1.

Ali je treba člen 56(1), (6) in (9) Direktive 2012/34/EU (1) razlagati tako, da je lahko ureditev uporabnin tudi takrat primeren predmet pritožbe, če je obdobje veljavnosti za uporabnino, ki jo je treba preizkusiti, že poteklo (pritožba zoper tako imenovano staro uporabnino)?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je treba člen 56(1), (6) in (9) Direktive 2012/34/EU razlagati tako, da lahko regulatorni organ pri ex post preizkusu starih uporabnin, odloči, da so te neveljavne z učinkom ex tunc?

3.

Če sta odgovora na prvo in drugo vprašanje pritrdilna: ali razlaga člena 56(1), (6) in (9) Direktive 2012/34/EU dopušča nacionalno ureditev, ki z učinkom ex tunc izključuje možnost ex post preizkusa starih uporabnin?

4.

Če sta odgovora na prvo in drugo vprašanje pritrdilna: ali je treba člen 56(9) Direktive 2012/34/EU razlagati tako, da tam določeni ukrepi pristojnega regulatornega organa za ureditev razmer kot pravno posledico dopuščajo tudi možnost naložitve vračila nezakonitih uporabnin, ki jih je zahteval upravljavec infrastrukture, čeprav je mogoče zahtevke za vračilo med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture uveljavljati po civilnopravni poti?

5.

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen: ali pravica do pritožbe zoper stare uporabnine potem vsekakor izhaja iz člena 47(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (PEU), če je na podlagi ureditve nacionalnega civilnega prava brez odločitve regulatornega organa o pritožbi v skladu s sodno prakso Sodišča v zadevi CTL Logistics (sodba z dne 9. novembra 2017, C-489/15 (2), EU:C:2017:834) izključeno vračilo nezakonitih starih uporabnin?