—

odločbo organa Komisije za imenovanja (OI) z dne 7. septembra 2022 o zavrnitvi pritožbe R/553/22, ki jo je vložila tožeča stranka;

—

odloči, da se predlaga preučitev možnosti za mirno rešitev spora,

—

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov

1.

Prvi tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI (organ za imenovanja) storil s tem, da je sklical zdravniško komisijo 14. februarja 2020, ne da bi imenoval tretjega zdravnika.

2.

Drugi tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI storil v zvezi s sprejetjem sistematičnega neizvajanja mandata zdravniške komisije s strani drugega in tretjega zdravnika: zlasti prve tri točke mandata ter posebnega odgovora na točke 103, 105, 107, 108, 110 in 111 sodbe Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2017 v zadevi T–551/16, Lucaccioni/Komisija.

3.

Tretji tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI storil s sprejetjem neuporabe listine zdravniških komisij v zvezi z zapisnikom seje druge in tretje seje zdravniške komisije.

4.

Četrti tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI storil, ker je tožečo stranko brez utemeljenega razloga izključil iz dveh sestankov zdravniške komisije, čeprav je bila njena prisotnost predvidena v mandatu.

5.

Peti tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI storil s tem, da je sprejel, da tri osnovna zdravniška poročila niso bila navedena v končnem poročilu zdravniške komisije, čeprav je to zahteval v mandatu.

6.

Šesti tožbeni razlog: nepravilnosti, ki jih je OI storil s tem, da je sprejel, sta drugi in tretji zdravnik v končnem poročilu, brez kakršne koli specializacije iz psihiatrije, in celo v primeru zunanjega mnenja, izpodbijala zdravstveno-psihiatrično poročilo priznanega kliničnega zdravnika, ki ga je izbral prav tretji zdravnik, po zahtevnem osebnem pregledu.

7.

Sedmi tožbeni razlog: zelo resno enačenje s strani drugega in tretjega zdravnika, psihologije, za katero je bila iz razlogov, ki so veljali do leta 1994, izplačana odškodnina, s psihiatrijo iz razlogov, ki so veljali po letu 1994, kar je Splošno sodišče že izpodbijalo v sodbi z dne 25. oktobra 2017, Lucaccioni/Komisija, T-551/16.

8.

Osmi tožbeni razlog: glasovanje drugega in tretjega zdravnika na seji zdravniške komisije 14. februarja 2020, ki ne spada v okvir izvajanja medicinske stroke.

9.

Deveti tožbeni razlog: utemeljitev 70-odstotne respiratorne težave, ki je tožeča stranka nikoli ni prijavila in ki pred letom 1994 nikoli ni bila priznana, ter ki jo je tretji zdravnik štel za obstoječo, iz česar izhaja, da je do nje prišlo po tem datumu in ne po letu 2000, ko je tožeča stranka podala izjavo.

10.

Deseti tožbeni razlog: 50-odstotna utemeljitev večje depresije, ki je tožeča stranka nikoli ni navedla in ki je pred letom 1994 nikoli ni bila priznana, ki jo je priznal priznani klinični zdravnik, vendar pa jo je tretji zdravnik izrecno izpodbijal, ker je do nje prišlo po letu 1994 in pred letom 2000, ko je bilo ugotovljeno prvo poslabšanje v smislu člena 14 Skupnih pravil o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za primer nezgode ali poklicne bolezni v različici pred 1. januarjem 2006.

11.

Enajsti tožbeni razlog: nasprotovanje stopnji 10 % zaradi škode „funkcionalna motnja spanja glede na spremembo levih lateralnih preležanin“, ki je potrjena z bolnišničnim potrdilom in ki se šteje za majhen delež med „motnjami spanja“, ki jih določa B.O.B.I. (Barème officiel belge des invalidités; Uradna belgijska tabela invalidnosti).

12.

Dvanajsti tožbeni razlog, ki se nanaša na drugo poslabšanje, ugotovljeno 8. marca 2021.