This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62023CC0028
Opinion of Advocate General Campos Sánchez-Bordona delivered on 11 April 2024.###
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Campos Sánchez-Bordona, predstavljeni 11. aprila 2024.
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Campos Sánchez-Bordona, predstavljeni 11. aprila 2024.
ECLI identifier: ECLI:EU:C:2024:306
- Date of document:
- 11/04/2024
- Form:
- Sklepni predlogi
- Advocate General:
- Campos Sánchez-Bordona
Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
M. CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,
predstavljeni 11. aprila 2024(1)
Zadeva C‑28/23
NFŠ a.s.
proti
Slovenská republika konajúca prostredníctvom Ministerstva školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky,
Ministerstvo školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okresný súd Bratislava III (okrajno sodišče v Bratislavi III, Slovaška))
„Postopek predhodnega odločanja – Direktiva 2014/24/EU – Javna naročila gradenj – Pojem – Prikrito javno naročilo gradenj v obliki drugih pogodb – Vzajemne iztožljive obveznosti – Objekt, zgrajen v skladu z zahtevami javnega naročnika – Odločilni vpliv – Pomen sklepa Evropske komisije o razglasitvi združljivosti pogodb z notranjim trgom – Direktiva 89/665/EGS – Uporaba – Razglasitev ničnosti pogodbe – Učinki razglasitve ničnosti“
1. Slovaška vlada je leta 2013 z zasebnim podjetjem(2) podpisala „pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev“ za gradnjo nacionalnega nogometnega stadiona (v nadaljevanju: stadion) v Bratislavi (Slovaška republika).
2. Leta 2016 sta obe stranki sklenili novo pogodbo, med določili katere je bilo določilo, da se temu podjetju podeli enostranska opcija, da državi proda stadion pod določenimi naštetimi pogoji.
3. Slovaška je leta 2016 Evropski komisiji na podlagi člena 108(3) PDEU priglasila ukrepe pomoči z javnimi sredstvi za gradnjo stadiona, ki izhajajo iz teh pogodb. Komisija je 24. maja 2017 s Sklepom State Aid SA.46530 – Slovakia National Football Stadium(3) pogodbi razglasila za združljivi z notranjim trgom.
4. Leta 2020 se je izkazalo, da slovaški organi nasprotujejo izpolnitvi sklenjenih pogodb, saj so trdili, da že od začetka kršijo pravila Unije o javnih naročilih. Spor je pripeljal do določenega števila navzkrižnih sporov med obema strankama.(4)
5. V enem od teh sporov, ki ga predložitveno sodišče ni natančno opredelilo,(5) je to vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago direktiv 2004/18/ES,(6) 2014/24/EU(7) in 89/665/EGS.(8) Zlasti meni, da zgoraj opisani pogodbi prikrivata javno naročilo gradenj (kar pomeni, da bi morala biti njegova oddaja predmet javnega razpisa), in če je tako, se sprašuje, ali bi njuna morebitna razglasitev ničnosti učinkovala ex tunc.
I. Pravni okvir
A. Pravo Unije
1. Direktiva 2014/24
6. Člen 2 („Opredelitve pojmov“) določa:
„1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
(5) ,javna naročila‘ pomenijo pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev;
(6) ‚javna naročila gradenj‘ pomenijo javna naročila, katerih predmet je:
(a) izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v smislu Priloge II;
(b) izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje;
(c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
[…].“
2. Direktiva 89/665
7. Člen 1 („Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov“) določa:
„1. […]
[…] [d]ržave članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se […] zagotovi učinkovita […] revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki […].
[…]
3. Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj kateri koli osebi, ki ima ali je imela interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda.
[…].“
8. Člen 2d („Neveljavnost“) določa:
„1. Države članice zagotovijo, da naročilo za neveljavno razglasi revizijski organ, neodvisen od naročnika, oziroma da je neveljavnost naročila rezultat odločitve takšnega revizijskega organa v katerem koli od naslednjih primerov:
(a) če je naročnik oddal naročilo brez predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem listu Evropske unije, kadar to ni dovoljeno v skladu z Direktivo 2014/24/EU ali Direktivo 2014/23/EU;
[…].“
B. Slovaško pravo
1. Zákon z 26. februára 1964 č. 40/1964 Zb. Občiansky zakonnik (Civilni zakonik)(9)
9. Člen 39 določa:
„Pravni posel, katerega vsebina ali namen je v nasprotju z zakonom ali pomeni obid zakona ali je v nasprotju z dobrimi običaji, je ničen“.
10. Člen 40a določa, da se v nekaterih primerih pravni posel šteje za veljaven, če posameznik, na katerega se nanaša, ne uveljavlja njegove ničnosti. Ničnosti ne more uveljavljati, kdor jo je sam povzročil.
2. Zákon z 18. novembra 2015 č. 343/2015 Z. z. o verejnom obstarávaní a o zmene a doplnení niektorých zákonov (Zakon o javnih naročilih)(10)
11. Člen 3(3) določa:
„Javno naročilo gradenj v smislu tega zakona je naročilo, katerega predmet je:
(a) izvedba gradbenih del ali projektiranje in izvedba gradbenih del, povezanih z eno od dejavnosti, naštetih v oddelku 45 skupne terminologije javnih naročil,
(b) izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj ali
(c) izvedba gradenj v kakršni koli obliki, ki jo določi javni naročnik, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje“.
3. Zákon 300/2008 Z. z. z 2. júla 2008 o organizácii a podpore športu a o zmene a doplnení niektorých zákonov (Zakon o organizaciji in spodbujanju športa)(11)
12. Člen 13 opredeljuje športno infrastrukturo posebnega pomena, kot je infrastruktura, potrebna za mednarodna športna tekmovanja in prireditve, ki izpolnjuje zahteve mednarodnih športnih zvez, zlasti glede njihove zmogljivosti, opreme, velikosti, tehničnih zahtev glede gradnje, vključno z uporabo s strani oseb z omejeno mobilnostjo ter varnostjo športnikov in gledalcev, ter priprave nacionalnih športnikov.
II. Dejansko stanje, spor in vprašanja za predhodno odločanje
13. Slovaška vlada je s sklepom z dne 10. maja 2006 predvidela gradnjo stadiona. V naslednjih letih so bili po navedbah predložitvenega sodišča sprejeti drugi vladni sklepi v zvezi s stadionom, „v katerih je bilo predvideno, da bo investitor ali izvajalec projekta izbran na podlagi javnega razpisa“.(12)
14. Slovaška vlada je 10. julija 2013 „brez vpisa v evidenco ali zapisnik o predhodnih pogajanjih in brez izbirnega ali razpisnega postopka“(13) sprejela sklep št. 400/2013, na podlagi katerega naj bi Ministerstvo školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky (ministrstvo za šolstvo, znanost, raziskave in šport Slovaške republike, v nadaljevanju: ministrstvo za šolstvo) z določenim podjetjem (Národný futbalový štadión a.s.) sklenilo memorandum, v katerem naj bi bili določeni pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev in izgradnjo stadiona.(14)
15. Memorandum je bil podpisan 11. julija 2013.(15)
16. Ministrstvo za šolstvo in družba Národný futbalový štadión a.s. sta 15. avgusta 2013 podpisala pogodbo o pogojih dodelitve nepovratnih sredstev za gradnjo stadiona.(16)
17. V skladu s členom 6(1) in (2) te pogodbe se je ministrstvo za šolstvo zavezalo, da bo objavilo razpis za predložitev vloge za nepovratna sredstva za gradnjo stadiona in da bo z izbranim kandidatom sklenilo pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev, v kateri bodo določene pravice, naloge, pogoji in obveznosti obeh strank.(17)
18. Ministrstvo za šolstvo in družba Národný futbalový štadión a.s. sta 21. novembra 2013 podpisala pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev,(18) financiranih iz proračuna države.
19. Ministrstvo za šolstvo se je v tej pogodbi zavezalo, da bo kot nepovratna sredstva za gradbeni projekt plačalo 27.200.000 EUR, družba Národný balový štadión a.s. pa, da bo sofinancirala vsaj 60 % stroškov gradnje stadiona.
20. Ministrstvo za šolstvo je 10. maja 2016 v imenu Slovaške republike kot bodočega kupca sklenilo z družbo NFŠ kot bodočo prodajalko novo pogodbo(19) (v nadaljevanju: obljuba kupoprodaje), v kateri je bila družbi NFŠ dodeljena opcija, da na Slovaško republiko s poznejšo prodajo prenese lastništvo in upravljanje stadiona.(20)
21. Ministrstvo za šolstvo in družba NFŠ sta istega dne (10. maja 2016) podpisala dodatek k pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2013, s katerim je bil spremenjen velik del njenih členov.(21)
22. Začetek veljavnosti obljube kupoprodaje je bil odvisen od izpolnitve treh kumulativnih pogojev:
– njene objave v državnem centralnem registru pogodb;
– sprejetja sklepa Komisije o oceni transakcij, predvidenih v obljubi kupoprodaje in pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev glede na merila združljivosti državnih pomoči z notranjim trgom;
– izdaje mnenja Úrad pre verejné obstarávanie Slovenskej republiky (urad za javna naročila, Slovaška) o skladnosti transakcij, predvidenih v obljubi kupoprodaje, z zakonodajo o javnem naročanju.
23. V zvezi z drugim in tretjim pogojem, navedenima zgoraj,(22) je iz predložitvene odločbe razvidno, da:
– je Komisija je s Sklepom SA.46530 državno pomoč razglasila za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) PDEU;
– urad za javna naročila „ni izdal zavezujočega mnenja in ni izvedel nadzora v zvezi s transakcijo, predvideno v obljubi kupoprodaje“.(23) Predsednik tega urada je z dopisom z dne 8. julija 2016 poslal le nezavezujoč odgovor.
24. Zgoraj navedeni akti so pripeljali do vrste sporov, ki se obravnavajo pred sodiščem, med katerimi je tudi spor iz točke 20, pod (2), predložitvene odločbe, iz katerega, kot se zdi, izhaja ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.
25. Predložitveno sodišče meni, da je treba pojasniti, ali pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje, sklenjeni med ministrstvom za šolstvo in osebo zasebnega prava, ki je bila nekonkurenčno izbrana, pomenita „javno naročilo gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 ali člena 2(1), točka 6(c), Direktive 2014/24 ob upoštevanju, da:
– pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev pomeni državno pomoč, ki jo je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3)(c) PDEU;
– obveznosti iz pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev zajemajo obveznost države, da dodeli nepovratna sredstva, in obveznost osebe zasebnega prava, da zgradi objekt v skladu s pogoji, ki jih določi ministrstvo za šolstvo, in športni organizaciji omogoči uporabo dela tega objekta;
– obveznosti iz pogodbe o obljubi kupoprodaje vključujejo enostransko opcijo, priznano osebi zasebnega prava, ki ustreza obveznosti države, da odkupi zgrajeni objekt;
– ti pogodbi pomenita okvir vzajemnih obveznosti med ministrstvom za šolstvo in osebo zasebnega prava ter ki sta vsebinsko in časovno povezani.
26. Če bi se uporabila zakonodaja Unije na področju javnega naročanja, želi predložitveno sodišče izvedeti, ali lahko v skladu s členom 2d(1)(d) in (2) Direktive 89/665 obid pravil o oddaji javnih naročil, določenih za javna naročila gradenj, povzroči njihovo absolutno ničnost ex tunc.
27. V teh okoliščinah je Okresný súd Bratislava III (okrajno sodišče v Bratislavi III, Slovaška) Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in predpogodba, sklenjena med ministrstvom (državo) in osebo zasebnega prava, izbrano na nekonkurenčen način, pomenita ‚javno naročilo gradenj‘ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 ali člena 2[(1), točka] 6(c) Direktive 2014/24, če pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev pomeni državno pomoč, ki jo je odobrila Evropska komisija v smislu člena 107(3)(c) PDEU, in pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebuje obveznost države, da dodeli nepovratna sredstva, in obveznost osebe zasebnega prava, da zgradi objekt v skladu s pogoji, ki jih določi ministrstvo, in omogoči športni organizaciji uporabo dela tega objekta, predpogodba pa določa enostransko opcijo, na podlagi katere lahko oseba zasebnega prava od države zahteva, naj odkupi zgrajeni objekt, pri čemer ti pogodbi predstavljata časovno in vsebinsko povezan okvir medsebojnih obveznosti med ministrstvom in zasebnopravnim subjektom?
2. Ali člen 1(2)(b) Direktive 2004/18 in člen 2[(1), točka] 6(c) Direktive 2014/24 nasprotujeta nacionalni ureditvi države članice, v skladu s katero je pravni posel, ki je po svoji vsebini ali namenu v nasprotju z zakonom ali pomeni obid zakona ali je v nasprotju z dobrimi običaji, absolutno ničen (in sicer od začetka/ex tunc), če gre pri tej kršitvi zakona za hudo kršitev pravil o oddaji javnih naročil?
3. Ali člena 2d(1)(a) in (2) Direktive 89/665 nasprotujeta ureditvi v nacionalnem pravu države članice, v skladu s katero je pravni posel, ki je po svoji vsebini ali namenu v nasprotju z zakonom ali pomeni obid zakona ali je v nasprotju z dobrimi običaji, absolutno ničen (in sicer od začetka/ex tunc), če gre pri tej kršitvi zakona za hudo kršitev (obid) pravil o oddaji javnih naročil, kot je to v postopku v glavni stvari?
4. Ali je treba člen 1(2)(b) Direktive 2004/18 ali člen 2[(1), točka] 6(c) Direktive 2014/24 razlagati tako, da ti določbi nasprotujeta temu, da se predpogodbi o prodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, priznajo ex tunc pravni učinki?“
III. Postopek pred Sodiščem
28. Predlog za sprejetje predhodne odločbe je na Sodišče prispel 24. januarja 2023.
29. Družba NFŠ, ministrstvo za šolstvo, češka in slovaška vlada ter Komisija so predložili pisna stališča. Vsi razen češke vlade so se udeležili obravnave 1. februarja 2024.
IV. Presoja
A. Dopustnost
30. Glede na vsebino predložitvene odločbe bi bilo mogoče sklepati, da sta slovaška vlada in družba NFŠ (oziroma njena predhodnica) sklenili vrsto pogodb, ki bi, če bi se preučile skupaj, imele značilnosti javnega naročila. Z oddajo tega naročila, ne da bi bil predhodno in javno ponujen drugim ponudnikom, naj bi bil kršen zakon in zato ogrožena veljavnost tega naročila.(24)
31. Družba NFŠ prereka to hipotezo (s katero pa se strinjajo tudi drugi stranki in intervenienti v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe). Po njenem mnenju sporni pogodbi: (a) ne spadata na področje uporabe direktiv 2004/18 in 2014/24; in (b) spadata v shemo pomoči, ki jo je Slovaška država dodelila za gradnjo stadiona in je bila dodeljena zakonito, kot je Komisija potrdila, ko ju je preučila z vidika členov 107 in 108 PDEU.
32. Načeloma za predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki jih vložijo nacionalna sodišča, velja domneva upoštevnosti.(25) Da pa bi bili dopustni, je nujno, da predložitveno sodišče zadostno navede razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju (in ne le po mnenju strank v sporu) predlog nujen in upošteven.
33. V obravnavani zadevi je bila zaradi zapletenosti zadeve obrazložitev sodišča še posebej pomembna. Vendar so v predložitveni odločbi v bistvu zgolj ponovljene trditve strank, potem ko sta opisana povzetek dejanskega stanja in prepis pravil ali sodne prakse, ki se lahko uporabijo.
34. V poglavju V predložitvene odločbe („Obrazložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe ter povezava med določbami prava Unije in zakonodajo, ki se uporablja za nacionalni postopek“) predložitveno sodišče ponovno predstavi stališča strank in le v eni točki (64) navede to, kar se zdi, da so njegovi dvomi, nato pa to ponovi kot prvo vprašanje za predhodno odločanje.
35. V teh okoliščinah ni nenavadno, da je družba NFŠ izpodbijala dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ker naj ne bi bil v skladu s členom 94 Poslovnika Sodišča. Poudarja, da „ni presoje sodišča“ in da navedeno sodišče zgolj „sprejme besedilo, ki ga je predložila ena stranka v sporu, brez vsakršnega kritičnega razmisleka in tako, da večinoma prekopira to besedilo“.(26)
36. Družba NFŠ poleg tega navaja, da predložitvena odločba vsebuje „nepravilne in zavajajoče“ ugotovitve dejanskega stanja. V nasprotju z navedbami predložitvenega sodišča ta družba trdi, da ji pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev v nobenem trenutku ne nalaga gradnje stadiona niti ga ni treba zgraditi v skladu s pogoji, ki jih je določilo ministrstvo za šolstvo. Prav tako naj ne bi bilo mogoče trditi, da pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje, ki sta časovno in pojmovno ločeni, pomenita „eno pogodbo“. Nazadnje, urad za javna naročila naj bi dvakrat ugotovil, da v obravnavanem primeru ni bilo nobene kršitve pravil o javnem naročanju.(27)
37. Ugovor nedopustnosti, čeprav z navedenimi tehtnimi razlogi, ne more uspeti, saj ima Sodišče na voljo minimalne elemente za odgovor predložitvenemu sodišču. Vendar bo treba pojasniti nejasne točke predložitvene odločbe, od katerih bo odvisno, ali se uporablja zakonodaja Unije na področju javnega naročanja.
38. V zvezi z opisom dejanskega stanja, ki ga graja družba NFS, moram spomniti na ustaljeno sodno prakso Sodišča: „Ker je samo predložitveno sodišče pristojno za ugotovitev in presojo dejanskega stanja zadeve, ki mu je predložena v odločanje, mora Sodišče načeloma svojo preučitev omejiti na elemente, za katere se je predložitveno sodišče odločilo, da mu jih predloži, ter tako upoštevati položaj, ki ga to sodišče šteje za ugotovljen“.(28)
B. Direktiva, ki se uporablja
39. V predložitveni odločbi je sklicevanje tako na Direktivo 2004/18 kot na Direktivo 2014/24, s katero je bila prva razveljavljena. Razjasniti je torej treba, katera se uporablja za spor, pri čemer je treba načeloma izhajati iz tega, da je to tista, ki velja, ko javni naročnik izbere postopek, ki ga bo uporabil.(29) To merilo je mogoče mutatis mutandis prenesti na primere, v katerih v pravem pomenu besede ni bilo formaliziranega postopka oddaje javnega naročila.
40. Pogodbi (o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje) sta bili podpisani 10. julija 2013 oziroma 10. maja 2016. Do podpisa je torej pri eni prišlo pred pri drugi pa po datumu izteka roka za prenos Direktive 2014/24, ki je v skladu s členom 90(1) te direktive 18. april 2016.
41. Iz dveh razlogov se bom osredotočil na Direktivo 2014/24. En razlog je spoštovanje tega, da se na zadevo pogleda kot na celoto, iz česar izhaja predložitveno sodišče. Drugi razlog je, da je bilo dokončno besedilo pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev oblikovano 10. maja 2016, ko je ta direktiva že veljala.
42. V resnici ima vprašanje majhen praktičen pomen, saj sta opredelitvi „javno naročilo“ in „javna naročila gradenj“ v obeh direktivah enaki.
C. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
43. Načeloma so nacionalna sodišča, in ne Sodišče, pristojna za razlago določil pogodb, na katere se nanašajo spori, ki so jim predloženi. Kot sem že navedel, mora Sodišče upoštevati opis dejanskega stanja, ki mu ga je posredovalo predložitveno sodišče.
44. Vendar v obravnavanem primeru ta položaj še zdaleč ni jasen. Predložitveno sodišče:
– trdi, da pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebuje obveznost družbe NFŠ, da zgradi stadion, vendar ne pojasni, kakšen naj bi bil učinek neizpolnitve te obveznosti, ki bi ga bilo mogoče iztožiti. Ker drugih podatkov ni, bi lahko šlo na primer zgolj za vračilo nepovratnih sredstev.
– trdi, da je treba stadion zgraditi v skladu s pogoji, ki jih je določilo ministrstvo za šolstvo, vendar ne navede podrobno stopnje specifikacije teh pogojev.(30)
– navaja, da pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev pomeni neodplačen odstop uporabe stadiona športni organizaciji. Vendar naj bi bil ta odstop črtan v dodatku iz leta 2016.(31)
– poudarja, kako obljuba kupoprodaje daje družbi NFŠ enostransko opcijo, da državo prisili k odkupu stadiona. Vendar ne pojasni, ali obstaja možnost države, da od družbe NFŠ zahteva, da ji preda stadion, če ta družba te opcije ne bi uveljavljala.
– nazadnje zagotavlja, da skupek pogodb pomeni okvir vzajemnih obveznosti, ki pa ga ne konkretizira (razen tistih, ki so neločljivo povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev).
45. Vse te dvoumnosti lahko vplivajo na rešitev spora, tudi če se sprejme ugotovitev, da je med NFŠ in slovaško vlado obstajal skupek pogodb.
46. Da bi se ugotovilo, ali je ta skupek pogodb dejansko pomenil javno naročilo gradenj, za katero se uporablja Direktiva 2014/24, bo treba med drugim preučiti, ali so med družbo NFŠ in slovaško vlado obstajale zavezujoče vzajemne obveznosti(32), ki izražajo odplačnost pogodbe(33) in jih je mogoče iztožiti; ali je ta vlada odločilno vplivala na izdelavo projekta stadiona; in ali bi slovaška vlada pridobila lastništvo nad stadionom ali dobila na razpolago zgrajene objekte.
47. V tem postopku ni mogoče prezreti premislekov, ki jih je Komisija navedla v Sklepu SA.46530 v zvezi z vsebino pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje, ko je menila, da je s tema pogodbama Slovaška država dodelila državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom.
48. Vsekakor naj spomnim, da zgolj dodelitev državne subvencije, ki vključuje prenos javnih sredstev (v tem primeru za izgradnjo stadiona), sama po sebi ni enaka oddaji javnega naročila gradenj. Kot je navedeno v uvodni izjavi 4 Direktive 2014/24, „[c]ilj pravil Unije o javnem naročanju ni zajeti vse oblike javnih izdatkov, temveč samo tiste, katerih cilj je pridobitev gradenj, blaga ali storitev za plačilo prek javnega naročila“.(34)
49. Na tej podlagi bom analiziral bistvene elemente javnega naročila gradenj in v kakšnem obsegu so podani v obravnavani zadevi.
1. Bistveni elementi javnega naročila gradenj
50. Člen 2(1), točka 6, Direktive 2014/24 določa, da „[v] tej direktivi“ „[…] ‚javna naročila gradenj‘ pomenijo javna naročila, katerih predmet je: (a) izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v smislu Priloge II; (b) izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje; (c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje“.
51. Da bi se štela za javno naročilo gradenj, mora iti za pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je eno od naštetega v prejšnji točki.
52. Sodišče je značilnosti te vrste pogodb opredelilo tako:
– „Javni naročnik […] v okviru javnega naročila gradenj prejme storitev izvedbe gradenj, ki jo želi prejeti in ki je v njegovem neposrednem gospodarskem interesu“.(35)
– „Ta gospodarska korist je jasno izkazana, kadar je določeno, da bo naročnik postal lastnik gradenj, ki so predmet naročila“. „Za t[o] gre lahko tudi, kadar je določeno, da bo naročnik pridobil pravni naslov, ki mu bo zagotovil, da bo imel gradnje, ki so predmet naročila, na razpolago zaradi njihove namenjenosti javnosti“.(36)
– „Gospodarska korist je lahko tudi v ekonomskih ugodnostih, ki jih bo lahko imel naročnik s prihodnjo uporabo ali prodajo gradnje, v dejstvu, da je finančno prispeval k izvedbi gradnje, ali v tveganjih, ki jih prevzema v primeru gospodarskega neuspeha gradnje“.(37)
– Javno naročilo gradenj „zahteva, da prevzemnik naročila neposredno ali posredno prevzame obveznost za izvedbo gradenj, ki so predmet naročila, in da je izvedba te obveznosti iztožljiva na podlagi podrobnih pravil, ki jih določa nacionalno pravo“.(38)
53. Z drugega vidika je Sodišče štelo za „[b]istveno […], da je ta gradnja izvedena v skladu z zahtevami naročnika, pri čemer uporabljena sredstva za to izvedbo niso pomembna“.(39) Tako je, če je naročnik „sprejel ukrepe za opredelitev značilnosti gradnje ali vsaj za izvajanje odločilnega vpliva na njeno projektiranje“.(40)
54. Nazadnje je Sodišče določilo merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kdaj javni naročnik izvaja odločilen vpliv: podan je, „če je mogoče dokazati, da se ta vpliv izvaja na arhitekturno strukturo te stavbe, kot so njena velikost, njeni zunanji zidovi in njeni nosilni zidovi“.(41) Nasprotno pa „specifikacije iz tehničnih standardov, ki se uporabljajo na podlagi zakonskih določb, ali da so značilnosti stavbe skladne z običajnim ‚stanjem tehnike‘ na zadevnem trgu, […] ni mogoče šteti za ukrepe, ki jih je […] sprejela za to, da bi vplivala na zasnovo stavbe […]“.(42)
2. Presoja teh elementov v sporu o glavni stvari
55. Družba NFŠ trdi, da niso podane značilnosti javnega naročila, saj (a) ni obveznosti (na njeni strani) izgradnje stadiona, ki bi jo bilo mogoče iztožiti; (b) pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstvih in obljubi kupoprodaje nista odplačni in Slovaška država nima neposrednega gospodarskega interesa; (c) ministrstvo za šolstvo ni določilo posebnih tehničnih zahtev za projekt.
56. Družba NFŠ poleg tega dodaja, da je z vsebinskega vidika pri gradnji stadiona spoštovala pravila o oddaji javnih naročil, ker je za ustrezna dela objavila javni razpis.(43) Obveznost, da se pri gradnji stadiona, ki se financira iz državnih sredstev, upošteva zakonodaja o javnih naročilih, je bila določena v pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev in v Sklepu SA.46530, točka 8.
57. Priznavam, da mi branje predložitvene odločbe in poznejši potek postopka predhodnega odločanja ne omogočata oblikovanja kategoričnega mnenja o naravi spornega „skupka pogodb“.
58. Na prvem mestu, ni jasno, kaj je storitev, ki jo Slovaška država lahko zahteva od družbe NFŠ na podlagi pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
59. Niti iz pisnih stališč niti iz stališč, ki so bila ustno predstavljena na obravnavi, ni razvidno, da bi Slovaška država lahko tožila družbo NFŠ, da bi jo sodno prisilila h gradnji stadiona, če bi se to podjetje nazadnje odločilo, da tega ne bo storilo. Nekaj drugega je, da v takem primeru družba NFŠ nepovratnih sredstev ne bi dobila oziroma bi jih izgubila ali pa bi jih bila dolžna vrniti. Vendar to samo po sebi ni povezano z izvedbo naročila gradenj.
60. Kot sem že navedel, je za pravo naročilo gradenj nujno, da prevzemnik naročila ravno prevzame obveznost za izvedbo gradenj, ki so predmet pridobitve, in da je izvedba te obveznosti iztožljiva. Javni naročnik (v tem primeru ministrstvo za šolstvo) mora pridobiti nepremičnino, na kateri se dela izvajajo, in po potrebi od izbranega ponudnika naročila sodno zahtevati, naj jo preda, če ima pravni naslov, ki mu zagotavlja, da so gradnje na razpolago zaradi njihove namenjenosti javnosti.
61. Na drugem mestu, prav tako ni jasnosti glede pridobitve stadiona. Seveda taka obveznost ne bi izhajala iz pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, ampak iz pogodbe o obljubi kupoprodaje. Predložitveno sodišče bo moralo pretehtati, ali je imela družba NFŠ po izgradnji športne infrastrukture iztožljivo obveznost prenosa športne infrastrukture na Slovaško državo, ki jo je ta lahko zahtevala.
62. Kot je bilo poudarjeno na obravnavi,(44) vse kaže na to, da je bila z obljubo kupoprodaje družbi NFŠ dana opcija, da bodisi ostane lastnica stadiona in ga še naprej upravlja (ali upravljanje odstopi tretjim osebam) bodisi ga prenese na Slovaško državo, če se tako odloči.
63. Komisija namreč v Sklepu SA.46530 namreč poudarja opcijo, ki je bila dana družbi NFŠ in ki ji omogoča prodajo (vendar je k njej ne zavezuje) športne infrastrukture Slovaški državi, če družba NFŠ to želi. Samo v tem primeru bi država postala lastnica stadiona.(45)
64. Na tretjem mestu, prav tako ni gotovo, da bi imela Slovaška država neposredno gospodarsko korist od obeh spornih pogodb, potem ko je bila obveznost brezplačnega odstopa objektov stadiona slovaški nogometni zvezi črtana iz pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev.(46) Zdi se, da je interes (in poznejša posredna korist) države omejen na splošno spodbujanje nacionalnega športa.(47)
65. Na četrtem mestu, vsaj dvomljivo je, da je ministrstvo za šolstvo s spornima pogodbama odločilno vplivalo na projekt gradnje. S pridržkom preverjanja, ki je ponovno v pristojnosti predložitvenega sodišča, se zdi, da vse kaže na to, da so bila edina merila, ki so bila v zvezi s tem določena, tista, ki spadajo na področje uporabe predpisov UEFE za gradnjo stadiona kategorije 4 in slovaških splošnih predpisov za športno infrastrukturo.
66. Iz analize meril UEFA(48) pa je razvidno, da so sestavljena iz vrste zavezujočih parametrov v zvezi z minimalnimi strukturnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati stadion, da bi se uvrstil v določeno kategorijo.(49) Vendar ta merila dopuščajo različne arhitekturne rešitve, ki se lahko razvijajo znotraj zelo širokih meja poklicne ustvarjalnosti.
67. Zasnova nogometnih stadionov, ki izpolnjujejo merila UEFE, omogoča precejšnje alternativne zasnove, tako glede zunanje razporeditve kot pri strukturiranju notranjih prostorov. Zato po mojem mnenju ne vsebujejo podrobnih tehničnih rešitev, ki bi jih dejanski nosilec projekta lahko naložil izvajalcu javnega naročila.
68. Ministrstvo za šolstvo se je pred predložitvenim sodiščem(50) sklicevalo tudi na slovaški predpis na področju športne infrastrukture.(51) Vendar ta predpis prav zato, ker določa splošne zahteve, ne določa posebnih zahtev za konkretni stadion.
69. Zgolj prisotnost ministrstva za šolstvo v komisiji za spremljanje(52) ne pomeni nujno, da je odločilno vplivalo na zasnovo in izvajanje projekta. Dejansko ta okoliščina v pisnem stališču tega ministrstva ni več omenjena, kot dejavnik, ki kaže na vpliv vlade na projekt, pa je navedena ureditev UEFE.(53)
70. Skratka, menim, da obstaja veliko pridržkov v zvezi z opredelitvijo spornega „skupka pogodb“ kot pravega javnega naročila gradenj v smislu člena 2(1), točka 6, Direktive 2014/24. Ali bo opredeljena tako ali drugače, bo odvisno od končne presoje predložitvenega sodišča glede nekaterih elementov presoje, ki jih samo ni navedlo dovolj jasno.
3. Upoštevnost Sklepa SA.46530
71. Komisija ima osrednjo vlogo v sistemu nadzora državnih pomoči, uvedenem s členoma 107 in 108 PDEU, pri čemer ti določbi spadata v poglavje I („Pravila o konkurenci“) naslova VII PDEU.
72. V tej zadevi je Komisija, kot sem že navedel, preučila pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev in obljubi kupoprodaje. S Sklepom SA.46530 je preučila državno pomoč, ki jo zajemata,(54) in jo razglasila za združljivo z notranjim trgom.
73. Komisija pred Sodiščem trdi, da v Sklepu SA.46530 ni analizirala upoštevanja pravil, ki urejajo postopke oddaje javnih naročil.(55) Vendar je treba to trditev podrobneje pojasniti glede na zavezujoče besedilo točke 8 tega sklepa,(56) ki ga je Komisija na obravnavi sama opredelila kot neizogiben pogoj za združljivost pomoči z notranjim trgom.
74. Iz besedila te točke 8 je razvidno, da je bilo za Komisijo pomembno, da je gradnja stadiona (ki je v resnici značilna za javno ali zasebno naročilo gradenj) predmet razpisnega postopka ob upoštevanju pravil, ki se uporabljajo za javna naročila.
75. Res je, da družba NFŠ kot zasebni subjekt ne spada pod pojem javnega naročnika, ki ga določa člen 2(1), točka 1, Direktive 2014/24. Če pa država temu subjektu (ki mu v ta namen izplača javna sredstva) naloži, da mora upoštevati zakonodajo o javnem naročanju, ta pogoj pa se zahteva tudi s Sklepom SA.46530, menim, da se z vsebinskega vidika in za izgradnjo stadiona uporabljajo pravila javnega naročanja iz te direktive in da je bila družba NFŠ v položaju, podobnem položaju javnega naročnika.
76. Namen zakonodaje Unije o javnih naročilih je zagotoviti „odprtost javnih naročil za konkurenco“.(57) To se odraža v členu 18 Direktive 2014/24, ki prepoveduje, „da se umetno omeji konkurenca“. Do neupravičene omejitve bi prišlo, če je javno naročilo zasnovano „z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov“.
77. Komisija lahko dejavno posreduje v bran konkurenci, kadar javno naročanje ni v skladu s pravili, ki jih med drugim vsebuje Direktiva 2014/24 za zaščito tega cilja.(58) Ne vidim razloga, zakaj tega ne bi smela storiti, ko preučuje izvedljivost državnih pomoči, ki izhajajo iz nekaterih pogodb, ki so jih javne uprave sklenile z zasebnimi subjekti.
78. Zlasti menim, da se Komisija ne bi mogla izogniti analizi, ali se je z načinom, kako je bila strukturirana državna pomoč družbi NFŠ, prikrival obstoj javnega naročila, ki bi moralo biti predmet javnega razpisa. Po mojem mnenju je to storila implicitno, kar pojasnjuje točko 8 njenega Sklepa SA.46530.
79. Nazadnje, Sklep SA.46530 temelji na domnevi, da ni obstajala obveznost prenosa lastništva stadiona na Slovaško republiko.(59) Te predpostavke, na katero sem se že skliceval, ne more ovreči predložitveno sodišče, ki mora upoštevati presojo Komisije v zvezi z odločilnimi dejavniki obstoja državne pomoči.
80. Sklep Komisije SA.46530 je torej treba upoštevati pri presoji okoliščin spora.
4. Vmesni predlog
81. Pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe o obljubi kupoprodaje, ki sta bili sklenjeni med državnim organom in zasebnim podjetjem ter v katerih so temu podjetju dodeljena javna sredstva za gradnjo športne infrastrukture oziroma mu je priznana enostranska opcija, da jo proda državi, ni mogoče opredeliti kot javno naročilo gradenj, če na njuni podlagi ne nastane iztožljiva obveznost, da država pridobi infrastrukturo, in če država nima neposredne gospodarske koristi ali ni odločilno vplivala na projekt gradnje. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so v sporu, o katerem mora odločiti, ti pogoji izpolnjeni.
D. Drugo, tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje
82. Ta vprašanja temeljijo na domnevi, da sta pogodbi, ki sta predmet spora, kot celota javno naročilo gradenj, za katero bi morale veljati zahteve iz Direktive 2014/24. Moja razmišljanja bodo zavoljo razprave izhajala iz te delovne hipoteze.
83. Ob tej premisi predložitveno sodišče trdi, da nacionalne določbe določajo ničnost spornih pogodb ex tunc, če ti hudo kršita pravila o javnem naročanju, ker jih poskušata obiti. V bistvu se sprašuje, ali so te nacionalne določbe združljive z Direktivo 2014/24 (člen 2(1), točka 6(c)) in Direktivo 89/665 (člen 2d(1)(a) in (2)).
84. Zdi se mi, da ne gre za hipotetična vprašanja, saj je lahko izid spora a quo nekako odvisen od odgovorov nanje.
1. Uporaba Direktive 89/665
85. Menim, da se Direktiva 89/665 v tem primeru ne uporablja, saj določa mehanizme revizije „odločitev, ki jih sprejmejo naročniki“. Ti mehanizmi so določeni v korist „[…] kater[e] kol[i] oseb[e], ki ima ali je imela interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda“.
86. Člen 2d Direktive 89/665 ureja neveljavnost (naročil), ki jo lahko razglasi revizijski organ, neodvisen od naročnika, če je ta oddal naročilo brez predhodne objave obvestila o naročilu (odstavek 1(a)), v zvezi s posledicami te neveljavnosti pa napoti na nacionalno zakonodajo (odstavek 2).
87. Če bi sledili tezi, ki jo zagovarjajo slovaški organi, bi pravila o javnem naročanju kršili sami (v tem primeru ministrstvo za šolstvo), ker sporni pogodbi nista bili predmet razpisa.
88. Namen Direktive 89/665 ni zaščititi javne organe pred kršitvami, ki so jih sami storili, temveč omogočiti tistim, ki so bili oškodovani zaradi ravnanj teh naročnikov, da jim oporekajo.
89. Člen 2d Direktive 89/665 predpostavlja, da je oseba, ki ima pravico izpodbijati ravnanje naročnika, uporabila ustrezno pravno sredstvo. Če po tem pravnem sredstvu organ, ki o njem odloča, razglasi neveljavnost naročila, se uporabijo določbe različnih odstavkov tega člena. Vendar naj ponovim, da Direktiva 89/665 ne določa, da javni naročnik izpodbija svoje odločitve.
90. Drugače je, če nacionalno pravo ponuja sredstva, ki javni upravi (ali organu za nadzor upravnega delovanja) omogočajo ponovno preučitev zakonitosti svojih prejšnjih odločitev.(60) Take možnosti ne ureja Direktiva 89/665, temveč ustrezajoča nacionalna pravila, v skladu s katerimi je treba odločiti, v kakšnem obsegu je izjema od klasičnega pravila venire contra factum propium nulli conceditur sprejemljiva.(61)
91. Z Direktivo 89/665 se namreč ne izvaja popolna harmonizacija in se torej ne nanaša na „vse revizijske postopke, ki so mogoči na področju javnih naročil“.(62) Države članice imajo diskrecijsko pravico pri določanju revizijskih postopkov, ki zagotavljajo čistost postopkov oddaje javnih naročil.
2. Neveljavnost javnih naročil, oddanih brez predhodne objave obvestila o naročilu
92. Rešitve iz določb Direktive 89/665 v zvezi z neveljavnostjo javnih naročil bi bilo mogoče razširiti na postopke, v katerih se ugotovi ničnost naročila, oddanega brez predhodne objave razpisa, na druge načine, kot so določeni v tej direktivi.
93. V sklepnih predlogih v zadevi Cross Zlín(63) sem to vprašanje analiziral z argumenti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za vprašanja predložitvenega sodišča, kljub temu da se v tej zadevi Direktiva 89/665 ne uporablja neposredno. Tam sem trdil naslednje:
– Načeloma bi morala „sodba, s katero se razveljavi oddaja javnega naročila, […] imeti za posledico prepoved učinkovanja pogodbe. Razveljavitev oddaje bi veljala retroaktivno (ex tunc) od odločitve o oddaji naročila […]“.(64)
– „Vendar to splošno merilo dopušča izjeme in v Direktivi 89/665 je (zlasti za že sklenjene pogodbe o javnem naročilu) določeno tako zaradi nevšečnosti, povezanih z razglasitvijo neveljavnosti. […] Države članice lahko na primer v primeru kršitev formalnih zahtev ‚odločijo, da je uporaba načela neveljavnosti neprimerna. V teh primerih bi morale imeti države članice možnost, da določijo alternativne kazni‘“.(65)
– Sodba, s katero se ugodi tožbi za razveljavitev, se lahko nanaša na že sklenjeno pogodbo, ne da bi to privedlo do skrajnih posledic, ki so neločljivo povezane z njeno razveljavitvijo, z različnimi rešitvami glede na obravnavane primere.(66)
94. Na podlagi preučitve členov 2(7), 2d, od (1) do (3), in 2e(1) Direktive 89/665 sem sklepal, da:(67)
– nacionalna ureditev lahko v nekaterih okoliščinah določa, da sodba, s katero se razveljavi oddaja javnega naročila, bodisi: (a) učinkuje retroaktivno in ex tunc vpliva na vse pogodbene obveznosti bodisi (b) ne vodi neizogibno do neučinkovanja te pogodbe;
– se neveljavnost pogodb ohrani, če nacionalno sodišče države članice (ki je to določila v svoji zakonodaji) izda sodbo, s katero oddajo naročila razglasi za nično in njenemu izreku pripiše posledice ex tunc.
95. Zato nič ne preprečuje, da nacionalno pravo določi, da ima sodba, s katero se ugotovi neveljavnost naročila gradnje, oddanega brez predhodnega javnega razpisa, če je bil ta obvezen, ker so za to naročilo veljala pravila javnega naročanja, učinke ex tunc.
V. Predlog
96. Glede na navedeno predlagam, naj se Okresný súd Bratislava III (okrajno sodišče v Bratislavi III, Slovaška) odgovori tako:
„Člen 2(1), točka 6, Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES
je treba razlagati tako, da
pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe o obljubi kupoprodaje, ki sta bili sklenjeni med državnim organom in zasebnim podjetjem ter v katerih so temu podjetju dodeljena javna sredstva za gradnjo športne infrastrukture oziroma mu je priznana enostranska opcija, da jo proda državi, ni mogoče opredeliti kot javno naročilo gradenj, če na njuni podlagi ne nastane iztožljiva obveznost, da država pridobi infrastrukturo, in če država nima neposredne gospodarske koristi ali ni odločilno vplivala na projekt gradnje. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so v obravnavanem primeru take okoliščine podane.
Nič ne preprečuje, da se v zakonodaji države članice določi, da ima sodba, s katero se ugotovi neveljavnost naročila gradnje, oddanega brez predhodnega javnega razpisa, če je bil ta obvezen, ker so za to naročilo veljala pravila javnega naročanja, učinke ex tunc.“
1 Jezik izvirnika: španščina.
2 Družba Národný futbalový štadión a.s., ki jo je od 31. decembra 2015 nasledila družba NFŠ a.s. (v nadaljevanju: NFŠ).
3 V nadaljevanju: Sklep SA.46530.
4 Glede na predložitveno odločbo (točka 20) „[t]renutno pred sodišči potekajo naslednji spori: (1) ministrstvo za izobraževanje in Slovaška republika tožita družbo NFŠ za vračilo celotnega zneska nepovratnih sredstev v višini 27.200.000 EUR, skupaj z obrestmi in stroški, ker je pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev absolutno nična zaradi neskladnosti z zakonom; (2) družba NFŠ toži ministrstvo za šolstvo in Slovaško republiko zaradi vsebine določbe predpogodbe, ki določa postopek izračuna prodajne cene stadiona in je ni mogoče izvršiti; (3) družba NFŠ toži Slovaško republiko in ministrstvo za šolstvo za plačilo pogodbene kazni v višini 48.000.000 EUR, ker ni sklenila dogovorjene pogodbe o prodaji stadiona pod pogoji iz te predpogodbe; in (4) družba NFŠ toži Slovaško republiko in ministrstvo za šolstvo za povračilo škode, ki izhaja iz projekta izgradnje stadiona, v višini 47.349.262,73 EUR skupaj z obrestmi in stroški“.
5 Kot so na obravnavi potrdile stranke v postopku, gre za spor iz točke 20, pod (2), predložitvene odločbe, ki se nanaša na izračun prodajne cene.
6 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).
7 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).
8 Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1).
9 Zákon č. 40/1964 Zb., Občiansky zákonník, z 26. februára 1964 (Zakon št. 40/1964 z dne 26. februarja 1964 o civilnem zakoniku).
10 Zákon z 18. novembra 2015 č. 343/2015 Z. z. o verejnom obstarávaní a o zmene a doplnení niektorých zákonov (Zakon št. 343/2015 z dne 18. novembra 2015 o javnih naročilih ter o spremembi in dopolnitvi nekaterih zakonov).
11 Zákon č. 300/2008 Z. z. o organizácii a podpore športu a o zmene a doplnení niektorých zákonov z 2. júla 2008 (Zakon št. 300/2008 z dne 2. julija 2008 o organizaciji in spodbujanju športa.
12 Točka 6 predložitvene odločbe. Država je imela interes za izgradnjo stadiona, ki bi izpolnjeval merila iz predpisov UEFE (akronim angleškega imena „Union of European Football Associations“). V skladu s temi predpisi naj bi šlo za stadion kategorije 4, ki je primeren za organizacijo športnih dogodkov in prirejanje tekem nacionalnih nogometnih ekip vseh kategorij.
13 Točka 7 predložitvene odločbe.
14 Projekt naj bi med objekti vključeval podzemno parkirišče in športni park.
15 Memorandum o spolupráci pri realizácii výstavby a prevádzke športovej infraštruktúry „Národný futbalový štadión“ (memorandum o sodelovanju pri gradnji in upravljanju športne infrastrukture „Národný futbalový štadión“ (nacionalni nogometni stadion)).
16 Zmluva o podmienkach poskytnutia dotacie na výstavbu národného balového štadióna (pogodba o pogojih dodelitve nepovratnih sredstev za gradnjo nacionalnega nogometnega stadiona).
17 Razpis je bil objavljen 20. septembra 2013. V skladu s točko 10 predložitvene odločbe je bila v tem razpisu družba Národný balový štadión a.s. navedena kot edina, ki izpolnjuje pogoje za predložitev vloge.
18 Zmluva o poskytnutí dotacitae zo štátneho rozpočtu (pogodba o dodelitvi subvencije iz državnega proračuna). V skladu s točko 11 predložitvene odločbe so bila „nepovratna sredstva […] dodeljena, ne da bi se izbiralo med več kandidati (torej nekonkurenčno), saj je bil na podlagi razpisa za predložitev vlog edini upravičeni subjekt družba Národný futbalový štadión a.s., kot je bilo navedeno v sklepu vlade št. 400/2013“.
19 Zmluva o budúcej zmluve č. 0385/2016 (dobesedno pogodba o bodoči pogodbi).
20 Glede na točko 14 predložitvene odločbe je „obljuba kupoprodaje vključevala nekatere priloge, v katerih so bile navedene podrobne specifikacije tehničnih in materialnih parametrov stadiona“.
21 Med drugim je bila z njim črtana možnost, predvidena v prvotni pogodbi, da Slovenský balový zväz (slovaška nogometna zveza) brezplačno uporablja nekatere dele stadiona.
22 Domneva se, da je bil prvi pogoj izpolnjen.
23 Predložitvena odločba, točka 17. Temu pa družba NFŠ oporeka. Glej opombo 27 teh sklepnih predlogov.
24 S tega vidika naj bi šlo za umeten konstrukt, namenjen prikrivanju dejanskega obstoja javnega naročila, da bi se izognilo konkurenci.
25 Sodba z dne 24. novembra 2020, Openbaar Ministerie (Ponarejanje listin) (C‑510/19, EU:C:2020:953, točki 25 in 26).
26 Stališče družbe NFŠ, točka 40.
27 Družba NFŠ je kot prilogi k svojemu stališču predložila mnenji tega urada št. 91792/2016 z dne 8. julija 2016 in št. 5931-6000/2019-OD/9 z dne 6. septembra 2019.
28 Sodba z dne 2. aprila 2020, Coty Germany (C‑567/18, EU:C:2020:267, točka 22).
29 Sodba z dne 14. januarja 2021, RTS infra in Aannemingsbedrijf Norré-Behaegel (C‑387/19, EU:C:2021:13, točka 23).
30 V skladu s točko 14 predložitvene odločbe je pogodba o obljubi prodaje „vsebovala nekatere priloge s podrobnimi tehničnimi specifikacijami in materialnimi parametri nacionalnega nogometnega stadiona“.
31 Predložitveno sodišče poudarja vsebino pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2013, ki pa je po njegovem mnenju ostala brez vrednosti na podlagi dodatka iz leta 2016 (točka 9 v povezavi s točko 15 predložitvene odločbe). Kljub temu daje velik pomen možnosti brezplačne uporabe stadiona s strani slovaške nogometne zveze, ki jo vključi v besedilo prvega vprašanja za predhodno odločanje.
32 „[S]inalagmatska narava pogodbe o javnem naročilu [se] obvezno kaže v nastanku pravno zavezujočih obveznosti za vsako pogodbeno stranko, katerih izpolnitev mora biti iztožljiva“. Sodba z dne 10. septembra 2020, Tax-Fin-Lex (C‑367/19, EU:C:2020:685, točka 26).
33 „[...] iz običajnega pravnega pomena izraza ‚odplačno‘ izhaja, da ta izraz označuje pogodbo, s katero se vsaka pogodbena stranka zaveže, da bo opravila izpolnitveno ravnanje v zameno za drugo izpolnitveno ravnanje […]. Sinalagmatska narava pogodbe je tako bistvena značilnost javnega naročila […]“. Sodba z dne 10. septembra 2020, Tax-Fin-Lex (C‑367/19, EU:C:2020:685, točka 25 in navedena sodna praksa).
34 Moj poudarek.
35 Sodba z dne 22. aprila 2021, Komisija/Avstrija (Najem še nezgrajene stavbe) (C‑537/19, EU:C:2021:319, točka 44).
36 Sodba z dne 25. marca 2010, Helmut Müller (C‑451/08, EU:C:2010:168, točki 50 in 51; v nadaljevanju: sodba Helmut Müller). Sodba z dne 10. novembra 2022, SHARENGO (C‑486/21, EU:C:2022:868, točki 66 in 67), potrjuje, da je nujna „pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila s strani enega ali več javnih naročnikov“ in da mora imeti javni naročnik sam koristi od zadevnega naročila.
37 Sodba Helmut Müller, točka 52.
38 Prav tam, točka 63.
39 Sodba z dne 29. oktobra 2009, Komisija/Nemčija (C‑536/07, EU:C:2009:664, točka 55).
40 Sodba z dne 10. julija 2014, Impresa Pizzarotti (C‑213/13, EU:C:2014:2067, točka 44), ki se sklicuje na sodbo Helmut Müller.
41 Sodba z dne 22. aprila 2021, Komisija/Avstrija (Najem še nezgrajene stavbe) (C‑537/19, EU:C:2021:319, točka 53).
42 Prav tam, točka 83.
43 Družba NFŠ v točki 52 in opombi 42 pisnega stališča napoti na spletno mesto organa za javna naročila, na katerem so navedene gradbene pogodbe, ki jih je sklenila z različnimi gospodarskimi subjekti. Na obravnavi je trdila, ne da bi ji glede tega kdo ugovarjal, da je bil javni razpis, odprt za vse kandidate, objavljen v uradnih listih Unije in Slovaške republike.
44 Ko ju je Sodišče o tem povprašalo, sta se družba NFŠ in ministrstvo za šolstvo strinjala s to presojo, pri čemer sta priznala, da je bila (enostranska) opcija prodaje odvisna od volje družbe NFŠ.
45 Točka 22 Sklepa SA.46530.
46 Komisija v točki 41 pisnega stališča temu črtanju ne pripisuje nikakršnega pomena, čeprav pogodbo oropa domnevne oprijemljive posebne koristi za Slovaško državo (v resnici bi bila korist, če bi se ta pogoj ohranil, v prid slovaške nogometne zveze, ki je ni mogoče enačiti z državo).
47 Sklep SA.46530 priznava, da so cilji skupnega interesa, na podlagi katerih je državna pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, spodbujanje športa in drugih komercialnih ali nekomercialnih dogodkov, kot so kulturni dogodki, cilji, ki so skladni s členoma 165 in 167(4) PDEU.
48 https://www.jalgpall.ee/docs/Stadium%20regulations%202018.pdf.
49 Člen 1.02 pravilnika UEFE. Različna struktura merila so prikazana v obliki tabel, ki prikazujejo stopnjo meril med različnimi kategorijami.
50 Točka 22 predložitvene odločbe.
51 Člen 13 zakona št. 300/2008 z dne 2. julija 2008 o organizaciji in spodbujanju športa.
52 Točka 24 predložitvene odločbe.
53 Točka 10 pisnega stališča ministrstva za šolstvo. Pisno stališče Slovaške republike se zgolj jedrnato sklicuje na to, da bi morala biti gradnja izvedena v skladu z zahtevami javnega naročnika (točka 11).
54 Po njenem mnenju je bila pomoč sestavljena iz dveh podukrepov: eden je vključeval neposredna nepovratna sredstva v višini 27,2 milijona EUR, drugi pa opcijo, dano družbi NFŠ, da Slovaški republiki proda stadion za obdobje petih let od njegove izgradnje. Neodvisni subjekt je to opcijo ocenil na 8,76 milijona EUR (točka 13 Sklepa SA.46530).
55 Točka 57 njenega pisnega stališča.
56 „The construction works financed through the grant described in the section below will be subject to a competitive process, respecting the applicable procurement rules“.
57 Uvodna izjava 1 Direktive 2014/24. Sklicevanja na odprtost konkurence, resnično in učinkovito konkurenco ali na preprečevanje izkrivljanja konkurence so navedena tako v preambuli kot tudi v več členih te direktive.
58 Tako je namreč postopala v zadevi Komisija/Avstrija (Najem še nezgrajene stavbe) (C‑537/19, EU:C:2021:319), ko je razkrila, da se je določeno javno naročilo gradenj prikrilo z dolgoročnim najemom nepremičnine.
59 To trdi družba NFŠ v točkah od 71 do 74 svojega pisnega stališča.
60 Ali, kot se zdi, da je v obravnavanem primeru, zatrjuje nezakonitost svojih odločb kot ugovor zoper tožbo, s katero se zahteva izvršitev njene vsebine.
61 Nihče ne sme ravnati v nasprotju z opravljenim. Slovaška sodišča morajo razložiti člen 40a civilnega zakonika, v skladu s katerim se na ničnost (pravnega akta) ne more sklicevati tisti, ki jo je povzročil. Vendar je zastopnik slovaške vlade na obravnavi izrazil dvome glede nacionalne zakonodaje v zvezi s tem.
62 Sodba z dne 14. maja 2020, T-Systems Magyarország (C‑263/19, EU:C:2020:373, točka 53), v kateri je navedena sodba z dne 26. marca 2020, Hungeod in drugi (C‑496/18 in C‑497/18, EU:C:2020:240, točka 73).
63 Sklepni predlogi v zadevi CROSS Zlín (C‑303/22, EU:C:2023:652).
64 Prav tam, točka 78.
65 Prav tam, točka 79.
66 Prav tam, točki 80 in 81.
67 Prav tam, točke od 83 do 87.
