potrebam.

—	Uvajati skladnost z ukrepi, ki jih podpira program MEDIA, na področju nadgradnje znanj strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju.

Ukrepi za izvedbo:

—

Podpirati razvoj projektov avdiovizualnih del ali kataloga projektov , predvsem za sodelovanje udeležencev iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004, in/ali držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje .

—	Podpirati digitalizacijo evropskih avdiovizualnih del že v razvojni fazi.

2.2. Podpora izdelave finančnih načrtov za podjetja in za evropske produkcijske projekte, vključno s finančnim paketom za koprodukcije

Operativni cilji:

—	Spodbujati producentska podjetja k izdelavi finančnih načrtov za produkcijske projekte naslednjih žanrov: fikcije, animiranega filma, dokumentarca o ustvarjanju, multimedijskih konceptov.

—	Kot nadaljevanje pripravljalnih ukrepov i2i spodbujati iskanje finančnih partnerjev na evropski ravni za vzpostavitev sinergije med javnimi in zasebnimi vlagatelji ter za spodbujanje izdelave distribucijskih strategij že v razvojni fazi.

Ukrepi za izvedbo:

—	Podpirati posredne stroške, ko so povezani z zasebnim financiranjem produkcijskih projektov majhnih in srednjih podjetij (na primer finančnih stroškov, stroškov zavarovanja ali stroškov jamstva rezultatov).

—	Podpirati dostop MSP, še posebno neodvisnih produkcijskih družb, do finančnih družb, ki so dejavne na področju izdelave finančnih načrtov za razvoj, podpiranje produkcije in koprodukcije evropskih avdiovizualnih del s potencialom mednarodne distribucije.

—	Spodbujati finančne posrednike k podpori razvoja in koprodukcije avdiovizualnih del s potencialom za mednarodno distribucijo.

—	Podpirati sodelovanje med nacionalnimi agencijami na avdiovizualnem področju.

3. Distribucija in predvajanje

Horizontalni operativni cilj:

—	Poudarjati vrednosti jezikovne raznolikosti distribuiranih evropskih del.

Ukrep za izvedbo:

—	Podpirati sinhronizacijo in podnaslavljanje evropskih avdiovizualnih del pri distribuciji in predvajanju, zlasti digitalnih medijev, na vse načine v korist producentom, distributerjem in filmskim predvajalcem.

3.1. Krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, v pridobivanje in v promocijo nenacionalnih evropskih filmov in k izvedbi usklajenih tržnih strategij

Operativni cilj št. 1:

—	Spodbujati kinematografske distributerje k naložbam v koprodukcije, v pridobivanje , v pravice izkoriščanja avtorskih del in v promocijo nenacionalnih evropskih filmov.

Ukrepi za izvedbo:

—	Vzpostavljati samodejni podporni sistem za evropske distributerje, sorazmernega s predvajanjem nenacionalnih evropskih filmov v kinematografih v državah, sodelujočih v programu, znotraj omejitve najvišjega zneska in glede na posamezno državo.

—	Distributerji lahko tako dodeljeno pomoč uporabijo samo za naložbe v:

—	koprodukcije nenacionalnih evropskih filmov;

—	pridobivanje nenacionalnih evropskih filmov;

—	stroške montaže (snemanja kopij, sinhronizacije in podnaslavljanja), promocije in oglaševanja nenacionalnih evropskih filmov.

Operativni cilj št. 2:

—	Spodbujati sodelovanje med evropskimi distributerji za promoviranje skupnih strategij na evropskem trgu.

Ukrep za izvedbo:

—	Vzpostavljati selektiven sistem pomoči za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov, ki bi bil namenjen skupinam evropskih distributerjev, in jim nameniti neposredno pomoč, če gre za stalne skupine.

Operativni cilj št. 3:

—	Spodbujati sodelovanje med distributerji, producenti in pooblaščenimi prodajalci z namenom vzpostavitve mednarodnih tržnih strategij že v fazi produkcije evropskih avdiovizualnih del.

Ukrep za izvedbo:

—	Vzpostavljati podporen sistem za ustvarjanje promocijskih kompletov evropskih filmskih del (ki vključujejo podnaslovljeni posnetek, mednarodni posnetek filmske glasbe in efektov ter promocijski material).

Operativni cilj št. 4:

—	Spodbujati dostop do financiranja MSP za distribucijo in mednarodno prodajo nenacionalnih evropskih del.

Ukrep za izvedbo:

—	Podpirati posredne stroške (na primer finančnih ali zavarovalnih stroškov), povezanih z zasebnim financiranjem distribucije, in/ali mednarodne prodaje, recimo: pridobivanja katalogov evropskih filmov, prodiranja teh filmov na nove trge, ustanavljanja stalnih skupin evropskih distributerjev.

3.2. Izboljšanje kroženja nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu in na mednarodnih trgih s spodbudami k izvozu, k polno podprti distribuciji in k predvajanju v kinodvoranah

Operativni cilj št. 1:

—	Spodbujati kinematografske distributerje k naložbam v primerne stroške montaže in promocije za tuje evropske filme.

Ukrepi za izvedbo:

—	Vzpostaviti selektiven podporni sistem za kinematografske distributerje pri promocije in trženju evropskih filmskih del izven območja njihove produkcije; merila za izbiro filmov lahko vsebujejo določbe za razločevanje med projekti glede na izvor in proračunsko kategorijo.

—	Podeljevati posebno podporo filmom, ki predstavljajo interes za razvoj evropske jezikovne in kulturne raznolikosti, še posebej v obliki pomoči za izdajo kataloga nenacionalnih evropskih del v danem obdobju.

Operativni cilj št. 2:

—	Spodbujati predvajanje nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu, in sicer s podporo usklajevanja kinematografske mreže.

Ukrepi za izvedbo:

—

Spodbujati predvajalce filmov k uvrstitvi pomembnega deleža prvih izdaj nenacionalnih evropskih filmov v programe komercialnih kinodvoran za najkrajše obdobje predvajanja. Podpora, dodeljena vsakemu lastniku kinodvorane, se določi sicer glede na število nenacionalnih evropskih filmov, predvajanih v teh dvoranah v določenem referenčnem obdobju.

—	Prispevati k razvoju ukrepov izobraževanja in osveščanja mladega občinstva v kinodvoranah.

—	Spodbujati ustvarjanje in združevanje evropskih predvajalskih mrež za razvijanje skupnih ukrepov v dobro tega programa.

Operativni cilj št. 3:

—	Spodbujati mednarodno prodajo in izvoz nenacionalnih evropskih filmov v Evropi in po svetu.

Ukrep za izvedbo:

—

Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo filmov (pooblaščeni prodajalci), temelječega na njihovih rezultatih na trgu v danem obdobju; mednarodni distributerji morajo takšno pomoč vložiti v stroške pridobivanja in promocije novih evropskih del na evropskem trgu in na mednarodnih trgih.

3.3. Spodbuda čezmejnemu predvajanju evropskih avdiovizualnih del, narejenih v neodvisnih produkcijskih podjetjih, ob spodbujanju sodelovanja med filmski predvajalci na eni strani in neodvisnimi distributerji in producenti na drugi strani

Operativni cilj št. 1:

—	Spodbujati širjenje nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del neodvisnih produkcijskih podjetij.

Ukrepi za izvedbo:

—

Spodbujati neodvisne producente k realizaciji del (igranih filmov, dokumentarcev in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski predvajalci iz več držav članic ali vsaj dva filmska predvjalca iz različnih držav članic, ki pripadajo različnim jezikovnim območjem. Merila za izbiro upravičencev lahko vsebujejo določbe za razlikovanje med projekti glede na proračunsko kategorijo.

—	Podeljevati posebno podporo filmom, ki predstavljajo interes za poudarjanje evropske jezikovne in kulturne raznolikosti in avdiovizualne dediščine.

Operativni cilj št. 2:

—	Omogočati dostop do financiranja evropskih neodvisnih produkcijskih podjetij.

Ukrep za izvedbo:

—

Podpirati posredne stroške (na primer stroškov financiranja, zavarovanja ali zagotovila uspešnosti), povezanih s produkcijo del (igranih filmov, dokumentarcev in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski predvajalci iz več držav članic ali vsaj dva filmska predvajalca iz različnih držav članic, ki pripadajo različnim jezikovnim območjem.

Operativni cilj št. 3:

—	Spodbujati mednarodno distribucijo evropskih televizijskih programov , ki jih izdelajo neodvisni producenti, ob upoštevanju, da distribucija takšnih programov zahteva privolitev neodvisnega producenta, ki prejme ustrezen delež poslovnega izkupička .

Ukrep za izvedbo:

—

Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo avdiovizualnih del (mednarodnih distributerjev), ki temelji na tržnih rezultatih v danem obdobju; mednarodni distributerji morajo takšno pomoč vložiti v stroške pridobivanja in promocije novih evropskih del na evropskem trgu in na mednarodnih trgih.

3.4. Spodbuda digitalizaciji evropskih avdiovizualnih del

Operativni cilj št. 1:

—	Izboljšati distribucijo nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev za zasebno rabo (na DVD-jih), in sicer ob spodbujanju sodelovanja med založniki za izdelavo večjezičnih originalnih posnetkov na evropski ravni.

—	Spodbujati uporabo digitalne tehnologije pri izdajanju evropskih del (pri izdelavi digitalnih originalov, ki jih lahko predvajalo vsi evropski distributerji).

—	Spodbujati založnike da zlasti vlagajo v primerno promocijo in distribucijo nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del.

—	Podpirati večjezičnost evropskih del (sinhronizacije, podnaslavljanja in večjezične produkcije).

Ukrepi za izvedbo:

—

Vzpostaviti samodejni podporni sistem za založnike evropskih filmskih in avdiovizualnih del v medijih za zasebno uporabo (na primer na DVD-jih, DVD-ROM-ih), glede na njihove tržne rezultate v danem obdobju; založniki morajo takšno podporo vložiti v stroške izdaje in distribucije novih nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev;

—	Podpirati specializirana podjetja za digitalizacijo vsebin.

Operativni cilji št. 2:

—	Spodbujati distribucijo nenacionalnih evropskih del v omrežju prek naprednih storitev distribucije in novih medijev (interneta, videa na zahtevo, plačanjem po gledanju).

—	Spodbujati prilagoditev evropske industrije avdiovizualnih programov razvoju digitalne tehnologije, še posebej pri naprednih storitvah spletne distribucije.

Ukrep za izvedbo:

—	Spodbujati evropska podjetja (ponudnikov internetnega dostopa, tematskih mrež idr.) k izdelavi katalogov evropskih del v digitalni obliki za predvajanje v novih medijih z ukrepi za spodbujanje digitalizacije del in ustvarjanja promocijskega in reklamnega materiala na digitalnih medijih.

3.5. Spodbujanje kinematografov k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije

Operativni cilji:

—	Spodbujati kinodvorane k naložbam v digitalno opremo s pomočjo lažjega dostopa do posojil filmskih predvajalcev v kinodvoranah.

Ukrep za izvedbo:

—	Podpirati posredne stroške filmskih predvajalcev v kinodvoranah (na primer stroškov financiranja ali zavarovanja), povezanih z zasebnim financiranjem naložb v digitalno opremo.

4. Promocija

4.1. Izboljšanje kroženja avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa do evropskega strokovnega trga in do mednarodnih strokovnih trgov evropskemu avdiovizualnemu sektorju

Operativni cilj št. 1:

—	Izboljšati pogoje dostopa strokovnjakov do tržnih dogodkov in do strokovnih avdiovizualnih trgov v in izven Evrope.

Ukrep za izvedbo:

—	Nuditi tehnično in finančno pomoč v okviru:

—	glavnih evropskih in mednarodnih filmskih trgov;

—	glavnih evropskih in mednarodnih televizijskih trgov;

—	tematskih trgov, še posebej trgov animiranega filma, dokumentarnega filma, multimedijskih vsebin in novih tehnologij.

Operativni cilj št. 2 in ukrep za izvedbo:

—	Spodbujati in podpirati oblikovanje evropskih katalogov in uvedbe podatkovnih baz katalogov evropskih programov za strokovnjake.

Operativni cilj št. 3:

—	Spodbujati promocijsko podporo že v fazi predproizvodnje ali produkcije.

Ukrep za izvedbo:

—	Spodbujati organizacijo forumov za razvoj, financiranje, koprodukcijo in distribucijo evropskih in/ali pretežno evropskih del in programov.

—	Uvajati in začeti tržne kampanje in tržne promocijske kampanje evropskih filmskih in avdiovizualnih programov v fazi produkcije.

4.2. Izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del

Operativni cilji in ukrepi za izvedbo:

—	Spodbujati in podpirati avdiovizualne festivale za predvajanje večinskega ali pomembnega dela evropskih del.

—	Podpirati festivale, ki prispevajo k promociji del iz držav članic ali regij z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in z nizko stopnjo produkcije del mladih evropskih ustvarjalcev in ki spodbujajo jezikovno in kulturno raznolikost ter medkulturni dialog.

—	Spodbujati in podpirati pobude za slikovno izobraževanje, ki jih festivali organizirajo za mlado občinstvo, še posebej v tesnem sodelovanju s šolskimi institucijami.

—

Spodbujati in podpirati pobude strokovnjakov, še zlasti filmskih predvajalcev, javnih ali komercialnih televizijskih mrež, kulturnih festivalov in institucij, za organiziranje promocijskih dejavnosti, namenjenih širšemu občinstvu, v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo za spodbujanje evropskega filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja.

—	Spodbujati in podpirati organizacijo dogodkov s širokim medijskim pokritjem, kot so podelitve nagrad in evropski filmski festivali .

—	Spodbujati udeležbo mladih strokovnjakov in strokovnjakov iz držav z nizkimi avdiovizualnimi produkcijskimi zmogljivostmi na festivalih.

4.3. Spodbujanje skupnega ukrepanj med nacionalnimi organi za promocijo filmov in avdiovizualnih programov

Operativni cilji:

—	Spodbujati povezovanje v mreže in usklajevanja skupnih ukrepov in evropskih projektov.

Ukrep za izvedbo:

—	Podpirati ustvarjanje evropske/ih promocijske/ih platform(e).

—	Podpirati združevanje v skupine in prisotnosti krovnih evropskih nacionalnih in/ali regionalnih promocijskih organov na trgih v Evropi in po svetu.

—	Podpirati povezovanje v mreže festivalov, še zlasti izmenjave predvajanj in strokovnih znanj.

—	Podpirati združevanje v skupine projektov z enakimi, podobnimi in/ali skladnimi cilji.

—	Spodbujati vzpostavljanje omrežij podatkovnih in kataloških baz.

—

Vzpostaviti, kot del sistematičnega zbiranja kinematografskih del, ki so del nacionalne dediščine držav članic in evropske dediščine in kakor je predvideno v Priporočilu [št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o filmski dediščini in konkurenčnosti povezanih industrij skih panog] (1), omrežja podatkovnih zbirk o evropski avdiovizualni dediščini skupaj s pristojnimi organizacijami (sklad Eurimages in Evropski avdiovizualni observatorij).

4.4. Spodbuda promocijskim ukrepom za evropsko kinematografsko in avdiovizualno dediščino in dostopu do nje

Operativni cilj in ukrep za izvedbo:

—	Spodbujati in podpirati organiziranje dogodkov, namenjenih promociji evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine, še posebej za mlade.

—	Podpirati arhive evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine.

—	Podpirati evropsko kinematografsko in avdiovizualno dediščino na novih in inovativnih platformah distribucije.

5. Pilotni projekti

Operativni cilj:

—	Prilagajati program tržnemu razvoju, in sicer v povezavi z uvedbo in z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.

Ukrepi za izvedbo:

—	Podpirati pilotne projekte na področjih, za katere udeleženci v avdiovizualnem sektorju menijo, da se nanje da vplivati z uvedbo in z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

—	Intenzivno širiti rezultate pilotnih projektov z organiziranjem konferenc ali dogodkov na internetu ali v živo, z namenom spodbujanja širjenja dobrih praks.

Naslov 2: Načini izvajanja ukrepov

1. Podpora Skupnosti

1.1. Delež prispevka Skupnosti v stroških podprtih dejavnosti

Finančni prispevek programa MEDIA ne sme preseči 50 % stroškov podprtih dejavnosti, razen v naslednjih primerih.

Finančni prispevek programa MEDIA lahko doseže do 60 % stroškov podprtih dejavnosti:

a)	za izobraževalne dejavnosti v državah ali regijah z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in/ali na geografsko in jezikovno omejenih območjih;

b)	za projekte, predložene v okviru razvoja, distribucije/predvajanja in promocije, ki poudarjajo pomembnost evropske jezikovne in kulturne raznolikosti;

c)	za tiste dejavnosti iz točke 1.3 te priloge (distribucija in predvajanje), ki so skladne s postopkom iz člena 11(2) tega sklepa.

Finančni prispevek programa MEDIA lahko doseže do 75 % stroškov podprtih dejavnosti v primeru dejavnosti usposabljanja v novih državah članicah Evropske unije. Tej določbi se bo namenila posebna pozornost v okviru vmesnega ocenjevanja programa.

1.2. Načini podpore Skupnosti

Podpora Skupnosti se dodeli v obliki donacij ali štipendij.

Na področju izobraževanja se mora vsako leto dodeliti vsaj 10 % sredstev, ki so na voljo, kolikor je to mogoče, novim dejavnostim.

1.3. Izbira projektov

Izbrani projekti morajo biti v skladu:

—	z določbami tega sklepa in njegove priloge;

—	z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

2. Ukrepi glede komunikacije

2.1. Ukrepi na pobudo Komisije

Komisija lahko organizira seminarje, pogovore ali srečanja za lažjo izvedbo programa in vseh dejavnosti v zvezi z informiranjem, obveščanjem in širjenjem, še zlasti v zvezi s sledenjem in z ocenjevanjem programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo donacij, postopkom javnih naročil ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.

2.2. Centri MEDIA in predstavništva MEDIA

Komisija, skupaj in neposredno z državami članicami, vzpostavlja evropsko mrežo centrov MEDIA in predstavništev MEDIA. Ta deluje kot izvajalski organ na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, z namenom:

a)	obveščanja strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju o različnih oblikah pomoči, ki so na voljo v okviru politike Evropske unije;

b)	zagotavljanja oglaševanja in promocije programa;

c)	spodbujanja čim večjega sodelovanja strokovnjakov v dejavnostih programa;

d)	nudenja pomoči strokovnjakom pri predstavitvi njihovih projektov kot odgovor na poziv za zbiranje predlogov;

e)	spodbujanja čezmejnega sodelovanja med strokovnjaki , institucijami in mrežami ;

f)	povezovanja z različnimi podpornimi organizacijami v državah članicah za skladnost dejavnosti programa z nacionalnimi podpornimi ukrepi;

g)	zagotavljanja statističnih podatkov o nacionalnih avdiovizualnih trgih in njihovem razvoju.

3. Informacije o evropskem avdiovizualnem trgu, sodelovanje v evropskem avdiovizualnem observatoriju in sodelovanje s podpornim skladom eurimages

Program je pravna osnova za potrebne izdatke pri spremljanju instrumentov Skupnosti pri avdiovizualni politiki.

Program predvideva tudi sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju. To sodelovanje omogoča lažji dostop do informacij za operaterje v sektorju in lažje širjenje informacij. Prispeva tudi k večji transparentnosti produkcijskega procesa. V programu lahko Evropska unija prouči možnosti sodelovanja s podpornim skladom Sveta Evrope Eurimages za koprodukcijo kinematografskih del, z namenom spodbujanja konkurenčnosti evropskega avdiovizualnega sektorja na mednarodnem trgu. Takšno sodelovanje ne bi smelo biti finančne narave.

4. Upravljavske naloge

Finančni okvir programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, pregleda in ocenjevanja, neposredno potrebne za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroške, povezane z informacijskimi omrežji za izmenjavo informacij, in vse ostale stroške upravne in tehnične pomoči, ki so na voljo Komisiji pri upravljanju programa.

5. Nadzor in pregled

Za izbrane projekte v skladu s postopkom iz člena 9(3) tega sklepa, bo vzpostavljen sistem pregledov na osnovi vzorčenja.

Upravičenec do donacije Komisiji omogoči dostop do vseh potrdil o opravljenih izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenec do donacije poskrbi za dostop Komisije, če je to primerno, do potrdil o izdatkih, ki so shranjeni pri njegovih partnerjih ali članih.

Komisija lahko neposredno s pomočjo svojih zaposlenih ali s pomočjo katere koli zunanje organizacije po svoji izbiri izvede pregled porabljenih sredstev donacije. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda donacije. Če je to potrebno, lahko rezultati pregleda povzročijo, da Komisija zahteva povračilo sredstev.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo pri izvedbi pregleda ustrezen dostop predvsem do pisarn upravičenca in do vseh potrebnih informacij, vključno do informacij v elektronski obliki.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, zlasti pravico dostopa.

Za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi je Komisija pooblaščena za preverjanje in pregled na kraju samem v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (2). Če je to potrebno, preiskave izvede Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(1) UL L ....

(2) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(3) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

P6_TA(2005)0399

Uvedba bankovcev za 1 in 2 eura

Izjava Evropskega parlamenta o uvedbi bankovcev za 1 in 2 eura

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.	ker je veliko evropskih državljanov še zmeraj nezadovoljnih z eurom;

B.	ob upoštevanju vpliva, ki ga ima na ljudi odsotnost bankovcev za 1 in 2 eura kar zadeva njihovo dojemanje enakovredne vrednosti kovancev;

C.	ker ima odsotnost takšnih bankovcev pri ljudeh tudi negativen učinek kar zadeva njihovo dojemanje nominalne vrednosti centov;

D.	ob upoštevanju pozitivnega vpliva, ki bi ga imela izdaja in dajanje v promet bankovcev za 1 in 2 eura na inflacijo in na brzdanje življenjskih stroškov;

E.	ker je odločitev o izdaji takšnih novih bankovcev še toliko bolj pomembna z ozirom na prihodnjo uvedbo enotne valute v novih državah članicah;

F.	ob upoštevanju nespornih prednosti, ki bi jih to prineslo v vseh državah članicah,

1.	poziva Komisijo, Svet in Evropsko centralno banko, da priznajo potrebo po izdaji bankovcev za 1 in 2 eura;

naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in vladam držav članic.

Podpisniki

Adamou, Agnoletto, Albertini, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Atkins, Attard-Montalto, Aubert, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Badía i Cutchet, Barsi-Pataky, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beazley, Becsey, Beglitisn, Belohorská, Bennahmias, Berend, van den Berg, Berger, Berlato, Birutis, Bonino, Bono, Bonsignore, Borghezio, Bourlanges, Bowis, Bozkurt, Braghetto, Brejc, Breyer, Brie, Brok, Brunetta, Busk, Busuttil, Cabrnoch, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Casa, Cashman, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Cesa, Chatzimarkakis, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Cirino Pomicino, Claeys, Cocilovo, Corbey, Cornillet, Correia, Costa P., Cottigny, Coveney, Czarnecki M., Czarnecki R., D'Alema, Daul, Davies, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Sarnez, Descamps, Désir, Dess, Deva, De Veyrac, Díaz De Mera García Consuegra, Dillen, Dimitrakopoulos, Dionisi, Di Pietro, Doorn, Doyle, Drčar Murko, Duka-Zólyomi, Duquesne, Ebner, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Evans Robert, Falbr, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Ferreira A., Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Florenz, Foglietta, Fontaine, Fotyga, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gawronski, Geremek, Gibault, Gierek, Gklavakis, Golik, Gollnisch, Gomes, Goudin, Grabowska, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Gruber, Guellec, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Hamon, Handzlik, Hatzidakis, Hegyi, Henin, Hennicot-Schoepges, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hudacký, Hutchinson, Hybášková, Ilves, Itälä, Iturgaiz Angulo, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Jöns, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kamall, Karatzaferis, Kasoulides, Kelam, Kinnock, Klamt, Klass, Koch, Koch-Mehrin, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Kratsa-Tsagaropoulou, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Kudrycka, La Russa, Laignel, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, Laperrouze, Lavarra, Le Foll, Le Pen J.-M., Le Pen M., Le Rachinel, Lehideux, Lehne, Leinen, Letta, Liberadzki, Libicki, Liese, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Louis, Maat, Madeira, Manders, Mann T., Mantovani, Markov, Marques, Martens, Martin D., Martinez, Masiel, Masip Hidalgo, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, McGuinness, McMillan-Scott, Méndez De Vigo, Mikko, Mikolášik, Mölzer, Moraes, Morgan, Morgantini, Morillon, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Napoletano, Navarro, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Olajos, Oomen-Ruijten, Öry, Oviir, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Pavilionis, Pinheiro, Pinior, Pirilli, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleštinská, Podestà, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Posselt, Prets, Prodi, Queiró, Remek, Resetarits, Reul, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Rivera, Roithová, Romagnoli, Roszkowski, Rothe, Rudi Ubeda, Rübig, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Santoro, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Sbarbati, Schenardi, Schierhuber, Schröder, Schroedter, Schwab, Seeber, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Škottová, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staniszewska, Starkevičiūtė, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Swoboda, Szájer, Szymański, Tabajdi, Tajani, Tannock, Tatarella, Thomsen, Toia, Trakatellis, Triantaphyllides, Tzampazi, Ulmer, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vincenzi, Wagenknecht-Niemeyer, Weber H., Weisgerber, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Xenogiannakopoulou, Záborská, Zaleski, Zani, Zappalà, Železný, Zīle, Zingaretti, Zvěřina

Top

All

Choose the experimental features you want to try