EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2005/106/70

Zadeva T -69/05: Tožba European Dynamics S.A. proti Evropski agenciji za varno hrano, vložena dne 11. februarja 2005

UL C 106, 30.4.2005, p. 34–34 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/34


Tožba European Dynamics S.A. proti Evropski agenciji za varno hrano, vložena dne 11. februarja 2005

(Zadeva T -69/05)

(2005/C 106/70)

Jezik postopka: angleščina

European Dynamics S.A., s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopa N. Korogiannakis, lawyer, je dne 11. februarja 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Evropski agenciji za varno hrano.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

1. razglasi za nično odločbo EFSA, s katero je bila ponudba tožeče stranke ocenjena kot neuspešna in naročilo dodeljeno drugemu izvajalcu, kot tudi vse ostale kasnejše odločbe EFSA, ki so povezane z zgornjo odločbo;

2. EFSA naloži plačilo pravnih in ostalih stroškov in izdatkov tožeče stranke, nastalih v povezavi s to tožbo, tudi v primeru, da se le-ta zavrne.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča družba je ponudbo vložila v odgovor na poziv EFSA k oddaji ponudb EFSA/IT/00012 (1) za programsko opremo in storitve za vzpostavitev Extranet-a med nacionalnimi agencijami držav članic, EFSA in Evropsko komisijo. Z izpodbijano odločbo je bila ponudba tožeče stranke zavrnjena in naročilo dodeljeno drugemu ponudniku.

V podporo svoji ničnostni tožbi zoper izpodbijano odločbo tožeča stranka trdi prvič, da je tožena stranka kršila tako Finančno uredbo (2) kot tudi člen 17(1) Direktive 92/50 (3) s tem, da je uporabila merila za vrednotenje, ki v pozivu k oddaji ponudb niso bili zadosti določna. Kot pravi tožeča stranka, je EFSA prenesla del svojih pravic vrednotenja na tretje s tem, da je brez nadaljnjega postopanja in navzkrižnega preverjanja sprejela mnenje uslužbencev strank ponudnikov. Tožeča stranka nadalje prereka, da se po Direktivi 92/50 zadovoljstvo ponudnikovih strank ne more upoštevati na način, da se izključijo ponudniki, ampak se lahko uporabi zgolj kot „nagradno“ merilo.

Tožeča stranka prav tako trdi, da je tožena stranka storila očitne napake ocenjevanja pri vrednotenju ponudbe, ki jo je predložila. Tožeča stranka izpodbija določene izjave, ki so vsebovane v poročilu Odbora za ocenjevanje v zvezi z dejstvom, da eden od strank tožeče stranke ni niti nabavljal niti uporabljal proizvodov tožeče stranke in dejstvo, da druga institucija Skupnosti ni bila zadovoljna s proizvodi tožeče stranke. Tožeča stranka prav tako meni, v istem kontekstu, da je metoda, ki jo je EFSA uporabila v postopku vrednotenja, kjer je šlo enostavno za telefonske klice, brez kakršnega koli uradnega zaprosila ali navzkrižne preveritve prejetih podatkov, ni bila primerna in sama po sebi zadošča za storitev očitne napake v presoji.

Tožeča stranka končno navaja, da je tožena stranka kršila člen 253 ES s tem, da ni navedla ustreznih razlogov za svojo odločitev.


(1)  UL 2004/S 153-132262.

(2)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)  Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, UL L 209, 24.7.1992, str. 1.


Top